iiliaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva ir> uprave: Koper, Kidričeva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 509 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letua naruunina 1003 din aH 3,5 air>. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
KOPER o 31. MAJA 1957	poštnina plačana v gotovini
sei PER2S4
LETO VI © ŠTEV. 22
Predsednik republike Tito je sprožil v pogon veliko turbino in agregat v hidrocentrali, ki je ogromnega pomena za makedonsko industrijo
Mladinka pripenja predsedniku Okrajnega ljudskega odbora Koper Albinu Dujcu spominsko značko »Dneva mladosti«.
27. t. m. je prispel predsednik republike s svojo soprogo v Skoplje, od koder se je podal v Mavrovo, kjer je s pritiskom na vzmet velike turbine v novozgrajeni hidrocentrali pognal v pogon agregat, ki je s tem pričel dajati novo električno energijo za makedonsko industrijo.
Ob toplih čestitkah vsem graditeljem hidrocentrale v Mavro-vem je predsednik republike čestital tudi kolektivu ljubljanskega Litostroja, ki je zgradil ogromno turbino s 50.000 KS in kolektivu »Rada Končarja« iz Zagreba, ki je zgradil doslej naj-
KLJUB SLABEMU VREMENU
Letošnja proslava rojstnega dne maršala Tita je bila tudi v koprskem okraju združena s proslavo Dneva mladosti. Vrsta kulturnik in športnih prireditev pa bo imela zaključek šele v soboto, ker zaradi slabega vremena ni bilo povsod predvidenih parad mladosti. Osrednja parada mladine bo v Kopru v nedeljo dopoldne.
Predsednik OLO Albin Dujc in sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kaj-timir sta v soboto sprejela mladinske voditelje in najboljše mladince koprskega okraja.
Potem ko je predsednica OK LMS Marija Vogrič izročila tovarišu Dujcu in Jakopiču albuma s slikami o ljudsko-prosvetnem, športnem in fiz-kulturnem delovanju mladine koprskega okraja, so tovariši Albert Ja-kopič-Kajtimir, Albin Dujc, Franc Klobučar in ing. Peter Aljančič odgovarjali na vrsto vprašanj mladinske delegacije. V prijetnem triurnem razgovoru so predstavniki oblasti seznanili zastopnike mladine o najvažnejših gospodarskih vprašanjih koprskega okraja, predvsem pa o vlogi mladega rodu pri izvajanju nalog, ki jih ima v zvezi s krepitvijo kmetijstva. Vsi govorniki so poudarili dejstvo, da je jugoslovanska mladina
PRIŠLE BODO TUDI TUJE DELEGACIJE
Prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije, prihodnji mesec v Beogradu, se bodo udeležile tudi številne inozemske delegacije. Med drugim bodo kongresu prisostvovale delegacija Generalne konfederacije dela Italije, Nacionalnega sveta indonezijskih sindikatov, Zveze sindikatov Finske in sindikalnih organizacij dvajsetih drugih držav Evrope, Azije in Afrike, med njimi delegacije iz Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije, Poljske, Madžarske, Sirije, Maroka itd.
ŠKOCJANSKE JAME
Otvoritev letošnje turistične sezone v divaški občini bo v nedeljo, 'J. junija, z istim sporedom kot so ga prireditelji zasnovali za 25. maj, ko je ta slovesnost zaradi slabega vremena odpadla.
Malo znane, vendar pa po naravnih lepotah izredno bogate Škocjanske jame bodo ta dan razsvetljene in pripravljene za sprejem več tisoč domačih in tujih turistov. Osrednja prireditev bo v Matavunu.
večji generator v naši državi s 37,5 MGW.
Iz tehtnega govora, ki ga je imel tovariš Tito ob tej priložnosti o občih vprašanjih, povzemamo naslednjo misel:
»Ne zahtevam, tovariši in to-varišice, da bi zamolčali naše slabosti, ker moramo o njih govoriti, toda hočem reči, da moramo obenem govoriti tudi o tem, kar je pozitivno, tega pa je pri nas
90 odstotkov več kakor pa negativnega. Vedeti moramo tudi, kaj smo ustvarili, vsak naš državljan naj to ve, ker mu bo to dalo še več moralne moči in povzročilo, da bo še krepkeje vlagal vse svoje telesne in duševne sposobnosti, da bi čimprej zgradili to, za kar smo se borili in za kar so toliki in toliki naši ljudje dali svoja življenja.«
Ko je govoril tovariš Tito o
tako v narodnoosvobodilni vojni ter v obdobju obnove domovine in izgradnje socialističnih odnosov v naši državi napravila tak korak v lastnem razvoju, da se lahko po rezultatih rlnscd;"''ci'?. dela smatra za enega najpomembnejših politično-gospodar-skih činiteljev naše socialistične družbene ureditve. Ob tej priložnosti je med drugim prišla do izraza tudi zahteva po izpopolnjevanju znanja, kar bo ena najpoglavitnejših nalog prihodnjega dela mladinske organizacije. Potem ko je bil v daljši razpravi ugotovljen velik politično-moralni in gospodarski uspeh prirejanja mladinskih prostovoljnih delovnih akcij in so vsi prisotni sprejeli obvezo, da bodo letošnjo gradnjo brkinske ceste pospešili še z večjim delovnim poletom kot je bil lani, je predsednica OK LMS Vogričeva podelila pismene pohvale za dolgoletno delo v mladinski organizaciji dvanajstim najzaslužnejšim mladinkam in mladincem koprskega okraja.
Podobne sprejeme mladinskih delegacij so priredili tudi predstavniki občinskih oblastnih forumov koprske občine. Tako sta predsednik ObLO Koper Miro Jelerčič in predsednik koprskega občinskega odbora SZDL Ivan Korošec v daljšem razgovoru seznanila mladinsko delegacijo o nalogah mladine v razvoju družbenega upravljanja in dela v družbenih organizacijah, delegate pa s problemi, ki jih imajo pri izvrševanju svojih nalog.
V počastitev Dneva mladosti so bile ves pretekli teden tudi v koprskem okraju številne kulturne in športne
(Nadaljevanje na 8. strani)
V ilirsko-bistriški občini povežejo vsako leto praznovanje občinskega praznika s spominsko svečanostjo enega izmed, zgodovinskih dogodkov v tem ali drugem kraju občine. Letošnji občinski praznik velja Knežaku, vasi na robu občine, gori na pivški planoti. Tu bo v torek, 4. junija, vsa občina preživela svoj občinski praznik v iskreni in topli spominski slovesnosti, ko bodo na robu vasi odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam, v skupno grobnico pa položili posmrtne ostanke osemnajstih padlih borcev, ki jim ne vedo ne imena ne rojstnega kraja. Kakor domačim padlim borcem in žrtvam bo v enaki ljubezni in hvaležnosti veljala spominska svečanost tudi tistim• osemnajstim neznanim možem in jantom, ki so v domovinskem. boju zu svobodo omahnili v smrt v Knežaku in po gmajnah okoli Knežaka. V dvorani krajevnega urada v Knežaku pa že ves teden■ razstava orožja, osebnih predmetov in dokumentov priča vaščanom, posebno mladi generaciji, o hudi, toda edini poti, ki je vodila naše življenje v svobodo.
Premnogokrat na leto se preživeli občani spominjajo vseh tistih, ki so v strahotnih in hkrati tako veličastnih letih domovinske vojne omahnili v smrt, da so se živi dvignili v svobodo. Med vsemi pa bo najbolj skeleč spomin na tisti 4. junij leta 1942, ko so fašisti kakor podivjana zver uprizorili pokolj vaščanov in požig vasic okoli Ilirske Bistrice.
Dobrega pol leta pred tem strašnim dnem je v brkinskih samotnih bregovih vzplamtela ne-ugasna iskra upora proti okupatorju. Mala četica se je lotila velike in usodne naloge. Sprva jih
V okviru proslavljanja občinskega ljudskega praznika so v Kobaridu v soboto slovesno otvo-rili novo sirarno, ki je med največjimi in najbolj moderno opremljenimi tovrstnimi jugoslovanskimi obrati. Sirarna že sedaj obratuje s skoraj polno zmogljivostjo, saj dnevno predela okrog 15 tisoč litrov mleka v razne
velikem zaupanju, ki ga uživa Jugoslavija v zunanjem svetu, je znova poudaril, kako potrebno je za rešitev človeštva, da se atomska sredstva ne bi smela uporabljati za uničevanje ljudi, prav tako pa je tudi znova zagotovil, da želimo imeti prijateljske odnose z Zahodom in da se nočemo prepirati z Vzhodom. Za dosego vsega tega pa je izrazil prepričanje, da danes ni v naši državi človeka, ki se ne bi strinjal s takšno zunanjo politiko naše države.
je bilo samo osem. Vodil jih je Ervin Dougan-Janez. Ali z njimi so bile vse vasi, vsi vaščani in dobri ljudje, z njimi je bila zavedna Ilirska Bistrica. In vsi skupaj so nagloma oživeli in se sklenili v Osvobodilno fronto, da stro jarem fašističnega nasilja, ki je pleča in srca teh slovenskih ljudi glodal že dobri dve desetletji.
Kakor ostra puščica se je mala četica zadirala v fašistične nasil-nike. Tu je prekinila prometno zvezo, tam podrla drogove in porezala žice, ondi spet načela železniško progo. Njeni udarci so
Kako si mali Janezek zamišlja francoske vladne kroge
mlečne izdelke, s katerimi lahko konkurira tudi na inozemskih tržiščih. Otvoritvi so med drugim prisostvovali tudi predsednik OLO Gorica ing. Karmelo Bu-dihna, zastopnik Glavne zadružne zveze Slovenije inž. Janez Miklavec ter številni dijaki raznih kmetijskih srednjih šol iz vse Slovenije. O gospodarski pomembnosti te sirarne, predvsem za nadaljnji pospešeni razvoj živinoreje na Kobariškem, je go-. voril predsednik tolminske gospodarske poslovne zveze tovariš Ivančič, nato pa je najstarejši živinorejec tamkajšnjega predela, 89-letni Anton Uršič iz Starega sela na svečan način izročil novozgrajeno sirarno svojemu namenu.
Kobariški občinski praznik je občinski ljudski odbor proslavil s svečano sejo, potem pa je bila povorka članov delovnih kolektivov, kmetovalcev, šolarjev, pripadnikov JLA, gojencev predvo-jaške vzgoje in številnih domačinov. Na množičnem zborovanju je govoril predsednik občine Ivan Kurinčič, ki je ob tej priložnosti jzročil odredu predvojaške vzgoje prapor. Ta odred nosi ime znanega partizanskega borca, komandanta Gregorčičeve brigade Franca Uršiča-Joška.
po tisti prvi zimi postali čedalje drznejši. Slednjič je naskočila sovražni postojanki v Mali Bukovi-ci in v Merečah, ki sta obakraj varovali železniško progo in pre-žali na partizanski prehod iz Slovenije preko snežniških host v Brkine, v Trst, v Slovensko Primorje, v slovensko in hrvatsko Istro. V maju 1942 je četica narasla na 24 borcev in se brž lotila večjih akcij ter tako vznemirila okupatorja, da jo z močnejšimi silami pridrl na Brkinsko. Četa se je umaknila v snežniške gozdove in od tod naskakovala sovražnika. Konec maja je padla sovražna postojanka v Mali Bu-kovici. Med 1. in 2. junijem pa je 12 partizanov brkinske četice (Nadaljevanje na 6. strani)
.ujji
V ponedeljek, 27. maja, je bil v Ljubljani občni zbor Glavne zadružne zveze LRS ob prisotnosti Edvarda Kardelja, Mihe Marinka, Dorisa Kraigherja, Lidije šentjurčeve, Vide Tomšičeve, Viktorja Avblja in drugih.
Po referatu predsednika GZZ Ingoliča so se oglasili k besedi številni govorniki, med njimi tudi podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj, ki se je med drugim zavzemal za ustvarjanje takšnih ekonomskih odnosov na vasi, ki bodo zagotovili z večjo kmetijsko proizvodnjo stalno zboljševanje gmotnega položaja delovnega kmeta, hkrati pa utrjevali socialistične odnose na vasi.
Poglavitne važnosti jc, je rekel tovariš Kardelj, da imamo pri presoji naših uspehov in pomanjkljivosti vselej pred očmi to, da bodo pravi uspehi edinole tisti, ki bodo rodili trajne materialne sadove in ki bodo hkrati privedli do socialističnih odnosov na naši vasi. Na drugi strani bo edinole dejanska socialistična preobrazba naše vasi tista, ki bo privedla do večje proizvodnje, hkrati pa tudi do boljših pogojev za delovnega kmeta in delovnih ljudi na vasi. Po mnenju podpredsednika Kardelja bi napravili napako, če bi skušali ta dva momenta ločili drugega od drugega. Tovariš Kardelj je dejal, da mora imeti kmetijski proizvajalec perspektivo, po kateri se bo njegov položaj v okviru našega zadružnega gibanja stalno izboljševal, to pa bo dosegel samo tedaj, če bomo neprestano krepili tiste ekonomske družbene činite-lje, ki lahko edinole zagotovijo takšno perspektivo kmetijskemu proizvajalcu, se pravi zadruge, socialistična posv.,tva in druge napredne organizacije vasi.
Stran 2
»SLOVENSKI .1 ADRAN «
Štev.
— 31. maja 1957
Eiscnhovverjeva pobuda za razorožitev
Ameriški delegat v razorožit-venem pododboru Stassen se je v začetku tedna vrnil iz Washingtons v London, kjer bo seznanil člane pododbora z novimi ameriškimi predlogi za razorožitev. Gre za široko pobudo ameriškega predsednika Eisenhowerja, da bi dosegli omejen sporazum glede razorožitve. Amerikanei so menda predlagali področje za kopno in letalsko nadzorstvo, zmanjšanje vojaških proračunov za 10 do 15 % in podpis izjave, da v primeru spopada ne bi uporabljali jedrskega orožja.
V krogih delegacij, ki sestavljajo rozorožitveni pododbor, vlada precejšen optimizem glede sprejema novih ameriških predlogov. Upajmo, da ta optimizem ni pretiran in da bomo že ob koncu tedna zvedeli kaj več razveseljivega o tem najvažnejšem svetovnem vprašanju kakor doslej.
Zmeda ob sestavljanju nove
francoske vlade
i
Podobno kakor v Italiji se tudi v Franciji nikakor ne morejo znajti po padcu vlade. Interesi posameznih strank so tudi v tej državi tako različni, da je težko napovedati, kako bodo rešili vladno krizo. Zaenkrat je jasno samo to, da predsednik republike Coty ne bo mogel odpotovati na uradni obisk v ZDA, ki je bil napovedan za 2. junij. Predvidevanja, da bo Rene Pleven v nekaj dneh rešil vladno krizo, so se povsem izjalovila, saj je Pleven izjavil, da bo potreboval za proučitev položaja najmanj deset dni.	v
Desničar Pleven, ki mu je Coty poveril »raziskovalno nalogo«, je imel že več razgovorov z vodilnimi francoskimi političnimi osebnostmi. Njegovo stališče je, da mora novi vladi načelovati osebnost, ki neposredno pripada močnejši sredinski politični skupini, to je radikalni ali pa socialistični stranki. Zato je možno pričakovati, da se bodo odločili za neko kombinirano sociali-stično-radikalno vlado, omenja pa se tudi možnost o ponovni vključitvi Molleta. Vsekakor pa je večina politikov vse prej kot navdušena za vstop v novo vlado, saj je francoska zunanja politika zaradi Sueza in Alžira precej kompromitirana, ra'zen tega pa je v državi zelo klavrno gospodarsko in finančno stanje.
Upor na Forniozi
Ves svetovni tisk je konec prejšnjega tedna na precej senzacionalen način poročal o uporu prebivalstva v glavnem formoš-kem mestu Taipehu. Okrog 20.000 ljudi je namreč ogorčeno protestiralo proti ravnanju ameriških oblasti na Formozi in razrušilo več ameriških ustanov v prestolnici. Pri neredih je bilo 8
HBtgESffi; 9
«Wj
DŽAKARTA: v Sumatri je petrolej iz tamkajšnjih naftovodov uničil ves pridelek. Farmarji zahtevajo od ameriške Standard Vacuum Oil Company, da jim izplača 400 tisoč dolarjev odškodnine.
karaci: Ekonomski komite Bagdadskega pakta je sprejel več resolucij za ustanovitev atomskega raziskovalnega centra v Bagdadu, za izboljšanje komunikacij in razširitev kmetijskega sodelovanja med članicami tega pakta.
SAN FRANCISCO: V srednji in severni Kaliforniji so nenadna neurja povzročila kmetijstvu več-milijonsko škodo. Zaradi velikih in dolgotrajnih nalivov so reke prestopile bregove ter poškodovale ceste in železniške proge.
KÖLN: Do leta 1005 bodo v Zahodni Nemčiji zgradili več atomskih električnih central s skupno močjo 500 tisoč kilovatov.
NEW YORK: Po najnovejših podatkih UNESCO je zda i v ZDA 39 milijonov televizijskih sprejemnikov. Na drugem mestu je v svetovnem merilu Velika Britanija s G milijoni. V Zahodni Nemčiji jih je 450 tisoč, v Franciji pa 320 tisoč.
Ù&Oi^à
oseb ubitih, večje število pa ranjenih.
Povod za incidente je bil sklep ameriškega sodišča o oprostitvi ameriškega vojaka, obtoženega, da je ubil nekega funkcionarja kuomintanške vlade. Ker se protesti na Formozi nadaljujejo, bodo morali verjetno proces obnoviti.
Âdenauerjev obisk v ZDA
Zahodnoncmški kancler Adenauer se je te dni vnovič napotil v Združene države Amerike. Na sporedu razgovorov, ki so se začeli že v začetku tedna, so bila vprašanja nemške oborožitve in evropskega združevanja. Glavni namen njegovega obiska pa je bil seveda doseči podporo ZDA za atomsko oborožitev nemške vojske. Čeprav uradnega poročila o rezultatu razgovorov še niso objavili, menijo politični opazovalci, da nemški kancler ni dosegel nekih pomembnejših uspehov. Proti atomskemu oboroževanju niso samo na Vzhodu, temveč tudi na Zahodu in v Nemčiji sami. Zlasti velja to za Veliko Britanijo in Francijo, medtem ko v Nemčiji najbolj nasprotuje Adenauerjevim stremljenjem socialdemokratska strannka, ki upravičeno poudarja, da so težnje za atomskim oboroževanjem slaba usluga načrtom za združitev Nemčije.
Tuji delegaciji v Postojnski jami
V nedeljo so obiskali Postojnsko jamo člani delegacije ljudskega odbora Bukarešte, ki se Beograd, in desetčlanska delega-mudi v Jugoslaviji kot gost OLO cija prosvetnih delavcev Češkoslovaške. Slednja je gost izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije.
Romunsko delegacijo sta pred vstopom v Postojnsko jamo pozdravila podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana Jošlco Gorjanc in organizacijski sekretar OK ZKS Ljubljane Humbert Gačnik.
Resolucija indijskega parlamenta proti jedrskim poskusom
Indijski parlament je pred dnevi sprejel resolucijo proti jedrskim poskusom in proti atomski vojaški proizvodnji. Resolucijo so poslali vladam ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze.
OB PRVEM ZASEDANJU JUGOSLOVANSKO-ITALI K ' ..................' v "
romemeen fpresp
JANSKEGA ODBORA
l
V Ilimu se je te dni zaključilo prvo zasedanje jugoslovansko-italijanskega odbora. Ta organ sta sporazumno ustanovili vladi Jugoslavije in Italije kot trajen organizem za posvetovanja in pomoč pri reševanju vprašanj v zvezi s položajem manjšinskih narodnostnih skupin na področju Jugoslavije in Italije.
Med zasedanjem, ki je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja, so razpravljali o načinu dela odbora. Predvsem so se pomenili o postopku glede upoštevanja in proučevanja pritožb, ki bi jih odboru predložili člani obeh narodnostnih manjšin in kako bodo ravnali s priporočili, ki jih bosta obe vladi pošiljali odboru.
V	zapisniku je med drugim rečeno, da so dosegli popoln sporazum o pro-cedualnih in organizacijskih določbah, ki urejajo delovanje odbora. S tem so seveda dosegli osnovo za bodoče poslovanje odbora.
Najvažnejši rezultat rimskega zasedanja mešanega odbora je odobritev pravilnika o poslovanju odbora. Oglejmo si nekaj najvažnejših členov.
V	začetku so poudarili, da je odbor pomožni in posvetovalni organ, ki ga ustanavljajo z namenom, da bi olajšal sporazumevanja dveh vlad glede vprašanj zaščite narodnostnih skupin. Odbor bo proučeval v okviru posebnega statuta vprašanja, ki mu jih bosta dostavljali obe vladi na podlagi čl. 4 tega pravilnika, kakor tudi pritožbe in vprašanja, ki mu jih bodo dostavljali pripadniki posameznih narodnostnih manjšin in o tem pošiljal obema vladama svoja mnenja in priporočila. Predvsem gre za razne pritožbe posameznih pripadnikov narodnostnih manjšin in manjšinskih gospodarskih, kulturnih, športnih in drugih organizacij, ki bodo menile, da so jim kršili pravice, priznane v posebnem statutu.
V pravilniku je nadalje rečeno, da bodo člani odbora obiskovali področja, na katerih bivajo narodnostne manjšine, če bodo ugotovili, da so taki obiski umestni. Do njih pa bo seveda prišlo le na podlagi sporazuma med obema vladama. Ob koncu pravilnika je rečeno, da se bo odbor redno sestajal dvakrat letno (v aprilu in oktobru), izredni sestanki odbora pa bodo na podlagi predhodnega sporazuma med obema vladama. Redni sestanki odbora bodo izmenoma v Italiji in Jugoslaviji.
Med zasedanjem je društvo Pravnik v Trstu poslalo mešanemu odboru spomenico, v kateri ga je opozorilo, da londonski memorandum s priloženim manjšinskim statutom do danes na Tržaškem ozemlju . še ni uzakonjen in da mu večina tamkajšnjih oblasti — med njimi tudi sodne — odreka vsako notranjeupravno zakonsko moč. To ima seveda za posledico, da najvažnejše odločbe manjšinskega statuta ignorirajo in jih ne izvajajo. Pravnik je v zvezi s tem za-
@@âeiosom
prosil vodji obeh delegacij, naj bi dali to vprašanje na dnevni red enega od prihodnjih sestankov. Predvsem so naglasili željo, da bi uredili vprašanje dvojezičnosti, šolstva in kulturnega življenja tržaških Slovencev.
Prvo zasedanje mešanega odbora v Rimu je bilo brez dvoma pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju odnosov med obema državama. Prepričani smo, da se bo 10 sodelovanje nadaljevalo in da bo prav ta odbor tisti, ki mu bo uspelo rešiti razna, danes še sporna vprašanja glede narodnostnih manjšin. Sicer pa naj za zaključek ponovimo samo besede, ki jih je izrekel vodja jugoslovanske delegacije Mitja Vošnjak: »Odbor bo brez dvoma prispeval svoj delež k uresničitvi zamisli, da manjšine ne smejo biti vir razdora in medsebojnih sporov, temveč most, preko katerega naj se razvija sodelovanje in preko katerega naj si sosedna naroda položita roke v prijateljski pozdrav.«
Svečana otvoritev tržaškega mednarodnega velesejma bo 23. junija. Kot običajno bo velese-jem trajal dva tedna. Poleg razstav raznih italijanskih podjetij in številnih tujih držav, bodo v okviru velesejma tudi razne prireditve gospodarskega in kulturnega značaja. Letos bodo posvetili na velesejmu izredno pozornost mednarodni razstavi lesa, od 27. junija do 1. julija pa bo v okviru velesejma v obširnih prostorih pomorske postaje I. mednarodna razstava rož, za katero je precej zanimanja v Trstu in v inozemstvu.
Uspel sejem na Gospodarskem razstavišču
V soboto dopoldne so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli Sejem prometnih sredstev, na katerem sodelujejo tudi številna tuja podjetja.
Med številnimi gosti in zastopniki raznih gospodarskih, predvsem prometnih organizacij Jugoslavije, je bil tudi član Zveznega izvršnega sveta Peko Dap-čevič, ki je sejem otvoril. V svojem govoru je med drugim omenil pomembnost nadaljnjega razvijanja prometa za vsesplošni gospodarski napredek naše do-
movine in naloge, ki jih mora ta gospodarska panoga opraviti v zvezi z obveznostmi, ki jih ima Jugoslavija do članstva v Mednarodni organizaciji za komunikacije.
Na tem sejmu razstavlja 88 podjetij, od tega 45 inozemskih iz osmih držav. Tovarna motornih vozil »TOMOS« iz Kopra pa razstavlja motorje znamke »Co-libry« in »Galeb« ter druga športna in terenska motorna kolesa ter prikolice.
ZUNANJEPOLITIČNI
i ía
KOMENTAR O 1
JUGOPRESA w o
Zadnje dni prihajajo iz raznih držav Južne Amerike novice ne samo o tamkajšnjih političnih in gospodarskih težavah, marveč celo o oboroženih spopadih. Tako n. pr. Argentina po odstranitvi Peronovega režima še ni našla nove poti, ki bi jo široke ljudske množice brez pridržka odobrile kot narodno nujnost in zaradi tega se v Buenos Airesu neprenehoma menjajo osebnosti na najvišjih političnih in vojaških položajih.' Prav tako je prišlo iz političnih in gospodarskih vzrokov v Kolumbiji, na Kubi in na Haitiju do bolj ali manj močnih gibanj proti tamkajšnjim režimom vojaške hunte, ki so svoj čas s silo in največ s tujo pomočjo prigrabile oblast, llonduras in Nicaragua sta komaj končala z medsebojnim oboroženim spopadom okoli nekega obmejnega področja, kjer so bogata ležišča petroleja.
Težko bi bilo pojasnjevati zadnje dogodke v posameznih državah Južne Amerike s pretežno istimi vzroki. Vsaka država tega področja ima svoje posebne težave. Vsekakor moramo vzeti te za podlago, ko iščemo vzroke tekočih sprememb in zaostritev. Te posebne težave in specifičnosti pa spet niso toliko karakteristične za pojasnjevanje tamkajšnjih političnih dogajanj, kolikor to. kar je največjemu številu držav Južne Amerike skupno.
V severnoameriškem tisku naletimo zadnje dni na razširjeno prizadevanje, da se najnovejši dogodki v južnoameriških državah pojasnjujejo predvsem z bistvenimi, skupnimi okoliščinami. Tako n. pr. trdijo, da je treba temeljne vzroke tamkajšnjim nemirom in spopadom iskati v tradicionalni uporniški mentallteti la-tinsko-ameriških ljudstev, lu izhajajo po poreklu od temperamentnih Spancev in Portugalcev, dalje v obstoju staromodnih vojaških, diktatorskih režimov itd. Drugih splošnih vzrokov ko da namerno ne omenjajo.
Toda, če želimo vsaj nekoliko pojasniti dogajanja v posameznih državah Južne Amerike, moramo začeti pri tem. katere in kakšne sile so nosilci tamkajšnjih političnih gibanj. Ce začnemo tako, bomo videli, da opozi-cionalna gibanja v skoraj vseh omenjenih državah se-' stavljajo študentje, nacionalno orientirani, to je, doma šolani in vzgojeni vojaški kadri, in, jasno, delavski razred, kot- tudi precejšen del patriotične drobne buržoazije. Te sile sestavljajo v glavnem tiste družbene sloje v južnoameriških državah, ki so najostreje izpostavljeni pritisku sedanjega naglega gospodarskega vzpona. Ta gospodarski vzpon namreč ne usmerjajo interesi teh držav, marveč pretežno interesi tujega kapitala, zato se tudi največji del narodnega dohodka izvaža v tujino, namesto da bi bil vir za dvig življenjskega standarda domačega prebivalstva. Z drugimi besedami, ost sedanjega nezadovoljstva je naperjena proti vsem tistim režimom v južnoameriških državah, ki gredo na roko tujemu kapitalu in njegovim domačim eksponentom. Edini list med severnoameriškimi časopisi, ki je to uvidel, »New York Times«, z obžalovanjem ugotavlja, da Južno-amerikanci upravičeno godrnjajo, ker Washington vedno podpira take diktatorske režime in jim pošilja orožje, medtem ko istočasno govori o potrebi negovanja solidarnosti ameriških narodov in o demokraciji.
Očividno Južnoamerikanci niso sami krivi, če se njihovo nerazpoloženje — ko si prizadevajo, da sami uredijo svoje domače zadeve, — obrača proti gospodarskemu in političnemu vplivu, ki prihaja iz ZDA. Ce je treba za to koga napraviti odgovornega, potem je to, kot spet piše »New York Times«, Washington, ki uradno, politično in gospodarsko zapostavlja Južno Ameriko, ko prepušča severnoameriškemu privatnemu kapitalu, da ima tamkaj prvo besedo.
Točno teden po prvi stavki so ta torek ponovno stavkali delavci v čistilnici »Aquila« v Zavljah, ki zahtevajo znižanje delovnega urnika in nekatere izboljšave ekonomskega značaja. Prejšnji četrtek pa so stavkali železarji in delavci zidarske ter mizarske stroke.
Po ogromni škodi, ki jo je povzročil mraz 7. in 8. maja vzgo-niški, repentaborski in dolinski občini, je prišla te dni še burja, ki je napravila svoje tam, kjer je kolikor toliko prizanesel mraz. V nedeljo so sunki burje dosegli brzino 115 km na uro, temperatura pa je nenadoma znatno padla. Na Tržaškem ne beležijo že 100 let tako nizke temperature zadnje dni maja.
Tokrat ni škode zaradi mraza, pač pa zaradi burje, ki je polomila nove poganjke na trtah, veje sadnega -drevja, paradižnike itd. Uničila je četrt pridelka. Najbolj so prizadeti izpostavljeni kraji v dolinski občini in neposredni okolici mesta.
Po večtedenski krizi ima tržaška občina spet svoj odbor in župana. Prišli smo iz luže v blato. Za župana je bil v petek ponovno namreč izvoljen inž. Bar-toli, občina pa je dobila zdaj klerikalni odbor, ki ga sestavljajo le demokristjani. Zupan in novi odborniki so bili izvoljeni z glasovi demokristjanov, fašistov, monarhistov in liberalcev. To kaže, da se bo nova uprava naslonila na desno, kar ne obeta nič dobrega, saj te skupine nasprotujejo ustanovitvi proste cono, deželne avtonomije in kakršnikoli upravnogospodarski avtonomiji Trsta, da ne govorimo o njihovem stališču do socialnih in narodnih problemov.
Uboj alžirskega prvaka v Parizu
Na stadionu Colombes v Parizu je mladi Alžirec Ben Sadok ustrelil bivšega podpredsednika alžirske skupščine Ali Sekkala. Pri zaslišanju je Ben Sadok dejanje priznal in izjavil, da pripada alžirski osvobodilni fronti. »Vem kaj me čaka — je dejal — toda jaz sem prostovoljec smrti in svojo nalogo sem izpolnil. Kakor je znano, je Ali Šekkal branil francosko tezo v OZN v zvezi z Alžirom. Policija je takoj po atentatu obkolila alžirsko četrt v Parizu in aretirala veliko število oseb.
Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar, — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc Zdešar.
[Zadruge posta
Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE
Pretekli petek je bil v mali dvorani Gledališča Slov. Primorja v Kopru letni občni zbor Okrajne zadružne zveze, ki se ga jc udeležilo nad 90 delegatov kmetijskih zadrug. Zboru, ki ga jc vodil podpredsednik OZZ tov. Ivan Knez, so med drugimi prisostvovali tudi član predsedstva Glavne zadružne zveze Slovenije Zivko Bernot, član izvršnega sveta L RS Julij Beltram, okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič-Kajtimir in podpredsednik koprskega okraja Franc Klobučar. V živahno razpravo, v kateri je sodelovalo nad polovico delegatov, je posegel tudi tov. Zivko Bernot, ki je predvsem nakazal, kako organizirati kmetijsko proizvodnjo in kako jo pospeševati, da bomo utrjevali na vasi socialistične odnose. Iz poročil in razprava posnemamo naslednje najvažnejše ugotovitve.
Prav zadnje obdobje priča, da doživlja v koprskem okraju kmetijsko zadružništvo čedalje močnejši razmah. Zemlja je obdelana v čedalje večjem obsegu, precej vidno pa tudi že narašča blagovna proizvodnja, zlasti v kmetijsko intenzivnem obalnem predelu, kjer je že tolikšna, da lahko daje vedno več tržnih viškov. To jo čutiti zlasti po sedanji novi organizaciji odkupa, ki je nepo-srednejši ter bolj ali manj izloča vmesne odkupne posredovalce in skuša s tem okrajšati pot med proizvajalcem in potrošnikom ter hkrati vplivati na znižanje cen na domačem tržišču. V postojnskem, pivškem in ilirsko-bistri-škem predelu pa je očiten predvsem napredek živinoreje, ki ne velja samo za večje število živine, ampak tudi že za močnejšo in bolj kakovostno živinorejsko proizvodnjo.
Najsi je naraščanje blagovne proizvodnje sicer še tako očitno in kaže razveseljiv in stalen vzpon, pa na drugi strani tega ni moč v tolikšni meri soditi glede zniževanja proizvodnih stroškov. Organizacija kmetijske proizvodnje jo še v marsičem zaostala, zaprta v ozek okvir posameznih drobno blagovnih proizvajalcev, torej draga in ne zmore v tolikšni meri uporabljati sodobnih ukrepov in mehanizacije, kakor bi to zmogla v tesnem proizvodnem sodelovanju kmetov, proizvajalcev, vaščanov. Prav v zadnjem obdobju pa se že kažejo znaki, ki govore o tem, kako kmečki ljudje spoznavajo, da na malih, razdrobljenih parcelah ni mogoče sodobno gospodariti, niti kljub najtršemu delu od zore do mraka izdatneje znižati proizvodne stroške. Ob tem spoznanju so se ponekod zdaj lotili združevanja
parcel, tako na priliko začenjajo združevati vinograde in sadovnjake na območjih zadrug Koper, Pobegi, Izola, Gračišče, Bcrtoki, Podgrad, Obrov in Slivje, medtem ko začenjajo združevati pašnike v zadrugah Planina, Prem in Knežak. Navzlic zasebni lastnini se na ta način odpira možnost takšne organizacije kmetijske proizvodnje, ki bo imela vse značilnosti velikega obrata, torej večjo proizvodnjo in neprimerno nižje proizvajalne stroške. In Prav v tem bodi poslej tista največja naloga zadrug. Pospeševalna služba pa naj ob takšni organizaciji da še potrebno strokovno znanje proizvajalcem, da bodo znali napredno kmetovati. V obalnem predelu pa kaže v tej smeri tudi še urediti fcierešene lastninske odnose, ki iod močneje ovirajo razvoj kmetijstva.
Kmetje in zadružniki so že lani občutili blagodejni vpliv naše nove gospodarske politike, saj je bilo vloženih v kmetijstvo več sredstev kot vsa prejšnja leta. Od 353 milijonov investicijskih sredstev je resda šla večina sredstev za mehanizacijo in zlasti za gradnjo skladišč in nakup prevoznih sredstev, neprimerno manj pa za samo pospeševanje kmetijstva. Toda pri tem jc treba razumeti, da je bila takšna razporeditev investicij nujna, saj bi sicer zadruge ne mogle v večji
M. SAMARDZlJA:
Referent za promet pri Trgovinski zbornici LRS v Ljubljani, tovariš M. Samardžija je izdelal elaborat o gradnji morskega pristanišča v Kopru. Ker je izredno temeljit in upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na pozitivno odločitev za gradnjo tega pristanišča, je seveda mnogo preobširen, da bi ga lahko našim bralcem posredovali v celoti, zato bomo iz elaborata objavili v nekaj nadaljevanjih le bistvene podatke.
Predsednik OLO Koper tovariš Albin Dujc je k temu pripomnil naslednje: »Kot je iz zapisanega razvidno ter s številkami in drugimi podatki dokazano, je gradnja pristanišča v Kopru ter poznejše železniške zveze Kopra na Kozino nujna za jugoslovansko gospodarstvo v enaki, če ne v večji meri, kot za koprsko. Zato smatramo za potrebno, da se tako izgradnja pristanišča kot železnice vnese v perspektivni načrt razvoja prometa FLRJ.«
Sicer pa se iz naslednjega o tem prepričajte sami!
Vprašanje izgradnje lukc v Kopru ni «ov problem, saj je imel Koper že pred Trstom važno vlogo v plovbi na severnem Jadranu. Njegovo propadanje jc bila posledica osvajanja in uprave Benečanov, tako da jc sedaj le neznatna luka. Tudi Avstrija je proučevala možnosti in prišla do prepričanja, da ima Koper glede na položaj najugodnejše pogoje za razvoj in je zahtevala od Benečanov, da ji odstopijo Koper in koprski zaliv, na kar pa ti niso pristali. Zato se je Avstrija odločila za izgradnjo luke v Trstu, čeprav pod znatno težjimi pogoji in z večjimi stroški. Z izgradnjo luke v Trstu Je bil Koper še bolj potisnjen v ozadje. Ko pa jc Avstrija po Napoleonu dobila Koper, ni imela več interesa, da poleg tržaške zgradi še koprsko luko. V času, ko je bil Koper pod avstrijsko upravo, je bito zgrajenih nekaj stanovanjskih hiš, toda pod italijansko upravo ni bilo skozi 25 let ničesar zgrajenega, če-prar so tudi Italijani razmišljali o graditvi koprske luke v času prena-trpanosti tržaškega pristanišča.
Glede na navedene zgodovinske vplive na razvoj Trsta in zapostavljanje Kopra so bile tudi vse prometne arterije zgrajene v povezavi s Trstom, Koper 7. okolico pa je bil tretiran kot zaledje Trsta, S priključitvijo Trsta Italiji in Kopra Jugoslaviji so bile z novo mejo presekane vse prometne arterije, tako da je danes Koper z okolico izoliran od svojega nacionalnega zaledja. Veže ga samo magistrala Koper—I.jubljana, ki *e ni povsem dograjena.
Da bi se odpravilo stoletno zapostavljanje novo priključenih krajev, je potrebno v tej situaciji tem krajem pomagati in zlasti razvoju koprske luke odrediti tisto mesto, ki mu pripada, kar ne bo samo v korist gospodarstvu Slovenije, marveč celotnemu gospodarstvu Fl.lt.I.
Ekonomski strokovnjaki računajo, da se 10.000 tonski parnik, ki je pred drago svetovno vojno bil okoli 1(!3 dni v lukah. 200 dni pa na plovbi.
danes zadržuje v lukah 215 dni in le okoli MO dni na morju. Podaljšanje časa, ki ga ladje prebijejo v lukah, je posledica večje hitrosti, ki jo do-
sežejo ladje po vojni; osnovni razlog za to pa je v prepočasnem odvijanju operacij v luki, zaradi česar se ne more obvladati za okrog G6 '/• večji promet od predvojnega. To zmanjšuje prevozni potencial celotne svetovne mornarice, tako da porast ladijskih kapacitet za preko 20 •/• ne pride do izraza v ponudbi ladijske tonaže. V svetovnem merilu je kapaciteta proti potencialu prevoza svetovne tonaže rastla hitreje od svetovnega prekomorskega prometa vse do leta 1951. Operativni potencial manipulacije s tovori v lukah ni šel vzporedno z rastjo svetovnega pomorskega prometa. To je osnovni razlog, da je povprečno znatno podaljšan čas, ki ga prebijajo ladje v lukah.	(Nadaljevanje prihodnjič)
meri opravljati odkupa. Po letošnjem gospodarskem načrtu pa kaže, da je med 406 milijoni namenjenih pretežna večina pospeševanju kmetijstva, zlasti za obnovo nad 250 ha vinogradov in sadovnjakov. Investicijska politika je torej odločno krenila v prid obnove in pospeševanja kmetijstva, torej na pot, ki pelje do večje proizvodnje.
Prav .razveseljivo se je v kmetijskem zadružništvu začelo uveljavljati tudi družbeno upravljanje. V vseh 48 zadrugah sodeluje v odborih in odsekih nad 2500 odbornikov. Občni zbori zadrug so čedalje bolj živi, zadružniki na njih čedalje bolj aktivni, V upravljanju zadrug je v zadnjem letu očitnejša tudi vloga žena in mladine, ali še vedno ne v tolikšni meri, kot bi po svoji aktivnosti žene in mladina zaslužili. Še širše bo tudi treba odpreti sodelovanje zadrug z občinskimi ljudskimi odbori, posebno s sveti za kmetijstvo, ki naj bi v vsakoletni družbeni načrt občine vključili tudi gospodarski načrt kmetijske zadruge. Živahno se letos po zadrugah razvija zvezno nagradno tekmovanje za višje hektarske donose pšenice in krompirja, za večjo proizvodnjo mleka in za obnovo sadovnjakov in vinogradov. Zaradi majskega snega in pozebe je sicer odstopilo nekaj zadrug od tekmovanja, v drugih pa se tekmovanje nemoteno razvija in obeta lepe uspehe.
Nov način odkupovanja, ki se je začel uveljavljati že ob letošnjih prvih pridelkih najprej v obalnem predelu, navdaja zadružnike s čvrstim zaupanjem, da bo, kot že rečeno, postala pot med proizvajalcem in potrošnikom precej krajša in da se bo posredništvo reduciralo na najmanjšo, tako rekoč neogibno mero. Z utrjevanjem in dobro organizacijo čimbolj neposrednega odkupa bodo, tako sodijo zadružniki, postopoma izginjale tiste kričeče razlike med odkupno in prodajno ceno, ki jih s tolikšno bridkostjo občuti delovni človek kot potrošnik v naših mestih in industrijskih središčih. Razen tega pa si zadružniki obetajo, da bo na tej poti ostajalo in se vračalo v kmetijstvo neprimerno več sredstev kot doslej, ko si je velike razlike med odkupnimi in prodajnimi cenami v znatni meri prilaščalo posredništvo.	(a)
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR
• o
raz vi j q
Ko je govora o gospodarskih vprašanjih, je še vedno na prvem mestu razpravljanje o vprašanjih v zvezi s kmetijstvom. Kdor zasleduje dnevni tisk, lahko zasledi p njem številne razprave, izjave vodilnih predstavnikov ter tudi rcsolucije, ki govora o tem vprašanju kot o vprašanju največje važnosti za naš nadaljnji gospodarski razvoj. Tudi na tam mestu smo že govorili in poudarili temeljne razvojne smernice, ki so bile začrtane v resoluciji, sprejeti na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine. Zalo bi se danes dotaknili nekaterih drugih gospodarskih vprašanj, ki po važnosti ne zaostajajo za omenjenim in ki so bila tudi na dnevnem redu zlasti občnih zborov naših gospodarskih združenj.
V prvi iirsti bi omenili, kako se razvija naše gospodarstvo v celoti t) prvih štirih mesecih letošnjega leta. Podatki o tem so zelo pozitivni. Industrijska proizvodnja se namreč razvija še nadalje zelo ugodno, kar vpliva seveda na to, da je trg zadostno založen z blagom. Posebno sc je povečala proizvodnja blaga, ki je namenjena potrošnji in reprodukciji in to za 22°/ii v primerjavi z lanskim letom v■ istem času. Tako na trgu ni prišlo do pomanjkanja blaga in s lam tudi ne do kakih posebnih zvišanj cen. Velik pomen ima v tej zvezi tudi povečan uvoz potrošnega blaga, ki je celo za 47"/o višji kot lani v istem času.
Prikazano stanje in nadaljnji uspešni razvoj odpira seveda novo vprašanje v zvezi z osebno potrošnjo prebivalstva. Pomen tega je zelo velik in v tem. da je treba vzporedno z večanjem proizvodnje potrošnega blaga ustvarjati pogoje za večjo kupno moč prebivalstva. Ko primerjamo zopet številke, lahko ugotovimo, da sc je kupna moč dvignila in so sc letos dohodki prebivalstva povečali za skoro. 25". '/ v primerjavi z lani v istem čaru. Seveda pa zvišanja ne gre izključno na povišanja njihovih prejemkov v zvezi z zboljšanjem produktivnosti dala. to jc, da ne slon: izključno na
pozitivnih elementih. Del zvišanja dohodkov gre namreč na račun povečanja števila zaposlenih, dalje odkupnih cen, na račun povišanja dohodkov obrtnikov in podobno. Kot rečeno, pa navedeni vzroki zvišanja dohodkov niso mogli {negativno vplivati na tržišče, saj so se cene industrijskega blaga povečale v letošnjih prvih štirih mesecih le za l"/t, v primerjavi z decembrom lani. Teže je s cenami kmetijskih prizvodov, ki kažejo precejšnjo nestalnost in se višajo, kar gre sicer deloma v breme običajnih sezonskih povišanj v tem letnem času, precej pa tudi v breme nekaterih negativnih pojavov, o katerih bi govorili kdaj kasneje. Omenili bi le, da so med takimi pojavi in vzroki nekateri objektivne narave, ki jih ni moči izolirati.
Iz podatkov dalje vidimo, da se je delno zvišala investicijska potrošnja, in to celo nad predvideno višino, ter proračunska potrošnja. Tendence v tej smeri bo treba zaustaviti, če nočemo, da bi imele negativne posledice na naš nadaljnji razvoj. Ugodno pa se kaže povišanje zalog surovin in redno oskrbovanje proizvodnje s surovinami in reprodukcijskim materialom iz uvoza. Posebno pa je ugoden razvoj zunanje trgovine, v prvi vrsti izvoza, ki je že za skoro 30"/u višji kot lct,ni. Seveda je še vedno velika razlika med izvozom in uvozom in jc sledn ji mnogo višji. Vendar moramo Ugotoviti, da v zunanji trgovini ni več tendenc, po katerih bi se razlika v tem pogledu večala v našo škodo, temveč nasprotno: gremo v smeri večanja izvoza in zmanjševanja uvoza.
Na letni skupščini Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije je državni sekretar za blagovni promet dr. M. Brecelj poudaril, da so dane ugodne okoli-8čine za uresničenja programa stabilizacija trga in izboljšanja osebne potrošnje. V tej zvezi je tudi priprava novih predpisov, s katerimi ?tn,j hi se uredilo vprašanje prejemkov javnih in drugih uslužbencev, o čemer bomo tudi ša posebej govorili.	-dt-
VSE OKROG
PREDOR POD ROKAVSKIM PRELIVOM,
ki naj bi povezal Francijo z Anglijo, je že stara zamisel, ki pa so jo' spet obnovili in se z njo kar resno ukvarjajo. Bil naj bi to predor v dveh nadstropjih. Zgornja polovica za promet s tovornimi avtomobili, spodnja za železnico. Dolg bi bil 48,750 km. Predor bi zračili ventilatorji. Stroški nad 150 milijard dinarjev. Ob stalni zaposlitvi 2000 delavcev bi po petih letih dnevno lahko drvelo pod Rokavskim prelivom 5000 avtomobilov in 22 vlakov.
AMERIKA SPET PREDNJACl
Tam pa so načrt že uresničili. Zgradili so najmodernejši podvodni predor na svetu. Povezali so Manhattan, domov je njujorških nebotičnikov, z Brooklynom. Predor je dvoceven, dolg 2,7 km, le za tovorna, motorna vozila. S pečnicami obložene stene dajejo tudi indirektno razsvetljavo, ki ne slepi. Zrak premenjajo 12 krat na uro. Za varnost prometa v predoru skrbi sto petdeset nameščencev,
»ORJEN« se imenuje nova 10.000 tonska prekooceanska ladja tipa »Li-berty«, ki jo je nabavilo kotorsko ladijsko podjetje »Jugoslovenska oceanska plovidba«. S to ladjo se je povečala flota tega podjetja na 7 prekooceanskih ladij. V kratkem pričakujejo še eno ladjo Istega tipa, ki so jo kupili v inozemstvu. M. G.
V reškem pristanišču popravljajo operativno obalo ob lukobranu, ki je bila med vojno porušena, takoj po vojni pa zasilno obnovljena. Odobren pa je že Investicijski program za rekonstrukcijo »Ljubljanske obale«, kar bo veljalo z žerjavi in skladišči vred nekaj nad 900 milijonov dinarjev.	M. G.
PLOVBA NAŠIH LADIJ
P/l »BIHAČ« plove v ZDA, kamor bo predvidoma prispel 8. junija.
P/l »DUBROVNIK« je 21. maja odplul iz Reke v Zdanov, ka-7nor je prispel 29. maja in naklada bombaž za jadranska pristanišča.
M/l »GORENJSKA« je 22. maja odplula iz pristanišča Ploče v Rangoon, kamor bo prispela predvidoma 19. junija.
P/l »GORICA« je 27. maja odplula iz Zdanova, kjer je naložila tovor za Jugoslavijo.
P/l »KORNAT« je 27. maja pri-plid iz Emdena v Narvik, kjer nalaga tovor za Rotterdam.
P/1 »LJUBLJANA« je danes, 31. maja priplula v Porto Mar-ghera.
M/l »MARTIN KRPAN« je 24. maja prispel na Reko, kjer je naložil tovor in odplul za Rdeče morje 27. maja.
P/l »NERETVA« je danes, 31. maja, priplula iz Casablance v Billingham.
P/l »POHORJE« je 22. maja zapustila Rotterdam in plove v Porto Marghera, kamor bo prispela 5. junija.
P/l »ROG« je 27. maja odplula j iz Shanghaja v Iiong Kong.
kamor prispe 2. junija, I P/l »ZELENGORA« je 16. maja priplula na Reko, kjer razkla-tia tovor, nato pa odpluje v Porto Marghera, kjer bo naložila blago za Kitajsko.
CE BI LE MOGLI
Po podatkih tržaškega štirinajstdnevnika »Gospodarstvo« je bilo pripeljanega v letu 1955 657.715 ton blaga v Trst po cesti Avstrija — Maribor — Ljubljana — Trst, ali 37,1 °/o več kot v letu 1954. Za lansko leto podatki o prevozu po tej glavni cesti skozi Slovenijo še niso znani. Opažen pa je bil občuten porast prevoza avstrijskega lesa z avtovlujri. Pri tako velikem prometu se nehote vsiljuje vprašanje, ali se ne bi dalo del tega lesa odvesti po novi cesti v Koper in tu naložiti na ladje vsaj oni del lesa, ki gre za levantska pristanišča. Izvedeli smo, da koprskemu podjetju »In-tereuropi« ponuja neka avstrijska firma izvoz 50.000 kubičnih metrov lesa letno preko Kotira, vendar bo -Intereuropa« lahko to ponudbo sprejela šele, ko bo zgrajena v Kopru operativna obala za pristajanje nekoliko večjih ladij.

jetja Riba, ki so mu dali in odpovedali, pa znova dali in odpovedali lokacijo za stanovanjski blok, da so.mu skoraj propadli dragi načrti. Pri tem je podjetje Riba izgubilo ogromno dragocenega časa in je bilo celo prisiljeno zateči se po pomoč do najvišjih republiških organov.
Vsekakor nas omenjene izkušnje silijo na nadaljnjo temeljito analizo stanja in na ustrezne ukrepe, da bo to kritično vprašanje zadovoljivo rešeno, saj bomo še veliko gradili, ker prebivalstvo našega obalnega področja vzporedno z gospodarskim razvojem nenehno raste.	sš/rb
O PEREČEM VPRAŠANJU STANOVANJS KE IZGRADNJE NA NASI OBALI
C3
garsonier in 41 stanovanj. Pri tem bi bila sama udeležeba s 100 milijoni dinarjev, ki bi jih vplačevala sukceslv-no — letos 10 milijonov in nato še več, kar bo urejeno s posebno pogodbo. Seveda se pri tem postavlja vprašanje, če je pametno, da bodo delavci TOMOSA stanovali tako daleč od tovarne, posebej še, ker je jasno, da bo treba prav tako še nadaljevati s stanovanjsko izgradnjo v Semedeli,
Drugi največji interesent —• za 58 stanovanj — na Belvederu je okrajni ljudski odbor Koper, manjši pa so naše podjetje, Mercedes, Geodetski zavod, Zadružni servis, najavila pa sta svojo udeležbo še občinski ljudski odbor Koper in podjetje Vino Koper.
Neposredno bodo z lastnimi sredstvi udeleženi pri gradnji še koprski denarni zavodi Komunalna banka, Narodna banka in Zadružna hranilnica.
Tako je približno stanje okrog stanovanjskega naselja na Belvederu v Kopru. Lep čas je že zamujen in bo treba zelo pohiteti. Vsaka nadaljnja ovira bi bila zdaj že velika gospodarska škoda, zlasti če bi se gradnja raztegnila čez že itak podaljšani rok, ker bi s tem vsa zainteresirana podjetja zašla v velike kadrovske in s tem še hujše proizvodne težave.
Da bi za prihodnje leto Zavod za stanovanjsko izgradnjo lahko pravočasno zagotovil izvajanje svojega gradbenega programa, je naslovil na okrajni urbanistični svet zahtevo, da naj ta do 30. junija letos določi lokacije oz. zazidalne površine v Kopru in okolici za gradbeno dejavnost v prihodnjem letu in sicer za Koper 400 stanovanj, za Izolo 200 in za Piran 200 novih stanovanj. V kolikor urbanisti tega ne bi napravili, upravni odbor zavoda odklanja vsako odgovornost za zastoj stanovanjske izgradnje, ki je najbolj pereč gospodarski in politični problem našega področja. To je edina zdrava pot, če nočemo še prihodnje leto priti v zastoj pri naši stanovanjski izgradnji. Urbanistom, predvsem gre tu za občinske urbaniste, te zahteve po pravočasni določitvi omenjenih zazidalnih površin ne bo težko izpolniti, saj so končno osnovna načelna vprašanja rešena. Ce bo torej Zavod za stanovanjsko izgradnjo letos imel takšne pogoje, da pravočasno pripravi gradbene načrte za stanovanjsko izgradnjo v našem obalnem pasu, tako, da bo v samem pričetku prihodnjega leta dejansko lahko brez zavlačevanja tudi že začel graditi, bomo končno vsaj v letu 1958 ujeli takšen tempo v stanovanjski izgradnji, ki bi nam končno dajal upanje na izdatnejše omiljevanje stanovanjske izgradnje.
Lahko bi navedli še nekaj drastičnih primerov težav, s katerimi se morajo spoprijemati podjetja, ki v skrbi za napredek skušajo sama graditi stanovanja. Menda je med najbolj značilnimi primeri oni izolskega pod-
Huda stanovanjska stiska, pomanjkanje kadrov predvsem s tem v zvezi in še vse druge nevšečnosti, ki ovirajo nadaljnji možni razvoj našega podjetja, nato podoben položaj mnogih naših gospodarskih organizacij ter nasprotujoče si govorice okrog vprašanja stanovanjske graditve na obalnem področju našega okraja — vse to nas je nagnalo, da smo se za ta problem nekoliko po-bliže pozanimali. Ne moremo trditi, da smo odkrili vse vzroke, ki danes še ovirajo intenzivnejšo stanovanjsko graditev, vendar pa bomo na nekaj konkretnih primerih skušali pojasniti, kje In kakšna so polena, ki jih morajo preskakovati podjetja, ko so se odločila za gradnjo stanovanj za svoje delavce.
Naš delavski svet (to je Časopisno-založniškega podjetja »Primorski tisk« v letošnjem letu, v lanskem pa ločeno založba LIPA in CZP Slovenski Jadran) je ponovno razpravljalo .gradnji stanovanj v lastni režiji, ker je samo v tem videl rešitev perečega kadrovskega problema. Stopili smo v stik s pristojnimi organi pri ObLO Koper, ki so nam sprva obljubili lokacijo za stanovanjsko zgradbo v Semedeli, pozneje pa to preklicali in nas vključili med korist-Bike izgradnje na Belvederu v Kopru, ker baje letos vse druge gradnje odpadejo. S tem pa so odpadli tudi vsi optimistični načrti o zadružni gradnji, ki si jih je zadal novoustanovljeni Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo v Kopru. Z našim podjetjem vred tudi drugi interesenti, ki so že letos januarja razpolagali z investicijskimi sredstvi po novi bilanci lanskega leta, še ne morejo računati na to, da bi prišla do stanovanj že letos. Izgradnja stanovanjskega naselja na Belvederu namreč še kar stoji, ln ob sredstvih, ki so na razpolago, zamujamo letos najlepši čas za gradnjo. Zakaj?
Pozanimali smo se za nekaj mnanj. Osnovne ugotovitve gredo vse v to smer, da gre za neekspeditivnost občinskih urbanistov (Koper ga ima v Ljubljani!), hkrati pa gre tudi za nujno potrebo po okrepitvi Projektivnega biroja v Kopru.
Ugotavljamo, da se okrajni urbanistični svet razmeroma redno sestaja, vendar pa se pogosto dogaja, da ne rešuje predloženih mu stvari dokončno, oziroma rešitev vlog za dodelitev lokacij večkrat odlaga samo zato, ker niso po občinskih urbanistih poprej zadostno obdelane. Občinski urbanisti in Projektivni biro prav tako neekspeditivno izvršujejo načelna priporočila in naloge okrajnega urbanističnega sveta. To vse nas navaja na naslednji nujen nasvet: da bodo v bodoče odstranjene te ovire, je treba Projektivni biro v Kopru okrepiti tako, da bo kos hitro in ekspe-ditivno opravljati vse poverjene mu naloge, po drugi strani pa naj si občine usposobijo svojo urbanistično službo tako, da bodo kos hitro in točno izvrševati naloge okrajnega sveta za urbanizem.
Razen tega pa je težava tudi v tem, da se naši investitorji omejujejo na preozek krog ljubljanskih projektantov, ki so z delom preobloženi. Kljub temu, da nosi koprski projektivni biro Iti četrtine vsega dela okrog načrtov, pa prva četrtina prepočasi prihaja iz deia v Ljubljani. Do zdaj so izdelani načrti samo za dva od skupaj sedmih stanovanjskih blokov na Belvederu, pravkar pa naj bi v Ljubljani bila gotova še dva načrta, oziroma prvi četrtini še za dva bloka. Z gradnjo bi morali začeti takoj prve dni junija, ker bi predvidoma' kljub vsem zamudam celotno naselje sedmih stanovanjskih blokov na Belvederu moralo biti gotovo in vseljeno do srede prihodnjega leta. Skupaj bo v sedmih blokih 11G stanovanj in 100 garsonier.
Z dogotovitvijo načrtov in izliciti-ranjem gradenj pa na Belvederu verjetno še ne bodo rešene ali odstranjene vse ovire. Treba je namreč poprej podreti že na pol porušeni in de-molirani nekdanji samostan. To ne bi bila posebna težava, če ne bi bilo treba pred tem še preseliti od tam v druga stanovanja okrog devet družin. Upajmo in verjemimo izjavam pristojnih občinskih funkcionarjev, ki pravijo, da bo to pravočasno izpeljano! Nihče pa nam ne more zameriti, če nekoliko skeptično gledamo na stvar, saj nas na to sili splošna koprska praksa in bridke izkušnje, ki smo jih prav mi že imeli s Sv. Klaro in vsem drugim okrog naše tiskarne. Vsekakor se nagibamo prepričanju, da Beiyeclera ne bo mogoče zgraditi, če neijiomo prej sezidali 9 stanovanj za preselitev omenjenih devetih družin iz samostana.
Za zdaj je v Kopru odobrena samo gradnja na Belvederu in pa gradnja stanovanjskega petorčka za bolnišnico v Ankaranu, razen še nekaj manjših adaptacij. Ta teden je Kreditni sklad za gradnjo stanovanj v Kopru razpravljal o prošnjah za dodelitev kreditov posameznim interesentom, ki so prijavili udeležbo na gradnji Bel-vedera. Pri tem se je izkazalo, da ali podjetja nimajo denarja, ali pa kažejo kljub pomanjkanju stanovanj premalo zanimanja za rešitev tega problema z udeležbo lastnih sredstev, Največji interesent je bila tovarna motornih koles TOMOS: 100
Takšen bi moral biti Belvecler v Kopru sredi prihodnjega lete.
DRUŽBENI NAČRT IN PRORAČUN V ILIRSKI BISTRICI SPREJETA 1
Iz letošnjih večjih amortizacijskih skladov bodo nekatera podjetja obnovila zastarelo strojno opremo in dvignila proizvodnjo — Obrtna proizvodnja bo v primerjavi z lansko narasla za 46% — V kmetijstvu je zlasti očiten napredek živinoreje
ki bo v primerjavi z lanskim letom dvignila svojo proizvodnjo kar za 46 %. K temu povečanju bo prineslo največji delež obrtno podjetje »Mizar«, .ustanovljeno v začetku leta. Novi razcvit obrti pa si občina obeta tudi zaradi tega, ker bodo spremenili dosedanji togi način obdavčevanja obrti, ki je bil dokaj neprimeren za podeželje in je zlasti ohromil drobno uslužnostno obrt po ra-seh.
Občinski ljudski odbor je v torek na svojem zasedanju, ki ga je vodil predsednik občine tov. Anton Guštinčič, razpravljal o letošnjem družbenem načrtu in proračunu občine Ilirska Bistrica ter ju z neznatnimi dopolnili v celoti sprejel. Zasedanju sta prisostvovala tudi podpredsednik koprskega okraja tov. Franc Klobučar in okrajni sekretar SZDL tov. Ivan Mavsar, ki sta tudi posegla v razpravo o družbenem načrtu, poudarjajoč nekatere najbolj značilne olcolnosti v gospodarjenju in izpolnjevanju letošnjega družbenega načrta.
Čeprav bo industrijska proizvodnja zaradi nekaterih neogibnih okolnosti neznatno manjša od lanske, se bo letošnji celotni družbeni proizvod v občini še nadalje povečal. V primerjavi z letom 1955 bo porasel za 1.3 °/o in je predviden na 1 milijardo 294 milijonov 655.000 din. Na posameznega občana odpade 93.500 din družbenega proizvoda. Industrijska proizvodnja bo v celotnem družbenem proizvodu udeležena za 41.1 %, kmetijstvo s 26.8 %>. Splošno pa računajo, da bodo v občini s povečano proizvodnostjo (storilnostjo) dosegli večji družbeni proizvod, kakor ga predvideva družbeni načrt.
Letošnji povečani amortizacij-
Pismo uredništvu
Tovariš urednik, rad bi Vam povedal, da redno prebiram Slovenski .Jadran in da posebno pozorno zasledujem rubriko »Kako upravljamo«. V glavnem sem zadovoljen z vsebino člankov, ki jih objavljate, moti me le dejstvo, da jih piše ozek krog sodelavcev in imajo zato članki skoraj »direktivni« značaj. Zato menim, da bi bilo zelo koristno, da bi razširili ta krog s člani delavskih svetov, ljudskih odborov, zborov proizvajalcev itd.
Seveda se zavedam, da je včasih te ljudi težko pripraviti do pisanja, zato bi morda kazalo uvesti na tej strani poseben kotiček, v katerem bi objavljali vprašanja in odgovore. Vpraševali bi bralci, odgovarjali pa tovariši na odgovornih in pristojnih mestih.
Druga stvar, ki me moti na tej vaši strani, je rubrika »Bilo bi prav ...« Tam bereft10 razne kritike in pomanjkljivosti, nikoli pa ne izvemo, ali so bile omenjene slabosti popravljene oz, ali je bila kritika upravičena. Zakaj ne bi postavili vprašanja tako, da bi izvabili odgovor odgovornega tovariša pri podjetju, ustanovi ali občini, da bi čutil dolžnost, da odgovori, ali je stvar pravilna ali ne, ali je urejena itd.
In da ne boste rekli, da dajem samo nasvete, bom kar danes sam zastavil nekaj vprašanj, na katera bi želel odgovor:
V zadnji številki Slovenskega Jadrana je Barba Vane omenil vprašanje otroškega igrišča pri
ribarnici. Moram priznati, da mi to vprašanje že dolgo roji po glavi in da me v Ljubljani in kje dugje kar zaboli ob pogledu na lepo urejena otroška igrišča in ob 'misli, da nimamo v Kopru niti najmanjšega razumevanja za naše otroke. Želel bi, da bi mi predsednik Društva prijateljev mladine v Kopru odgovoril, kako nameravajo rešiti to pereče vprašanje.
Na drugo vprašanje bi rad, da bi mi odgovoril upravnik koprskega mestnega komunalnega podjetja, in sicer, kako bo letos z letnim kopališčem. Ne samo, da ni nikoli urejeno že pred sezono, ampak tam tudi že vsa leta pogrešamo majhen bazen, kjer bi se lahko kopali brez nevarnosti naši otroci. Ali so letos mislili na to?
Gotovo ste že opazili, da na avtobusni postaji v Kopru ni javne ure in da so zato odhodi avtobusov prepuščeni več .ali manj točni uri sprevodnikov oz. šoferjev. Kaj meni predsednik turističnega društva v Kopru o tem, kdo bi moral postaviti tako uro — Slavnik, občina, Adria ali kdo drugi?
Mario Abram
Opomba uredništva: Zdi se nam, da je tovariš Abram zadel žebelj na glavo in želeti je le, da bi bilo takih sodelavcev še več. Kar zadeva odgovore na postavljena vprašanja, pa prosimo prizadete, naj jih po možnosti sami dostavijo uredništvu v objavo.
ski skladi bodo prav ugodno vplivali zlasti v tistih podjetjih, ki imajo zastarele in že iztrošene strojne naprave in opremo. Trenutno bo sicer zaradi rekonstrukcij in zamenjave zastarelih naprav nekoliko trpela proizvodnja, ki pa se bo potlej tem izdatneje dvignila in še bolj okrepila narodni dohodek. Tako bo zaradi rekonstrukcije v tovarni »Lesonit«, ki je najmočnejši industrijski obrat v občini, izpadla malone dvomesečna proizvodnja. V tem smislu bo tudi vplivala reorganizacija v »Lesnem kombinatu«. Na vrednost družbenega proizvoda bo nadalje vplivalo kajpada tudi znižanje prodajnih cen lesovinskih plošč in ukinitev koeficienta na izvoz furnirja in vezanih plošč. Ostala podjetja pa bodo brez izjeme dosegla in nekatera celo presegla lansko proizvodnjo, med njimi »Zadružnik« celo za 29°/o in »Topol« za 5.8%. K izravnavi bodo bolj ali manj pripomogle ostale gospodarske dejavnosti, med njimi zlasti obrt,
M NOVI POTI
»TOS«, tovarna optičnih in ste-klopihaških izdelkov iz Ljubljane, je prevzela tudi obrat v Hrpe-ljah. Znane so težave, ki jih je imel ta obrat pred časom zaradi nepravilnosti v gospodarjenju, ko delovni kolektiv marsikdaj ni vedel, pri čem je.
Ze predvolilni sestanki v organe delavskega samoupravljanja so pokazali živahno zanimanje delavcev za družbeno upravljanje in za strokovno ter ideološko-politično vzgojo. Organizacija Zveze komunistov je storila vse, da bi v tem obratu zaposleni delavci povečali delovno storilnost in stremeli za izboljšanjem kakovosti izdelkov.
V podjetju je prišla močno do izraza težnja po strokovni izobrazbi. Zato so priredili tečaj za priznanje strokovne usposobljenosti delavcev steklopihačev. Pomembnost tega tečaja se najbolje kaže v dejstvu, da doslej noben delavec ni imel kvalifikacije, potrebne za izvrševanje svojega poklica. Razen tega pa je tudi strokovna usposobljenost delovnega kolektiva omogočila izboljšanje proizvodnje, kar je brez dvoma velikega pomena za ta obrat ljubljanske tovarne.
Jo-Me
V kmetijstvu pričakujejo, da se bo proizvodnja v primerjavi z lansko le malenkostno povečala, in sicer za komaj 0.7 %. Tako bD kmetijska proizvodnja to leto še vedno za okoli 4 % jfod petletnim povprečkom 1951/55. Ta neznaten porast kmetijske proizvodnje je predvsem posledica majske poze-be in slane, ki je uničila malone ves sicer lepo obetajoči pridelek sadja. Povzročena šknda znaša po prvi cenitvi okoli 33 milijonov, kar pomeni 9 % celotnega družbenega plana proizvoda. Med kmetijskimi panogami je vsekakor najvidnejši napredek živinoreje, pri čemer so odločilno vplivale boljša proizvodnja krme, agronomska in veterinarska služba in izdatnejši odkup živinorejskih proizvodov, med njimi zlasti mleka. Umetno osemenjevanje pa je seveda lepo prispelo k selekciji plemenske živine. Med panoge, ki v občini izdatneje ustvarjajo narodni dohodek, šteje tudi gozdarstvo. Letošnja sečnja bo, kakor kaže, za 16 % manjša kot lanska, tako da bo sečnja še bolj prilagojena letnemu prirastku lesa. Pač pa bodo dela za nego in gojitev gozdov narasla skoraj za desetino. Med drugim bodo letos pogozdili 65 ha kraških goli-čav.
Načrt predvideva tudi povečanje blagovnega prometa v trgovini na debelo in drobno ter v gostinstvu, in sicer za povprečno 4 %. Z ureditvijo gostinskih obratov bodo skušali ustvariti kar najprimernejše pogoje za razvoj turizma in tujskega prometa. Vsa gostinska podjetja in gostišča bodo davčno pavšalirana in bodo imela torej možnost, da obnove svoje obrate ter tudi poskrbe za družbeno prehrano.
Občina bo imela letos za fi-nansiranje proračunskih izdatkov 96 milijonov 934.000 din sredstev, razen tega pa bo znašal občinski investicijski sklad 17,357.000 din, stanovanjski sklad 38,496.000 din ter cestni sklad 1,953.000 din. V tem okviru bo občina izvajala svojo gospodarsko, komunalno in investicijsko politiko, pri čemer je v družbenem načrtu poudarjeno varčevanje in pa takšne investicije, ki naj kar najbolj neposredno ugodno vplivajo na utrjevanje življenjske ravni občanov.
(a)

OB PRVI REVIJI PESMI IN GLASBE V KOPRU
Ciril Zlobec:
	□			
bli	ca R8 i	5íT©bi'	o	leo
Bila je zelo posrečena misel in rodila je nepričakovan uspeh celo za tistega, ki je upal na lepe rezultate. Gre za našo prvo revijo pesmi in glasbe, ki je bila v soboto, 25. maja, na deskah koprskega gledališča. Lahko bi jo tudi imenovali revijo neznanih talentov, podobno oddajam Radia Ljubljane. Iniciator te prireditve je bil okrajni Svet Zveze Svobod in prosvetnih društev ali bolje rečeno njegov predsednik Ivan Mavsar.
Ko piše človek takole dolžnost-no poročilo, se mu zbudijo najrazličnejše misli: najprej se spomni rahle skepse, potem se zave pripravljenosti na obzirnost pri poročanju. Kajti bodimo stvarni: o našem kulturnoprosvetnem življenju je slišati tako malo, sem pa tja je kaka prireditev, kakor prijazna zelenica v neob-ljudeni puščavi. In če se zgodi, da imamo proslavo ali praznik, spravimo na hitro skupaj nekaj ljudi, ki kaj zapojo ali zaigrajo. In čudno, da je to laže doseči v majhnih krajih kakor v večjih središčih. O kvaliteti pa navadno molčimo, kajti ljudem, ki so vložili toliko truda, ne gre jemati poguma. Razen teh osamljenih primerov pa ne ostane za novinarsko poročanje drugega, kot registracija raznih občnih zborov, ko je veliko obljub in načrtov, pozneje pa kaj malo resnične dejavnosti.
In vendar o ljudski prosveti govorimo in pišemo, ker se pač dobro zavedamo, da je nujni sestavni del naše socialistične izgradnje. Pri tem je slišati glasove, da se je čitalniška doba pevskih zborov in dramskih družin že preživela in da za ljudi ni več privlačna. Tudi na tem je nekaj resnice. Res je namreč, da naša društva nimajo več tistega nacionalnega obeležja in borbenosti, ki jo je nekoč rodila tujčeva raznarodovalna politika, res pa je tudi, da danes to ni več potrebno. Naš današnji človek ne potrebuje navdušenosti, ki bi ga iztrgala iz nacionalne mlačnosti, pač pa potrebuje polno izpolnitev skopo odmerjenega prostega časa, ko kleše svojo duhovno podobo, spoznava družbeno problematiko in etiko. Seveda si želi
tudi zabave in priložnosti za izživljanje svojih duhovnih potreb.
Te misli je vzbudila koprska prireditev — revija pesmi in glasbe, v polni dvorani veselih in pričakuj očih obrazov, ob bleščeči luči reflektorjev in spoštovanje vzbujajočih tehničnih napravah za radijski prenos. Lahko bi vam naštela imena vseh nastopajočih, toda ne bodo povedala toliko, kot če zapišem takole: bili so delavci, dijaki, obrtniki — člani naših Svobod in prosvetnih društev; prišli so iz Pirana, Postojne, Ilirske Bistrice, Pivke, Izole in seveda Kopra, peli so, recitirali in igrali. V dvorani pa smo navdušeno ploskali ne samo iz vljudnosti in obzirnosti, da bi jih opogumili za nadaljnje delo, ampak zato, ker so nas resnično presenetili in navdušili. In kaj smo slišali? Vokalne in instrumentalne soliste, pevski kvartet, tercet pa duet in še zabavni trio ter recitatorje. V pičlih dveh urah so nam pokazali ti prizadevni mladi ljudje drobne kamenčke iz velike zakladnice stvaritev človeškega duha: klavirske in violinske skladbe, samospeve
in arije iz oper, lirične pesmi in dramske monologe, pa tako priljubljene in lepe narodne pesmi.
Je to vse, boste vprašali tisti, ki revije niste videli. Ne, to je veliko več. Ta prireditev ne pomeni samo preloma z dosedanjim mrtvilom, ampak je dokaz, da imamo na področju našega kul-turnoprosvetnega življenja več kot samo občne zbore društev, da imamo ljudi, ki delajo in so talentirani. In zelo važno je dejstvo, da so ti nastopajoči bili večinoma sami mladi ljudje in ne samo člani kulturnoprosvetnih organizacij, ampak v veliki večini tudi gojenci glasbenih šol. To nam dokazuje, da se sodobni človek, tako izvajalec kot poslušalec, ne zadovoljuje več z amatersko čitalniško ravnijo, ampak hoče višje dosežke umetniške tvornosti. To pove veliko: obeta nam, da bomo ob primerni podpori kmalu ujeli korak s časom, ko ne bo mogoče več govoriti o kulturni zaostalosti; to priča o pravilni kulturni politiki, ki omogoča delovnemu človeku gojenje njegovega talenta in nagnjenja; obenem pa narekuje našim pro-
Za spomin na prvo revijo pesmi in glasbe je podaril predsednik okrajnega Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Ivan Mavsar vsem nastopajočim lepo knjigo in jim obenem iskreno čestital za doseženi uspeh. Občinstvo je izrazilo svoje soglasje z navdušenim ploskanjem
PRIREDITVE V »TEDNU MLADOSTI« V PIRANU
Razstavo pionirskih krožkov
Dne 26. maja so v Piranu odprli razstavo pionirskih krožkov. Razstavljali so risbe, ročna dela in foto-izdelke.
Risarski krožek je vodila slika-rica Elizabeta Komanova. Obiskovalo ga je redno 20 otrok iz osnovne šole in nižje gimnazije. Izdelali so 300 risb. Razstava je lepo urejena. Risarski del obsega štiri skupine risb, ki niso postavljene po šolah, razredih ali starosti, marveč po značaju motivov.
Pod parolo »In večna je naša beseda« so se mali risarji spomnili našega delavca in partizanov. Ilustrirali so razne manifestacije, med temi 1. maj. V drugi skupini, nad katero je Zupančičev verz »Tebi, o morje, sem. odkril se jaz«, so risbe z morskimi motivi in posnetki domačega mesta. Razveseljivo je dejstvo, da otrok ne gre neopaženo mimo lepot našega morja. Opaziti je variacije barv ob raznih dnevnih časih, tako podnevi, ob sončnem zahodu in ponoči, Pri srcu so otrokom ladje, čolni, parniki, pomoli, mornarji in ribiči.
Tretja skupina prikazuje risbe iz otrokovega intimnega življenja. To je delo doma, cvetice, živali, avtomobili in motivi iz pravljic. Zanimiva je četrta skupina — dela naših najmlajših in najstarejših. Prva prikazuje osnovne risarske vaje, okraske, spominsko risanje in početke ilustracije. Zelo lepe pa so študije
glav, kar je delo najstarejših obiskovalcev krožka. Delali so po predlogah, ki jih je dalo na razpolago ravnateljstvo piranskega muzeja.
Risbe so izdelane v raznih tehnikah: svinčnik, tuš, pero, klin-ček, pastele in akvarele. Dva učenca sta pričela slikati z oljem. Tu je pokazal svojo nadarjenost dijak Janez Milkovič, ki je letos dovršil IV, gimnazijo in se je vpisal v Šolo za umetno obrt. Za originalnost svojih del pa bosta deležna posebne nagrade dijak I. italijanske gimnazije Apollonio Tician in učenec III. razreda osnovne šole Maraspin Ivo.
V drugem oddelku so razstavljena ročna dela. Ta krožek je vodila Pavla Mihalič. Obiskovalo ga je 22 učenk osnovne šole. Učile so se vezenja, več vrst vbodov in šivanje. Izdelki so lepi in praktični.
Tretji oddelek, ki ga je vodil prof. Milan Zadnek, ima krasilno tehniko in fotoamaterske izdelke. Tudi ta krožek so dijaki radi po-sečali. Za slikanje so izbrali lepe motive našega mesta, obale in morja tc-r skupinske posnetke. Cilj obeh krožkov je bil zbujati in razvijati okus in smisel za lepoto ter praktično uporabo znanja.
Vodje krožkov so vložili v svoje delo veliko truda in požrtvovalnosti ter zaslužijo vse priznanje in pohvalo.
Ludovika Kalan
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA PRI LIPI
svetnim društvom in vodstvom nove prijeme in nove načine kul-turnoprosvetnega izživljanja.
Verjemimo lepemu upanju, da je tudi pri nas led prebit; treba bo le krepko plavati in dokazati, da ga nismo prebili zaman. Prihodnost nam bo to gotovo dokazala, saj je dobila tako lep obet v tej prvi reviji, katere datum je ne samo namenoma, ampak izredno primerno padel na dan, ko smo po vsej naši državi proslavljali praznik mladosti in rojstni dan našega predsednika Tita.
Z. L.
Pri založbi Lipa je ravnokar izšla pesniška zbirka »Pobeglo otroštvo«, žetev mladega in v javnosti poznanega pesnika Cirila Zlobca. Kot večina zbirk moderne poezije je tudi ta razdeljena v več samostojnih in po vsebini zaključenih ciklov: Igra srca, Smehljam se brez smeha, Pod brljavo svetilko upanja, Od jutra do jutra. Cikli imajo še uvodno in zaključno pesem, njihova vsebina pa nas popelje od drobnih ljubezenskih doživetij preko trenutka, ko se je pesnik znašel sam, brez brezskrbne otroške vedrine, pa do časa, ko začne z rahlim nezaupanjem gledati na svojo bodočnost. Pot od brezskrbnih otroških let do trčenja ob trdo resničnost vsakdanjega življenja, pot, ki je bila že tolikokrat opisana in opevana, da bi mislili, da se nič novega ne da povedati o njej, saj je eden stalno ponavljajočih se motivov modernega pesništva.
Taka nekako je zunanja podoba te zbirke. Pod tem skeletom pa se skriva živo pesnikovo srce, ki ga je treba ob predanem branju — stvar, ki je na tehniko mislečem človeku današnjih dni nekam tuja, kot mu je tuja poezija sploh — šele odkriti, tako rekoč doživeti. Ob prebiranju in ponovnem listanju so se polagoma izkristalizirale tele tri značilnosti Zlobčeve pesmi: preprostost, intelektualistična dodelanost ter slikovita prispodoba. Nikakor niso to take značilnosti, ki bi nam kar na prvi mah odstrle najglobljo potezo pesnikove notranjosti, a preko njih in pa z razmislekom, kaj se za njimi skriva, bo pot v pesnikovo notranjost, če že ne široka asfaltirana cesta, pa vsaj markirana pešpot-.
Z besedo preprostost ni mišljena tista lastnost lirskih pesmi, ki omogoči, da umetne pesmi po-narodijo. Ne, tu gre za preprostost čustev in misli, za širino in globino teh misli in čustev. Dejstvo je. namreč, da vprašanja in doživetja, ki jih pesmi obravnavajo, niso prezapletena, ne preveč individualizirana, ampak ostajajo v mejah splošnosti ter se sučejo bolj na površini kot v globini. Ni pesmi, ki bi bila zaradi globokega pomena vsake besede in zaradi jedrnato stisnjene vsebine nerazumljiva ali težko umljiva. Če že je kje kaj nejasnega, je to posledica kakega nenavadnega stilizma ali iskanega besednega obrata.
Izraz intelektualistična dodelanost na,jbrž ni prav posrečen, ker je ta beseda zaradi prepogostega uporabljanja dobila že nekam slab prilastek, še več pa nejasnosti. Intelektualizem je pojav, ki spremlja današnji tehnizirani čas tako vztrajno, kot puber letnik vztrajno sega po alkoholu, cigareti in kletvici, da bi bil bolj
»moški videti«. Gre za pojav, ko človek z vzvišenostjo in logiko zavrača vse, kar je čustvenega in se najrajši zavija v ironijo ter ne dopušča, da bi ga elementarna čustva zanesla. To sicer, tako kakor je povedano, ne drži za vse Zlobčeve pesmi, je pa pri večini najti značilnost, da je pesnik pri njih bolj z razumom prizadet kot s čustvi. Sveta ne dojema skozi filter čustveno razgibanega in dojemljivega srca, ampak skozi hladilo presojo svojega razuma. Zato v pesmih ni najti pretirane izjave, nobene 'nepremišljene trditve, niti ne dosti takih pesmi, ki ne bi bile zgrajene na osnovi golega razumskega prenašanja prispodob iz realnega sveta v človekovo notranjost (Ranjena ljubezen, Ljubezenska).
Kot tretja značilnost je v teh pesmih slikovita prispodoba. Naj kdo ne misli, da hočemo koga povzdigovati ne da bi to zaslužil, ali Zlobčeva prispodoba in izbrana beseda (vsaka ne, marsikatera pa) neubranljivo spominjata na Župančiča. Metaforika, slikovite prispodobe, izbrano in ubrano izrazje — vse to priča, da je avtor dober gospodar jezika (primerjaj — Jutro, Opoldne, Poznojesenski dan). Na nekaterih mestih je slikovitost naravnost osvajajoča.
Iz teh treh bežnih opazk je že mogoče nekaj reči o tem, kakšna je pesnikova notranjost, njegova duševna fizionomija, dasi bodo to komaj rahli obrisi resničnosti. Zlobec ni človek, ki z največjim nožem reže po sebi in po pojavih družbenega življenja, da bi dajal o sebi in drugih neizprosne račune. Omejuje se bolj na drobne probleme, ne išče takih, kjer je treba brezpogojno odgovarjati z da ali ne in postaviti, dokončen obračun s svetom. S pre-mišljenostjo in zadržano nepriza-detostjo presoja svet, gleda ga več ali manj skozi sito svojega, razuma, ki ne dopušča čustvom do nediscipliniranih izlivov. Ker ne išče po temačnih globinah, ampak dojema bolj slikovito zunanjost, je tem več pozornosti posvetil temu, da je jezik bujen in vabljiv ter lahkoten, primeren preprosti snovi, ki jo pesmi obravnavajo. Iz vsega tega sledi, da gre pesniku več za uglajenost, slikovitost in barvitost kot pa za poglobljeno raziskovanje človeške notranjosti. In ravno ta uglajenost, ki se izraža v lahkotno tekočem jeziku, razgibani in vabljivi metaforiki, je najbolj vabljiva. lastnost Zlobčevih pesmi v tej zbirki.	Jože Hočevar
Člani šolskih svetov in drugih organov družbenega upravljanja, berite in naročajte »Slovenski Jadran«
Pretekli petek, na večer pred rojstnim dnem predsednika Tita, je slavila »Svoboda« v Izoli uspeh: otvoritev prenovljene gledališke dvorane in nastop domače dramske skupine s komedijo Antona Tomaža Linharta »Veseli dan ali Matiček se ženi«.
Misel, naj bi Izola dobila primerno gledališko dvorano, je stara že nekaj let, vendar se v preteklosti za to ni nihče resno zavzel. Živahnejša razpravljanja o tej potrebi so bila na odločujočih mestih šele zadnja leta, odločilen pa je bil sklep požarnovarnostne službe, ki je lani poleti zaradi pomanjkljive ureditve prepovedala v bivši dvorani
Pred koncem januarja, še pred zagotovitvijo denarnih sredstev, se je podjetje »Obnova« lotilo dela. Vsi od direktorja do zadnjega delavca so izpričali, da jini je pri srcu razvoj dpd »Svobode«, saj so v sorazmerno kratkem času z delovno vnemo, brez nadurnega plačila, z uporabo starega
gradiva in z minimalnimi stroški prenovili dvorano izredno okusno in kvalitetno.
Ce je kdo še pred kratkim »ugotavljal«, da današnji človek ni več za gledališče, je bil zaradi živahnega vzdušja in sproščenih aplavzov v petek zvečer v Izoli gotovo presenečen. Izredno temperamentna igra je že takoj v začetku ustvarila kontakt z gledalci in si zagotovila glasna priznanja.
Posebnost za številne gledalce je bila govorica junakov iz Linhartovih časov, kmctiškl jezik, za izražanje v graščinskih prostorih nekoliko okoren, toda vsi igralci so ga v glavnem dobro obvladali. Okusna je bila tudi scena, ki je skupno s pestrostjo nekdanjih oblačil uspela ustvariti za današnjega človeka že precej odmaknjen čas, ki se je od tedaj v marsičem spremenil.
Vsi igralci so v splošnem uspešno opravili svojo nalogo, za kar gre pri-
znanje predvsem režiserju in scenografu Srečku T 1 č u , saj je gotovo. da je bilo pred nastopom treba premagati marsikatero težavo. Nastop, kakršen je bil v petek v Izoli, bi prav gotovo ne delal sramote tudi precej večjemu odru. Med igralci so prepričali predvsem Matiček (Stane Peternel), ki jc Izredno dobro upodobil naravno bistrega, poštenega in razposajenega preprostega Slovenca — nosilca ljudskih teženj, baron Naletel (Miro Pavlica), njegova gospa n,ozala (Vladka Kopičeva), predvsem pa Tonček, »en študent na valsan-cah« (Janez Marinšek), ki v nekaterih ljubezenskih scenah ni ime! lahke naloge, in graščinski pisar Budalo (Franjo Sornilc), ki je s posrečeno mimiko obraza, zlasti ust In oči, ustvaril prepričljivo iu originalno podobo »graščinskega šribarja, ki nosi protokole kar v glavi . ..«. Pri tem naštevanju bi mogli imenovati še kakega izmed igralcev, da ne rečemo: skoraj vse. Ce upoštevamo še to, da so vadili, ko so v dvorani brneli svedri in razbijala kladiva, je treba dati priznanje vsem, brez izjeme.	—Ik
NA OBISKU PRI ITALIJANSKIM PARTIZANIH V FERRARI
TCTCB MTP
Uu UJ L p y i
IjDIjII i® r lf l j'Cl\ V.
(Nadaljevanje in konec)
Prvi dan zasedanja, to je v soboto, 11. maja, so je zbralo k otvoritvi le okrog 120 udeležencev, kar pa je kljub temu precej, če upoštevamo, da je to bil delovni dan in so se zato vsi nič kaj lahko utrgali z dela in prišli na zborovanje. Zato pa jih je bilo naslednji dan, v nedeljo, blizu 500, kar je v opisanih razmerah precejšnje število.
Pred otvoritvijo smo se v soboto zjutraj spoznali s predsednikom pokrajinske uprave ing. Carpeggianijem in ferrarskim županom, ljubeznivo profesorico Luiso Balboni, z nekaterimi poslanci in senatorji ter številnimi drugimi gosti. Slišali smo marsikaj novega.
Dopoldanski sobotni program zbora je obsegal pravzaprav samo pozdrave in otvoritveni govor, branje prispelih pisem in brzojavk in — solze, ki niso bile na programu. Bilo je izgovorjeno toliko lepih besed in tako pretresljivih, da so, (kot pravimo, »prijemale človeka za . srce«. Ze spočetka je bilo pretresljivo slišati, ko so v častno predsedstvo zborovanja imenovali vse padle pripadnike svoje divizije ter njihove matere, šele nato pa so izvolili delovno predsedstvo. Za predsedniško mizo so poklicali razen že zgoraj omenjena funkcionarja še predsednika pokrajinskega odbora A. N. P. I. Giu-seppeja Gellija, predsednika pripravljalnega odbora Innocenteja Cozzolina, bivšega poveljnika ga-ribaldinske divizije »Italia« Giu-seppeja Marasa.
Bile so izrečene velike in lepe besede. Ing, Carpeggiani je dejal, da je zgodovina divizije svetlo poglavje v novejši zgodovini Italije, da bodo ta svetla poglavja pripomogla, da bo Italija šla naprej po poti demokracije, sožitja in prijateljstva z vsemi narodi. Posebno lepo pa je povedala prof. Balboni, ki je dejala, da so meščani ponosni, ker so pripadniki divizije »Italia« izbrali za svoje zborovanje prav Ferraro — partizansko, svobodoljubno in neodvisno, delavsko mesto. Poudarila je, naj bi zbor ne bil samo obujanje spominov na minule slavne dni, marveč naj bi bil živa priča in zgled mladim rodovom, kako se je treba boriti za svobodo, enakopravnost in mir med narodi — živ zgled, kako je treba graditi prijateljstvo in dobre sosedske odnose. Imenovala je bivše pripadnike divizije »pionirje prijateljstva med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom«. Skupno prelita kri je ustvarila močan in neporušljiv most bratstva in prijateljstva med bivšimi borci proti skupnemu sovražniku.
V tišino velike dvorane mestnega avditorija je nato zaplaval glas predsedujočega Cozzolina; »Zdaj pa ima besedo človek, mož, čigar ime pomeni za vse nas po-doživljanje vsega lepega in hudega, kar smo nekoč skupaj prestali, besedo ima naš tovariš in prijatelj, naš »Stari«, Jugoslovan Anton Šturm.
Pozdravljen z viharnim ploskanjem — kar videlo se mu je, kako je ginjen in kako ga grabi ihtivi jok za grlo in mu skoraj ne da do besede — je stopil za govorniški pult naš delegat Tone Šturm. Gladko mu je tekla italijanska beseda, vedno bolj trden mu je bil glas, ko je sporočal zborovalcem in preko njih vsemu italijanskemu ljudstvu pozdrave jugoslovanskih partizanov in vseh jugoslovanskih narodov, Poudaril je svetle pridobitve borbe proti skupnemu sovražniku.
Pri tem je prišla jasno do izraza naša plemenita humanost, internacionalni čut in bratstvo med vsemi ljudmi ne glede na raso, vero, barvo kože ali narodnost. Tolkli smo se le za človekovo osebno svobodo, za njegovo boljše življenje. Saj smo se doma tolkli proti lastnim ljudem, ki so pogazili svojo čast in se udinjali fašističnemu okupatorju, ker so pač bili sluge nekega sistema, po drugi strani pa smo odprtega srca sprejemali v svojo sredo tujerodce — ljudi z drugo
govorico, pripadnike drugega naroda, ker so se z nami borili za isto stvar — za svobodo človeka, za nove, humane odnose v svetu. Na nas je zdaj, da te odnose razvijamo naprej in utrdimo prijateljstvo in mirno sožitje med našimi narodi, da se borimo za mir, ker je le v njem jamstvo boljšega življenja za vse ljudi.
Pred mikrofon je stopil bivši poveljnik divizije Giuseppe Ma-ras. Nevidna roka je ob tem
Sastko Bradaškja
sprožila vzmet in skozi zvočnike je po dvorani zadonela udarna himna divizije, kot so jo njeni borci neštetokrat prepevali v najtežjih urah. Marsikomu so se orosilč oči, ko so zborovalci drug za drugim poprijemali besedilo in melodijo ljubljene pesmi:
»Divizija ,Italia',
Divizija srca,
Borimo se za domovino,
Bojujemo za čast.
Daljna Italija,
i Vedno si v srcu ...«
Maras se je v imenu vseh zbo-rovalcev zahvalil partizanski Ferrari, ki je sama imela med zadnjo vojno 500 žrtev med borci proti fašističnemu nasilju, za bratski sprejem in prisrčno gostoljubnost. Z enominutnim molkom so počastili padle soborce, nato pa je bivši komandant divizije izčrpno orisal slavno pot te partizanske enote, ki si je za svoje hrabro zadržanje priborila naslov »Udarna«. Posebej je priklical v spomin veliko razočaranje, ki so ga po končani vojni doživeli doma, ko so po opravljeni nalogi morali odložiti orožje. Pozval je vse italijanske partizane, naj strnejo svoje vrste v boju za dosego priznanja in pravic, ki jim po pravici gredo. Skoraj vsi pripadniki imajo eno
ali več tudi visokih jugoslovan-
skih vojaških odlikovanj, le v lastni domovini še niso dosegli pravega priznanja za svoj delež
v borbi proti nacifašizmu.
Zborovanje so preko pisem in telegramov, ki so jih še med samim zborovanjem prinašali poštarji v dvorano, pozdravili številni predstavniki italijanskega javnega življenja. Med prvimi so prebrali pozdrave in najboljše želje za uspeh zborovanja, ki jih je poslal jugoslovanski veleposlanik v Rimu dr.- Darko Cernej obenem z opravičilom, ker se sam zaradi nujnih opravkov ni mogel udeležiti zbora. Prebrali so pozdrave naših konzularnih zastopnikov v Milanu in Trstu. Med vidnejšimi Italijani so zbor pozdravili nekateri aktivni generali (Cadorna, Infantc, Attilio Venosta), polkovnik Venerardi, član Politbiroja CK KPI Luigi Longo, bivši minister Ferruccio Parri, poslanci Valdo Magnani, Viola. Colaianni, predstavniki

partizanskih organizacij in številni drugi. Prisrčno in ganljivo je bilo slišati zlasti skupinska pisma in telegrame. Tako je skupina 30 bivših pripadnikov te divizije poslala iz nekega mesta na Siciliji pismo, v katerem pravijo, da se zaradi velikih stroškov ne morejo udeležiti zbora, da pa mu želijo mnogo uspeha pri delu in zlasti utrditvi prijateljstva s hrabrimi in odkritimi jugoslovanskimi narodi...
Govoril je tudi predsednik Glavnega odbora A. N. P. I. iz Rima, odlikovanec z zlato medaljo, ki nekako ustreza našemu Redu narodnega heroja, poslanec Ar-rigo Boldrini. Potrdil je, da so pripadniki divizije »Italia«, ki so se borili v Jugoslaviji, v resnici pionirji prijateljstva, most med našima dvema državama. Pozval je vse italijanske partizane, naj združijo svoje sile v boju proti vladajoči reakciji. Zel je viharen aplavz, ko je predložil, naj bi bil v jeseni v Rimu velik zbor, kongres vseh italijanskih pripadnikov odporniškega gibanja med zadnjo vojno.
Na popoldanskem delu zasedanja v soboto je prišlo v razpravi do novih prizorov, ki so naganja-li solze v oči. Zlasti je bila močna scena, ko so na predsedstveni
Predsednik nacionalnega združenja italijanskih partizanov, odlikovanec z zlato medaljo in parlamentarni poslanec Arrigo Boldrini
mizi razgrnili slavno bojno zastavo divizije, zastavo, ki so jo nekoč iz hvaležnosti poljubljali tudi osvobojeni Zagrebčani, ko so garibaldinci med prvimi partizanskimi enotami vkorakali v njihovo mesto. Zastava — italijanska trobojnica z veliko rdečo peterokrako v sredi — je zdaj neminljiva priča njihove slave, je jamstvo nerazbitnega bratstva in prijateljstva med jugoslovanskim in italijanskim ljudstvom.
Predaleč bi me odvedlo, če bi skušal le na pol vse opisati, kar smo v nekaj kratkih dnevih doživeli v njihovi sredi. V nedeljo
Starodavni, dvorec Estcnse sredi Ferrare, kjer je sedež pokrajinske uprave
dopoldne je bil uradni zaključek zborovanja v dvorani kina Esten-se. Sprejeli so resolucijo, v kateri so rezimirali predlagane sklepe, ki so jih formulirali v šestih točkah. Naslovili so apel na predsednika republike Gronchija, naj bi se s svojo visoko avtoriteto zavzel za prenehanje preganjanja pripadnikov odporniškega gibanja, za prenehanje procesov, ki jih še vedno uprizarjajo določeni krogi proti partizanom v Italiji. Zanimiv je bil predlog, naj bi se v Jugoslaviji postavil spomenik v boju za svobodo padlih italijanskih partizanov — pripadnikov enot ali posameznikov, ki so se borili v sklopu jugoslovanskih sil, na drugi strani pa naj bi v Italiji postavili prav tak spomenik Jugoslovanom, ki so se kot partizani borili skupaj z Italijani v odporniškem gibanju.
Slovo nekdanjih soborcev je bilo ob končanem zborovanju prav tako prisrčno kot srečanje. Za nas pa so gostitelji pripravili še posebna presenečenja. Ze v soboto smo bili gostje na sprejemu pri predsedniku pokrajinske uprave ing. Carpeggiani ju v starodavnem dvorcu, obdanem z vodnim jarkom in opremljenem z dvižnimi mostovi, v nedeljo pa je bil prav tak sprejem na mestnem županstvu. V penedeljelc pa so nas popeljali v dve zadrugi, vsaka na drugem koncu pokrajine: v Bondeno in v Filo d'Ar-genta. Videli smo tako presenetljive stvari, da smo si na ves
glas želeli, naj bi si to ogledali tudi naši poljedelci, sadjarji in živinorejci, ki včasih spričo gozda ne vidijo dreves: tamkaj je cesta cesta in aerodrom letališče, kar pa je proste zemlje, pa je obdelana do zadnje pedi...
Predno se poslovimo, še nekaj zanimivega prav za nas, Koprčane. Veliko so nam pripovedovali o koprskem radiu. Vsi ga tamkaj poznajo, ker se prvič odlično sliši, drugič pa je izredno priljubljen zaradi ustreznega programa. Takole so mi rekli: »Ce hočemo poslušati dobro klasično muziko, potem moramo odpreti koprsko radijsko postajo. Jazza in podobnih ekstravaganc ter večnih reklam smo siti čez glavo!« In še so povedali, da so politični delavci, komunisti in drugi in tudi preprosti ljudje, črpali svoje znanje in bazirali svoje diskusije okrog raznih svetovnih političnih vprašanj na poročilih in komentarjih koprskega radia. To velja zlasti v zadnjem času, za madžarske dogodke, za odnose med socialističnimi div.avami, za egiptovsko pustolovščino in vse druge dogodke. Zato poslušajo tudi v Italiji koprski radio, do koder le lahko seže njegov glas...
Premalo je prostora, da bi lahko strnil vse vtise s tega obiska. Najbolj bom menda zadel, če povem Šturmovo in svoje mnenje, da smo res prišli kot prijatelji med prijatelje in je bilo prisrčno srečanje doživetje, ki se ne pozabi tako hitro.
OB PRAZNIKU ILIRSKOBISTRIŠKE OBČINE
Častna straža ob položenih vencih pred spomenikom padlin za svobodo v mavzoleju sredi Ferrare. Na levi bivši komandant divizije »Italia« Giuseppe Maras ob italijanskem, vencu, na desni pa Tone Sturm ob jugoslovanskem. Med nošenjem in polaganjem venca je bil ustavljen ves promet, meščani pa so molče spremjali dogodek. Najmanjši incident ni motil svečanega trenutka
(Nadaljevanje s 1. strani) uničilo še fašistično postojanko v Merečah. Ob teh zmagah so po vseh vaseh in doli v Ilirski Bistrici v sreči in ponosu vzdrhtela zvesta slovenska srca, v katerih nikoli ni ugasnila sla in pravica po svobodi,
Fašistični nasilnik je podivjal in skušal z enim udarcem streti ves ta strahotni krik po svobodi, ta kipeči zubelj, ki ga je s svojim junaštvom prižigala mala, drzna četica partizanov. Zarana 4. junija je začel vsevprek poži-gati vasi okoli Ilirske Bistrice. Najprej se je zvil izpod kraških slemen dim, potlej pa so se skozi strehe in okna prelizali grozljivi zublji. Okoli Ilirske Bistrice so ves dan gorele kakor pošastne bakle kraške vasi Podstenje, Pod-tabor, Podstenjšek, Mereče, Zgornja in Spodnja Bitnja, Rate-eevo brdo in Kilovče. V pepel se je takrat sesulo 106 slovenskih domov z gospodarskimi poslopji vred. Česar ni upepelil ogenj, je okupator izropal, živino in imovino.
Po požigu in roparskih or-gijah je okupator izmed vaščanov izbral 20 mož in fantov in jih pred požganimi in še kadečimi se Ki-lovčami postrelil. Pa v Merečah še enega in tri v Spodnji Bitnji. Ali krvava lakota še ni bila sita. Naslednji dan so podivjanci na trgu v Ilirski Bistrici obesili še starčka iz Smrj, na Mali Bukovi ci pa brata Grkova. Iz požganih vasi je še ta dan kakor živino odgnal okupator 462 starcev, žena in otrok. Nepopisna je bila ta strašna procesija slovenske krvi iz požganih slovenskih vasi sredi
krohota in zločinskega zasramo-vanja.
S pogorišč se je še ■ kadilo, po poteh in v zraku je še trepetal jok in obup izgnancev. Mala četica pa je v srdu in nemem kriku narasla na 60 borcev. Z njo vred je naraščal hujši in hujši odpor od vasi do vasi, od soseske do soseske, iz leta v leto, dokler ni nadel po zveri zadnji udarec in se je tudi čez Brkine razlila kakor iz krvavega slapa dolgo pričakovana, tako neprecenljivo draga svoboda.
V	tej veličastni in strahotni borbi je iz ilirsko-bistriške občine sodelovalo 1500 aktivistov in aktivistk ter 3800 borcev in bork, v smrt pa je omahnilo 1215 borcev in bork, talcev in žrtev. Sam Knežak, kjer bo letos vsa občina proslavila občinski praznik, je v ta boj poslal 97 borcev. V boju je padlo 13 borcev in 5 aktivistov, v internaciji pa je 8 vaščanov pokosilo brezmejno trpljenje. Med borci iz Knežaka sta za svobodo padla tudi oba španska borca, Matija Gržina in Vinko Slavec, Z njimi je na skromni kraški zemlji okoli Knežaka izkrvavelo še osemnajst neznanih borcev, mož in fantov, ki so bili kdo ve od kod in kdo ve kako jim je bilo ime. Bili so naši in v našo zemljo so legli za našo prostost. (a)
OBVESTILO
V	torek, dne 4. junija, na občinski praznik Ilirske Bistrice, bo v Knežaku osrednja občinska slavnost s svečanim odkritjem spomenika in grobnice padlim borcem NOB.

GLASBENI FESTIVAL PIONIRSKIH PEVSKIH ZBOROV V SEŽANI

Ustavil sem se ob velikem, ličnem lepaku in primerjal čas in kraj nastopa pionirskih pevskih zborov z vabilom in programom, ki ga je pred dnevi poslal občinski Pionirski svet v Sežani v Koper. Vse se je ujemalo, zatorej naprej! Načrt je bil dokaj preprost: poskusil bom priti neopazno v dvorano Društva prijateljev mladine, da bo vtis kolikor mogoče pristen.
V mislih sem še enkrat prešel dolg seznam nastopajočih zborov iz Sežane in iz okolišnih krajev. Enajst zborov, vštevši nižjo glasbeno šolo iz Sežane, in nekaj nad tri sto mladih grl bo pelo pozdrav mladosti. Ker bo to v Sežani prva tovrstna prireditev, katere uspeh je lahko precej odvisen od prejšnjih izkušenj, bi spričo dolgega seznama prijavljenih zborov lahko podvomil v uspešnp izvedbo, seveda, če bi mi že prej ne bile znane organizacijske sposobnosti ljudi, ki vodijo pionirsko organizacijo. Sicer pa je že dejstvo, da so razumeli pomen I. jugoslovanskega festivala mladinske glasbe, ki bo v bodoče vsako leto poživljal praznovanje mladosti širom po naši zemlji, velik prispevek tej lepi umetnosti. Kljub temu, da zborovsko petje pri Slovencih ni brez tradicije, je vendarle znano, da je bilo dosedanje sodelovanje mladine na tem polju kulturnega delovanja mnogo preskopo. Ali bo letošnja pobuda zadostovala in kakšen odmev bo našla med številnimi so-•organizatorji, predvsem pri zborovodjih na podeželju?
Med takim in podobnim razmišljanjem sem prišel do kulturnega doma, kjer so zborovodje .med pisanim vrvenjem pionirjev v krojih dajali zadnja navodila mladim pevcem. Odhajali so v prostor za odrom.
Pred vhodom v dvorano sem zagledal znani obraz požrtvovalne učiteljice.
»Oprostite — tovarišica Grme-kova!?«
»A, saj ste prišli! Smo že mislili, da ne bo nikogar... Kar vstopite, prosim!«
Zares — bila je tovarišica Gr-mekova, znana prosvetna delavka, ki ne štedi svojih moči, ko je treba storiti kaj za mladino.
Najprej sem skušal pohvaliti skrbne priprave in lepo urejen oder, pa mi je pokazala črnolaso dekle, ki je pravkar spregovorila občinstvu.
»Judita Dekleva. Brez nje bi šlo malo trdo.«
»Učiteljica seveda?« sem vprašal.
»O, ne! Saj to je ravno razveseljivo, da ni profesionalka. Po poklicu je bančna uradnica. Ob reorganizaciji pionirske organizacije smo jo izbrali za predsednico občinskega Pionirskega sveta, razen tega je tudi član občinskega odbora mladine in občinskega odbora Socialistične zveze. Mnogo dela z mladino,*.«
Govornico je pozdravilo navdušeno ploskanje, Pionirka se ji je zahvalila in izročila šopek cvetja.
Ozrl sem se. Dvorana je bila nabito polna.
Ko so zadoneli z odra ubrani glasovi najmlajših pionirjev, se je dvorana pogreznila v molk. Pionirka glasbene šole je spremljala zbore pri klavirju. Zares, vse pristno in skrbno pripravljeno. Zborovodje, povečini mlade učiteljice, ki še do nedavna niso upale niti pomisliti na javni nastop, so se navdušenemu občinstvu sramežljivo zahvaljevale.
In so peli — več ali manj ubrano, smelo in često tudi malo boječe. Navadno je plahemu, negotovemu izvajanju prve pesmi sledila gromovito druga, tretja, četrta ... Led je prebit. Le tako naprej, pa ta festival v Sežani gotovo ne bo zadnji! — Ko je mladi pevec izstopil z napačnim glasom, so se zapičili vanj očitajoči pogledi celotnega zbora. Kako je zardel!
Pred nastopom dveh najboljših zborov iz Toma j a — pionirski odred osnovne šole in odred nižje gimnazije, — so nastavili snemalci Radia Ljubljana magnetofon.
»Čudovito! Še odrasle bi posekal tako discipliniran zbor,« je šepetal nekdo v drugi ali tretji vrsti. Kak vtis je na občudovalca napravilo šele dvoglasno izvajanje pevskega zbora nižje gimnazije! Ubrani glasovi so se toplo razlivali po dvorani. Ploskanje in spet ploskanje ...
Organizatorji so mi povedali, da vodi en zbor Marija Širca, z drugim se je predstavil profesor Medja.
Za prijeten zaključek so poskrbeli učenci nižje glasbene šole v Sežani, ki so izvajali lažje skladbe na klavirju in harmoniki. Siguren nastop učencev priča, koliko truda vlaga vodstvo šole pri šolanju mladih glasbenikov.
Pionirji iz bližnjih in daljnih krajev so postali nemirni. Nekdo jih je opozoril na pogostitev in kdo bi jim zameril, če so želodčki zahtevali svoje.
»čestitam, tovarišica Judita! Res, brezhibna organizacija in dosledno izčrpan program — tako kot ste navedli v poročilu.« Malce v zadregi me je zavrnila: »Tovarišica Grmelcova in tam, poglejte, upraviteljica osnovne šole, ki sama vodi pevski zbor — tem gre zahvala za vse, kar so storili za pionirje in kar imajo še v načrtu.«
Pred odhodom sem še radovedno vprašal: »Ali ste s tem izčrpali program Tedna mladosti?«
»Oh, kje neki!«
Izza ovinka je pribrzel avtobus
a
D t 0
— zadnji, ki pelje ta dan proti Kopru. Sicer mi je nekdo ponudil prenočišče, pa sem se moral zahvaliti.
Še dolgo potem, ko smo drveli po asfaltirani magistrali proti Kopru, mi je zvenela v ušesih kot odmev pesem, ki je pred dobro uro privrela čudovito prepričljivo iz grl pionirjev neke zakotne vasi ob meji: »Lepo je v naši domovini biti mlad ...«
Boro Borovič

Pevski zbor sežanskih pionirjev
DRUGEGA JUNIJA JAVNA RADIJSKA ODDAJA
O	/v/. £3 £3
Dve poti vodita v Marezige — ena se pri Škocjanu odcepi proti Vanganelu in se potem mimo Čenturja in skozi Babice privi-juga na mareziško sleme, če tako lahko imenujemo kraj, kjer so, kdo ve kdaj, sezidali to prelepo istrsko vasico. Druga pot se odcepi od glavne ceste pri Mihaelu in nekoliko položnejša in bolj ravna kot prejšnja pelje skozi Pobege, Čežarje, Anton in Kavaliče na cilj. Vseeno je, s katere strani prideš v Marezige — čim bolj se dvigaš, tem bolj se ti odpira razgled na vse strani: tam nekje zadaj se v lepem vremenu vidi planinska koča na Slavniku, malo bliže je, kot bi bila z ostrim nožem vrezana, v
* š »> % \ § . C »«M> - , J^VaLfi^si * - -¡¡i.':- ^
Kamnita pregrada na enem izmed koprskih dvorišč. Treba jo je podreti, ker se za njo skriva leglo nečistoče.
Neizkoriščene stanovaniske možnosti
V Semedelskem naselja sta tik pred dokončno izgradnjo dva nova stanovanjska bloka, ki ju gradita Vodna skupnost v Kopru in Občina Koper.
Ogledali smo si gradnjo teh dveh 7-stanovanjskih blokov in v podpritličju občudovali razmero-roma razkošne prostore, ki so namenjeni za drvarnice in kleti. V obeh blokih lahko vidite skupno 14 razmeroma lepih, svetlih in čistih sob v izmeri 3,75 X 3,

Pionirji postojnske občine so pred dnevi obiskali, garnizon JLA v Postojni ter si z velikim zanimanjem ogledali razne vojnotehnične naprave
nekatere pa v izmeri 5 X 3 m. Gre za tako lepe prostore, ki bi jih mnogi v Kopru zaposleni ljudje, ki so brez stanovanj, brez clvoma sila radi vzeli za stanovanjske prostore.
Če pomislimo, da imamo v Semedeli 30 stanovanjskih blokov enakega tipa, se nam pri obstoječi siloviti stanovanjski stiski nehote vsiljuje naslednje vprašanje: Ali ne bi bilo primerneje, če bi vse te lepe in za stanovanja. docela uporabne prostore, ki naj sedaj služijo za drvarnice, raje začasno porabili za stanovanjske sobe, zraven blokov pa spet začasno, dokler se estanovanjska stiska ne omili, zgradili nekaj manjših, ličnih lesenih pro-vizorijev, v katere bi stanovalci Semedele zaklepali tisto malo svoje kurjave, ki jim je ob obči elektrifikaciji semedelskih kuhinjskih prostorov in ob tako kratki zimi v Kopru •sploh potrebna?
Kogar to zanima, bo na osnovi zgornjih podatkov lahko hitro izračunal, koliko samskih sob bi na ta način lahko v Semedeli pridobili (eventualno tudi manjših stanovanj) in koliko milijonov bi prihranili, če vzamemo za približni izračun podatke, po katerih stane en m- tako razkošnih drvarnic v Semedeli 35.000 din, vtem. ko bi en m3 predlaganih provizorijev iz lahke lesene konstrukcije, namenjenih za začasne drvarnice, stal samo po 10, kvečjemu 15.000 dinarjev.
S. B.
ravni črti speljana nova cesta nad Črnim kalom. Če pa oko zaplava tja proti Trstu, ga vidi sicer ne celega, vendar dobršen del, nad njim pa stoji kot orlovsko gnezdo stari grad Socerb. Miljski hribi so kot na dlani, prav tako Koper, Žusterna pa zakrije pogled na preostalo obalo. Toda nič ne škodi — nekje na levi je Pomjan, tam pa, kjer se Pinjevec in Dragonja združita, se odpre široka Dragonjslta dolina, in oko vidi prelep del naše istrske dežele.
Nihče ne ve, kdaj so ljudje postavili na mareziškem hribu prve zaselke in prav tako nihče ne ve, kdaj so izkrčili temne gozdove in zasadili rovnico v težko in rodovitno istrsko zemljo. Vendar pa nas ta daljna zgodovina nekdanjih dni niti ne zanima. Morda je bolj zanimivo to, da je bila v Marezigali že pred dobrimi 70 leti šola in tla so tod nekdaj, kar pomnijo najstarejši ljudje in kar je zabeleženega v starih črvivih arhivih, živeli trdni, zavedni Slovenci. Zato tudi ni nič čudnega, če so se leta 1921, dne 15. maja, pripetili v Marczigah dogodki, ki so precej doprinesli, da so Marezige s svetlimi črkami zapisane v novejši zgodovini slovenstva. Še današnjemu rodu je v spominu krvavi dogodek, ko je v boju s fašističnimi odredi padel v Marezigali Sabadinov Jože, ranjen pa je bil Matija Bržan.
Nič čudnega potemtakem, če so se Marežgani tudi leta 1941 znali odzvati klicu domovine. V narodnoosvobodilni borbi je padlo iz Marezig in okoliških zaselkov 150 borcev in bork.
Nič čudnega torej, če so Marežgani tudi po osvoboditvi krepko zastavili svoje delo in do danes napravili vse, da bi bili zvesti svetlim tradicijam iz preteklosti. Ponosen zadružni dom, ki mu težko najdemo enakega v Istri, je postal žarišče kulturno-prosvetnega dela: samo letos je dramska družina priredila tri
igre. Živi tudi knjižnica, krepko dela godba.
Kmetijsko zadrugo so ustanovili v Marezigah že 1947. Do danes se je krepko usidrala v napredku in razvoju kmetijstva: obnovili so več kot 50 ha neobdelanih površin in jih zasadili z vinsko trto in sadnim drevjem; tržne proizvodnje, razen morda češenj in graha, nekoč skoraj ni bilo: danes zadruga odkupuje na leto približno 230 vagonov kmetijskih pridelkov; nekoč paradižnika niso pridelovali, lansko leto ga je zadruga odkupila v vrednosti več kot 13,000.000 din; mnogo več pridelujejo Marežgani zgodnjega krompirja in graha, potem bučk, kumaric, čebule — skratka dobra istrska zemlja danes ob pomoči zadruge in ob krepkem delu njenih članov daje tisto, kar lahko in kar mora dati.
Vendar pa bi lahko dobili iz nje še več. Zadruga ima načrte, da bi obnovila še več doslej neobdelanih površin, da bi zasadila še več vrtnin, da bi povečala zadružno mehanizacijo, da bi v živinoreji v čim krajšem času vzgojila čisto sivorjavo pasmo goveda, da bi — ...
Dovolj o tem. Z eno besedo — Marežgani so krepko stopili v življenje in napredek in zato ni nič čudnega, če sta Radio Koper in Radio Ljubljana izbrala prav ta kraj za svojo prvo javno radijsko oddajo na Primorskem. Kot se v delu in življenju Marezig odraža napredek istrskih vasi zadnjih let, tako bo javna oddaja skušala to na svojstven način tudi pokazati, saj bo v govornem delu sodelovalo kar 15 zadrug, tri kmetijska posestva in drugi. O zabavnem programu javne oddaje skoraj ne bi hoteli pisati, ker prireditelji pripravljajo vsem obiskovalcem prijetno presenečenje. Torej zapišimo še enkrat — drugega junija na svidenje v Marezigah, saj bo ta dan res pravi kmečki praznik Slovenske Istre.
DRAMATIČNA BORBA Z MORJEM IN BURJO
Kadar piha močna burja, na morju ni ravno najbolj prijetno, posebno če se pokvari motor majhnega motornega čolna in nimaš s seboj vesel. To se je zgodilo štirim nemškim turistom, ki so se v nedeljo okrog poldneva vračali iz gostilne ».Pri ribiču« preko Portoroškega zaliva v Portoroški pristan.
Močan veter je čoln kmalu zanesel v sredino zaliva, kjer so začeli potniki mahati in dajati znake. Sprehajalci in radovedneži na pomolu so skušali obvestiti Luško kapitanijo v Piranu, vendar niso dobili telefonske zveze. Ker se je čoln z »brodolome!« vedno bolj oddaljeval, so odhiteli po pomoč najprej v ladjedelnico, nato pa še v Piran. Ladjedelnica je poslala najmanjšo ladjo »Splošne plovbe« »Šmarje«, ki je privezovala plovne objekte pred ladjedelnico na bove, čolnu na pomoč. Med dežjem in burjo je uspelo ladji prestreči in privezati čoln in ko ga je začela vleči proti portoroškemu pristanu, so vplule v zaliv okoli rta pri ladjedelnici še tri tunolovke
podjetja »Ribič« iz Pirana in pa-trolni čoln Jugoslovanske vojne mornarice. Kot na manevru so se razporedili po širini zaliva, da bi prestregli čoln, ladja vojne mornarice pa mu je odbrzela naproti.
Tako smo imeli gledalci s kopnega priložnost videti lep pomorski manever, ki je čisto spominjal na vaje vojnih ladij. Ko so tunolovke videle, da je čoln že privezan za »Šmarje«, so se vrnile v Piran, ladja vojne mornarice pa je spremila čoln. Ob prihodu na pomol v Portorožu se je zbralo precej ljudi, ki so kljub burji in dežju gledali to »turistično atrakcijo«.
Ko so ladjo privezali ob pomol so se iz čolna pokazali izpod velike jadrovinaste ponjave nekoliko bledi toda nasmejani obrazi dveh rešenk, ki sta srečni požirali pred številnimi fotoaparati turistov, za katere je bil ta dogodek v pusti nedelji razburljiva sprememba. Pohvaliti pa moramo pripravljenost in hitrost, s katero so se izkazali piranski reševalci.	BI
S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
NAŠI KULTURNI IN VZGOJNI PROBLEMI
Osrednja točka razprave in sklepanja na XIX. seji Okrajnega ljudskega odbora Koper, ki je bila prejšnji Četrtek, sta bila predloga o spremembah in dopolnitvah letošnjega okrajnega družbenega plana in proračuna. Zatem ko je bil sprejet še odlok o spremembah odloka o občinskem prometnem davku, po katerem bodo od 1. junija naprej opro-
ščeni tega davka obrtniki nekaterih kritičnih strok, sta bila deležna obširne razprave poročilo o lanskem delu Finančnega inšpektorata In predlog za ustanovitev podjetja »Pristanišča Koper«. Ustanovitev novega podjetja je narekoval vedno večji blagovni promet skozi pristanišča ob slovenski obali. V sodelovanju z republiško Trgovinsko in Prometno
IZ DELA SVETOV OBČINE IZOLA
Na skupni seji občinskega sveta za splošno upravo in notranje zadeve, sveta za zdravstvo in socialno varstvo, sveta za kmetijstvo in sveta za komunalne zadeve, so v Izoli razpravljali o predlogu odloka o javnem redu in miru ter o poročilu občinske komisije za promet.
Predlog odloka o javnem redu in miru v občini Izola, katerega so že obravnavali na raznih' se-
Še en pionirski odred
Učenci I. in II. razreda osnovne šole v Semedeli pri Kopru so proslavili Dan mladosti s prisrčno svečanostjo, na kateri so ustanovili nov pionirski odred. Po pestrem nastopu, pripravila ga je učiteljica Marija Bosnič, je bilo razvitje pionirskega prapora in zakuska.
Razen staršev so se svečanosti udeležili tudi delegacija koprskih pionirjev ter člani občinskega občinskega odbora Zveze borcev in zastopniki koprskega Društva prijateljev mladine. Pionirji so dobili v spomin na ustanovitev pionirskega odreda slike maršala Tita s posvetilom.	Bb.
Ivan Regent med primorskimi študenti
Pred dnevi je študentom ljubljanske univerze, članom kopr-sko-sežanskega, postojnskega in goriškega kluba predaval Ivan Regent o razvoju socialističnega gibanja na Primorskem v zadnjih 50 letih. Med drugim je predavatelj omenil, da je delavsko gibanje že v času avstro-ogrske monarhije dalo Primorski po--memben pečat. Omenil je odnose med tedanjo slovensko socialdemokratsko in italijansko socialistično stranko, značaj in delovanje prvih delavskih organizacij ter prve nastope delavskega razreda na Primorskem, kakor tudi prve žrtve, ki so padle v zvezi z njegovim razvojem.
Po predavanju je bila živahna razprava o problemih naše narodne manjšine v Italiji, o odnosih socialdemokratske stranke do organizacije TIGR in o tržaških predavanjih Ivana Cankarja. Študentje so zaprosili predavatelja, da bi v nadaljnjih diskusijskih večerih omenjeno temo predavanja še bolj razčlenil.

stankih, je na tej seji vzbudil izredno zanimanje. Razen splošnih navodil, da se mora vsak vesti in ravnati tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka sodržavljanov in da ne dela škode, ne ogroža varnosti, premoženja ali zdravja, ima osnutek tudi nekaj pomembnih in zanimivih določil.
Gre za določila, ki so sama po sebi razumljiva, čeprav vsepovsod in brez posebnega iskanja lahko tudi v Izoli opazimo večje ali manjše kršitve osnovnih pravil lepega vedenja, čistoče in reda. To dokazujejo zanemarjena dvorišča, ceste, popisane stene hiš, z raznimi odpadki zamašena kanalizacija, pranje perila na neprimernih mestih in podobno. Priznati je treba, da se je lice Izole v zadnjih letih temeljito zboljšalo, toda splošnim potrebam, zdravju in razvoju turizma v korist, bi bilo treba prej ko mogoče odpraviti še vrsto pomanjkljivosti.
Člani svetov so sklenili, naj bi-odlok o javnem redu in miru vseboval tudi določbe, ki bi prepovedale gojitev perutnine, zajcev, ovc in koz v ožjem središču mesta, kmetje pa, ki stanujejo v Izoli, naj bi poskrbeli za redno odvažanje gnoja.
Lani se je mnogo kopalcev kopalo v umazanem morju blizu tovarn. Iz zdravstvenih razlogov bo zato letos prepovedano kopanje na sektorju od tovarne Arri-goni do svetilnika in od tovarne Iris do opekarne. Ta prepoved kopanja bo pa po drugi strani morda le vplivala na pospešitev gradnje letnega kopališča v Izoli.
zbornico bo moralo novo podjetje skrbeti za sistematično izkoriščanje obalnih naprav in za boljše odvijanje prometa v naših pristaniščih.
Oba zbora sta med drugim sklepala še o združitvi nekaterih podjetij z Zadružno poslovno zvezo Ilirska Bistrica, o prenehanju Ženske obrtne šole v Kopru, o zaključnem računu Vodne skupnosti in zatem ko sta sklepala o nekaterih finančnih vprašanjih gospodarskih organizacij, sta sprejela po predlogu Sveta za turizem še priporočilo občinskim ljudskim odborom, naj v kar največji meri pavšalizirajo doslej še nepav-šalizirana, četudi večja gostinska podjetja.
Podrobno poročilo s seje in govor predsednika Sveta za družbeni plan in finance Lojzeta Lesjaka o spremembah letošnjega družbenega plana in proračuna objavljamo s sprejetimi predpisi v priloženi številki Uradnega vestnika	—jo
Kako je pravzaprav s to rečjo? Pride, odvrti, gre in ga po tedne ni več na spregled. Ob »Dnevu mladosti« smo ga močno pogrešali. Pogrešamo ga vedno, najbolj pa ob sobotah in nedeljah.
Ondan se mi je ponudila priložnost za kratek razgovor s tovarišem Juletom, On je direktor potujočega kina, nabavljač filmov, šofer, operater, biljeter, plakater, skratka — duša podjetja.
»Tovariš Jule, kdaj bomo v Hrpeljah zopet tako srečni, da bomo videli kak lep film?«
»Ko se mi posreči dobiti kaj novega! Težko dobim dober film, da o novem ne govorim. Vrtijo jih po mestih in večjih krajih. In preden pridemo mi na vrsto, nas odpravijo s kakim starim, izrabljenim filmom.«
»In vendar bi želeli gledati tudi dobre, predvsem domače filme, pa kake mladinske.«
Nekaj za pridelovalce krompirja
Marsikje na Koprskem so že začeli z izkopavanjem krompirja. Čeprav ga je slana ponekod zavrla v rasti, se skoraj povsod bujno- obrašča.
Čas je, da sedaj razmislimo o vrsti činiteljev, ki vplivajo na uspešen pridelek. To je izbira semena, gnojenje in obdelava krompirišč.
Odbiranje je eno izmed najpomembnejših nalog gojiteljev krompirja, ki jih na Koprskem ni malo. Kajti z odbiranjem že zrelih rastlin na njivi se lahko izognemo izrojevanju (degenera-ciji), to je pojav, ko sorta postaja iz leta v leto manj rodovitna. S pravilno odbiro zelenih rastlin že na njivi, bomo dosegli stalno izboljšanje naše domače sorte.
Vsi vemo, da tudi na najboljši njivi niso vse rastline enako zdrave, enako razvite in tudi ne dajejo enakega pridelka. Med najbolj razvite in zdrave štejemo tiste rastline, ki dajejo gomolje z veliko semensko vrednostjo. Zato je potrebno, da oberemo najboljše rastline, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neželenega pomešanja visoko-
•	.--.v
: a'-...
Tunolovci podjetja »Ribič«
V tem mesecu je prostovoljno gasilsko društvo lesnoindustrijskih obratov v Pivki slavilo deseto obletnico svojega obstoja. Ustanovljeno je' bilo na pobudo nekaterih članov takratnega lesnoindustrijskega podjetja. Ob ustanovitvi ni imelo društvo ni-kakega orodja in gasilskih pripomočkov, pa tudi članov je bilo malo, ko pa so dobili ročno črpalko in 15 metrov cevi, so takoj začeli z vajami. To jim je omogočilo, da so leta 1948 zaradi priznanja uspešnega dela uspeli nabaviti novo motorno črpalko, neka ] cevi in drugega gasilnega materiala.
To društvo šteje danes 33 aktivnih in 11 podpornih članov, razpolaga pa z dvema motornima črpalkama, z nad 500 m cevi, z 41 delovnimi in zimskimi oblekami ter z vrsto drugih gasilnih in tehničnih priprav.
Društvo ima težave zaradi neprimernega gasilskega doma, kaže pa, da bo delavski svet podjetja Javor uspel preskrbeti dovolj sredstev za gradnjo novega gasilskega doma, ki ga nameravajo postaviti prihodnje leto.
To prostovoljno gasilsko društvo je v desetih letih svojega obstoja sodelovalo pri devetnajstih požarih in to pri štirinajstih manjših v podjetju ter pri petih večjih izven podjetja. Člani dru-
Clani aktivov mladih zadružnikov — berite in dopisujte v »Slovenski Jadran«!
štva so uspešno nastopili tudi pri gašenju nekega požara v Sežani.
Ob proslavi desete obletnice društva je delavski svet podjetja Javor podaril društvu gasilski prapor, sedem delovnih kolektivov podjetij in ustanov Pivke pa gasilske trakove. Ob tej priložnosti je Gasilska zveza Slovenije pohvalila in odlikovala več članov društva za njihove zasluge v gasilski organizaciji.
vrednih z manjvrednimi gomolji. Najboljše je zato, da zdrave rastline, ki morajo Idi ti sortno čiste, zaznamujemo s količki ali palicami.
Količek zabodemo tik ob rastlini, da izključimo morebitne pomote pri izkopavanju. Pri sorti »Albona« so najboljši tisti grmi, ki so nizke rasti in imajo široke, gladke liste temnozelene barve.
Že zaznamovane rastline iz-kopljemo, ko so še nekoliko zelene, ker s tem onemogočimo širjenje pritajenih bolezni, ki bi lahko prišle s cime na gomolje. Pridelek vsake rastline pri izkopavanju je treba presaditi in izločiti gomolje vseh tistih rastlin, ki imajo podpovprečni pridelek ali so kakorkoli napadene od bolezni, Odstraniti je treba tudi pridelek rastlin, ki imajo mnogo drobnih oziroma nenormalno razvitih gomoljev in nimajo za sorto, ki jo želimo odbrati, značilnih lastnosti. Za sorto »Albona« " — na Koprskem je ta sorta krompirja zelo razširjena — je značilno, da so gomolji jajčasto ovalne oblike s plitvimi očesci in belim mesom. So srednje velikosti.
Za seme so najboljši srednje debeli gomolji, težki 50 do 70 gr v velikosti kokošjega jajca ali pa večji.
Tako odbran semenski krompir pustimo na zračnem prostoru v šupi ali pod drevesom v senci. Mora biti na difuzni svetlobi, nikakor pa ne pod soncem. Čakati moramo, da deloma pozeleni, nato pa zložimo gomolje z glavo navzgor v zaboj čke 62 X 42 X 10 cm. Vskladiščimo jih na zračnem prostoru.
Če je potrebno, moramo krompir še prebrati, vedno pa pri tem skrbeti, da s primernim zračenjem zadržujemo razvoj kali.
ing. Branka Godec
»Predragi so in se ne izplačajo,« je zavil Jule na komercialo.
»Ali ljudska prosveta in vzgoja mladine nimata pri tem nič besede?«
»Bi bilo pač treba nekoga najti, ki bi bil pripravljen kriti izgubo.«
»Saj so vendar vse predstave, četudi slabe, prav dobro obiskane, ker pač ni izbire. Kako more nastati potem izguba?«
»Res je, da vse sam opravim, vendar režijski stroški niso majhni. Bencin, amortizacija avtomobila, odškodnina za dvorane, propagandni material, moja: plača, električni tok. Računajte!«
»Zakaj pa so filmi, ki jih vrtite, tako megleni in slike nerazločne, kakor iz omotičnih sanj?«
»Zato, ker jih s starim projektorjem, kakršnega imam, lahko osvetljujem samo z 10, namesto s 30 Wati, Aparatura je dozorela za »Odpad«. Tako je, vidite! Po-trpimo!«
Potrpimo torej, četudi smo mišljenja, da je dober film vzgojno sredstvo za kulturna in prosvetna prizadevanja prav tako na vasi kakor v mestih. Na vasi še bolj, kjer gre za dvig kulturne ravni, zlasti pri mladini. Potrpimo in ne čudimo se, da tudi mladina išče dvomljivo razvedrilo in zasebno »vzgojo« v gostilnah, ker ji niti poštene filmske predstave ne nudimo. Potrpimo, četudi se bosta Iirpelje in Kozina morala razviti v majhen obmejni kulturni center, ker tako zahtevajo čas, naraščajoči obmejni turistični promet in ugled.	J. Ž.
V nedeljo popoldne sta na križišču v Skocjanu pri Kopru trčila dva tržaška motorista. Vzrok: nagla in neprevidna vožnja. Posledice: razbiti vozili in bolj ali manj hude poškodbe vozačev in sovozača, ki se je moral zateči v bolnišnico v Izolo. Kaže, da bo treba s primemo poostrenim izvajanjem cestno-prometnih predpisov zagotoviti večjo varnost na cestah.
(Nadaljevanje s 1. strani) prireditve. Tako je na glasbenem festivalu v Pivki sodelovalo več kot 300 otrok. Nastopili so mladinski in pionirski pevski zbori Iz Trnja, Sla-vine, Ostrožnega Brda, Suhorja, Pivke, tnmburaši iz Dolnje ICošanc ter pivški harmonikarski zbor in godba na pihala. Dijaki postojnske gimnazije pa so v Pivki zaigrali igro »Študent Janez«.
V	Ilirski Bistrici so na večer pred Dnevom mladosti priredili bakljado in z umetnimi ognji razsvetlili mestne ulice. V nedeljo pa so kljub slabemu vremenu priredili koncert pevskih zborov bistriške občine in otroški sejem, ki so ga organizirale žene s sodelovanjem delovnih kolektivov.
Dobro je uspela tudi glasbena revija 250 pionirjev iz Postojne, Ilru-ševja, Prestranka in planine, ki je bila v počastitev Dneva mladosti v Postojni. Ob tej priložnosti so si pionirji ogledali tudi Postojnsko jamo.
V	Piranu je bil koncert pionirskih pevskih zborov in orkestrov. Nasto-
pili so pionirji iz Pirana, Portoroža in Lucije. Predsednica Glavnega odbora društva prijateljev mladine Slovenije tovarišica Skuljeva pa je po javnem nastopu razdelila vsem zastopnikom nastopajočih zborov diplome GO D PIVI.
Potem ko je predsednik hrpeljske občine Anton Ovčarič sprejel delegacijo članov mladinske organizacije, so v Hrpeljah v okviru proslav Dneva mladosti med drugim priredili strelsko tekmovanje, tekmovanje v odbojki, skokih v višino itd.
Proslavljanje Tedna mladosti je tudi Izolo močno razgibalo. Cicibani, pionirji in mladinci so priredili več nastopov in želi za svoja izvajanja odkritosrčno pohvalo. Izolsko Društvo prijateljev mladine je organiziralo razstavo ročnih del pionirskih krožkov. V Paradi mladosti pa so sodelovali razen članov pionirske in mladinske organizacije še prostovoljni gasilci, telovadci TVD Partizan, veslači in drugi.
Tudi v drugih večjih in manjših krajih koprskega okraja so proslavili Dan mladosti in rojstni dan maršala Tita s prireditvami, ki so pokazale delo predvsem pionirjev in mladincev ter njihovo težnjo, da bi čim tesneje sodelovali v krepitvi socialistične miselnosti v naši domovini.
Posebno prisrčni so bili sprejemi v pionirsko in mladinsko organizacijo. Tako so sprejeli v pionirsko organizacijo več kot 2000 cicibanov, v mladinsko pa okrog 200 mladink in mladincev. Sprejemi so bili na šolali, v slavnostno okrašenih dvoranah in ob sprejemih pri predsednikih občin. Pionirji so ob tej priložnosti dali pionirsko zaobljubo ter v spomin na ta pomemben dogodek sprejeli pionirske rute, titovke in pionirske značke. Ustanovili so tudi več novih pionirskih odredov, tako v Ilrpeljah pionirski odred imenovan po narodnem heroju Bogomiru Benčiču-Brltinu, v Izoli pionirski odred »Toneta Tomšiča« in na Primorskem še vrsto drugih.
o o o

NOGOMET
Zaradi nepričakovane zmage kranjske Mladosti nad Grafičar-jem je Izola prišla v precej nevaren položaj. Čeprav so mnogi računali, da ji bo uspelo rešiti v tekmi z Ilirijo eno točko, je doživela visok poraz 0 ; 5 in izgledi za obstanek v ljubljansko-pri-morski ligi so se zelo zmanjšali.
Do konca prvenstva se bo Izola pomerila v Ljubljani s Krimom in doma z Grafičarjem. Obe tekmi sta precej težki in Izolani se bodo morali precej potruditi, če bodo hoteli osvojiti dve točki, kar bi jim dalo še nekaj izgledov za obstanek v ligi.
Medtem si je Nova Gorica
Šah
V nedeljo je bila v Kopru kvalifikacijska tekma za republiško moštveno prvenstvo med Koprom in Izolo. Čeprav so bili domačini favoriti, so doživeli neljubo presenečenje in izgubili dvoboj z visokim rezultatom 3 in pol : 6 in pol. Rezultati posameznih srečanj: Omlf.dič — Cijan 0 : 1 Zavee — Dalinšek 0 :1 I-Iabič — Oman remi Renko — Muser 0 : 1 Oblak — Cah 0 : 1 Grom — Hrvatin 0 : 1 Erjavec — Komljanec 1:0 Maver — Mihna 1 : 0 Rozin — Šavelj 0 : 1 Drekonja — Dolinšek 1 : 0
Rezultati kažejo, da so Koprčani povsem odpovedali na prvih deskah, saj so iz prvih šestih partij nabrali le pol točke. Kljub vserpu pa je zmaga gostov previsoko izražena. Koprčani so na primer imeli dobljene pozicije na tretji in deveti deski, izenačene pozicije pa na drugi, četrti in peti
Lahka
t 1 e t i k a
koprskih srednješolcev
Ob prazniku mladosti so profesorji telesne vzgoje v Kopru organizirali četveroboj med Ekonomsko srednjo šolo, Gimnazijo, Učiteljiščem ter Žensko obrtno šolo. V četveroboju je dosegla največ uspehov ESŠ, ki je nabrala 7.463 točk. Drugo mesto je osvojila Gimnazija, tretje pa Učiteljišče. Med ženskami pa je osvojila prvo mesto Gimnazija s 7.463 točkami, c^ruga je bila ESŠ, tretje Učiteljišče, četrta pa Ženska obrtna šola.
Med posamezniki je imel največ uspehov Emil Bandelj (ESŠ), ki je nabral 2.128 točk. Drugi je bil Konič, tretji Verčon. Med ženskami pa se je najbolj odlikovala Anica Urbančičeva (ESŠ), ki je osvojila 2.338 točk.
Razen lahke atletike je bilo na sporedu tudi nekaj srečanj v odbojki in košarki. V odbojki so gimnazijci premagali oba nasprotnika s 3 : 0 in prepričljivo osvojili prvo mesto. Med ženskami pa je zmagala ESŠ.
V	košarki je gimnazija premagala ESŽ z 52 : 39.	R. D.
S t r e 1 s t v o
V	Šempetru pri Novi Gorici je domača strelska družina zmagala na ekipnem tekmovanju, ki so ga priredili za praznik mladosti. Osvojila je lep pokal. Med posamezniki je bil najboljši domačin Klančič, ki je osvojil 166 krogov, med mladinkami se je odlikovala Danica Vodopivec, med mladinci pa Franček Podlogar.
Odbojka
Ekipa tovarne ribjih izdelkov v Izoli je izgubila srečanje z ekipo JLA z 0 : 3. Tekma je bila v okviru prireditev ob prazniku mladosti.
LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER
je z 20. majem 1957. uvedla poletni delovni čas.
IZPOSOJEVALNICA je odprta vsak dan od 9.—11. ure dopoldne, popoldne pa trikrat tedensko in sicer v ponedeljek, sredo in petek tudi od 17.—18.30 ure.
deski. Kljub vsemu so iz vseh teh partij izvlekli le pol točke. Čeprav so imeli Izolani nekaj sreče, je vendar treba pripomniti, daje njihova zmaga zaslužena, kajti bili so borbenejši in dvoboja so se lotili z mnogo več resnosti kot Koprčani. V zvezi s tem je treba tudi pi-ipomniti, da ni Koper pripravam za dvoboj posvetil nobene pozornosti in da društvo sploh nima rednih šahovskih večerov, na katerih bi se člani teoretično in praktično izpopolnjevali.
Na zadnjih dveh deskah so nastopile tudi ženske igralke. Pobudo okrajnega šahovskega odbora, naj na moštvenih tekmovanjih sodelujejo tudi ženske, je treba vsekakor pozdraviti, saj je šah med ženami na Koprskem zelo slabo razvit.
Moštvo Izole se bo zdaj pomerilo s Piranom, zmagovalec tega srečanja pa se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja Postojna—Sežana za naslov okrajnega prvaka in za nadaljnja tekmovanja v republiškem merilu.
Mednarodni mojster StojanPuc je v četrtek odigral v Sežani si-multanko na 34 deskah. Puc je 27 partij dobil, 6 remiziral in eno izgubil. Zmagal je član sežanskega šahovskega kluba Albin Furlan.
*
V šahovskem dvoboju med Divačo in Senožečami je zmagala Divača z 11 in pol : 6 in pol. Zmagovalec je prejel pokal občinskega sindikalnega sveta,
D. M,
krepko popravila položaj in se je z zmago nad Branikom kar krepko zasidrala na četrtem mestu. Vse kaže, da se bo na tem mestu obdržala, saj igra s svojim glavnim konkurentom za to mesto — Tržičem na domačem igrišču.
Lestvica ljubljansko-primorslce nogometne lige je dve koli pred zaključkom naslednja: Krim	16 12 3 1 50:17 27
Triglav 15 11 1 3 48:21 23 Grafičar 16 10 1 5 57:33 21 N. Gorica 16 7 3 6 40:28 17 Tržič	16 7 2 7 25:25 16
Ilirija	16 6 2 8 29:31 14
Izola	16 5 2 9 28:36 12
Slovan 15 5 2 8 25:27 12 Mladost 16 5 2 9 26:45 12 Branik	16 2 0 i4 22:67 4
JUGOSLOVANSKI IN ITALIJANSKI KMETIJSKI STROKOVNJAKI so te dni razpravljali o možnostih italijanske tehnične pomoči jugoslovanskemu programu kmetijskega razvoja, o sodelovanju specializiranih kmetijskih inštitutov obeh držav, o obisku italijanskih kmetijskih strokovnjakov in o vprašanju trgovinske izmenjave. V aprilu je obiskala Jugoslavijo delegacija Nacionalnega združenja kmetijskih organizacij Italije in je s predstavniki voditeljev zadružništva v naši državi razpravljala o izmenjavi izkušenj na področju kmetijske tehnike, organizacije dela in proizvodnje.
V	DRVARJU SO ODPRLI MUZEJ »25. MAJA 1914«. Slavnostni otvoritvi je prisostvoval tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in predsednik Centralnega odbora Zveze borcev Jugoslavije Aleksander Rankovie, ki je v nagovoru dejal, da bo ta muzej sedanjim in prihodnjim rodovom zgled, kako so prejšnji rodovi ljubili svojo domovino in se zanjo borili.
V	APRILU SO TRGOVINSKA PODJETJA IN ZADRUGE SLOVENIJE IZVOZILA za 391 milijonov dinarjev blaga. Tako smo v aprilu poslali v Italijo v vrednosti 27-5 milijonov dinarjev zlasti lesa in izdelkov lesne industrije in živine. Na drugem mestu je Zahodna Nemčija, sledita pa ji Velika Britanija in Sovjetska zveza,
Ob Prazniku mladosti je diva-ški Partizan priredil uspelo telovadno akademijo, na kateri so nastopili člani in članice z orodno telovadbo, pionirji in deca pa s prostimi vajami. Sodelovali so tudi cicibani iz otroškega vrtca. Občinstvo je izvajalce prisrčno pozdravilo.
Na akaidemiji so izročili pohvalno diplomo Okrajnega sveta za telesno vzgojo Alojzu Gre-gorcu.	D. M.
KOPER: 31. maja in 1. in 2. junija italijanski barvni film CAROSEL-LO NAPOLETANO, 3. in 4. junija francoski barvni film VLAKI ODHAJAJO, 5. in 6. junija mehiški
film poslednja Zelja.
IZOLA: 1. in 2. junija mehiški film POSLEDNJA ZELJA, 3. junija italijanski film OPROSTI MI, 4. in 5. junija italijanski barvni film SCAMPOLO.
podjetje
9?

sprejme takoj v službo:
KVALIFICIRANE ELEKTROMONTERJE za rajone Koper, Dekani in Piran.
KVALIFICIRANE ELEKTROMONTERJE za gradbeno in instalacijsko skupino.
SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO, verziranega v vseh knjigovodskih poslih.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve dostaviti na upravo podjetja Elektro-Koper.
Od prejšnjega tedna pa se je zgodilo kar precej takih reči, ki sodijo tako rekoč v moj življenjski prostor. Resna zadeva je na primer že to, da smo bili v tem času v Kopru nekako ob vsa javna stranišča, i Nekaj so jih zaprli, eno porušili, tisto v ribarnici pa rezervirali samo za osebje prodajaln, Pravijo, da so to naredili iz higienskih razlogov — ker je imela prste vmes sanitarna, bo najbrž kar držalo. Ukrep je korenit, ni kaj reči. Vendar vse tiste, ki ne stanujejo v Kopru, trenutno mnogo bolj zanima, kam naj se obrnejo v primeru potrebe. Trije ali štirje so me že vprašali, če kaj vem o tem. Prav nič jim nisem vedel odgovoriti, Morda kdaj pozneje, za zdaj pa ni druge, kot da prinesejo »kahlco« s seboj, ko pridejo v naše higiensko mesto.
Te dni sem slišal zabavljali zoper koprsko občino. Zaradi živinskih potnih listov. Te namreč izdajajo v podružnici, ki je, kot vemo, v pristanišču. Ker pa morajo biti na potnih listih tudi kolki, je treba le-te po predpisih uničiti, No, vidite, prav v tem je vsa zadeva. Stranke morajo nositi omenjene dokumente na »centralo«, kjer jim v vložišču pritisnejo ustrezni žig. Zdaj pa res ne vem, zakaj je to potrebno in zakaj ni
mogoče tega urediti tako, da bi kolke uničili že tam, kjer izdajo potni list. Verjemite mi, da ni tisto skakanje in čakanje, zdaj tu zdaj tam, px-av nič všeč ljudem, ki prihajajo po takšnih opravkih na občino.
V Izoli so me tokrat res prijetno presenetili. Bom kar povedal, zakaj. Že po poti sem nekaj slišal o novem režimu v hotelu Zora oziroma Riba (medtem se je preimenoval) in rad bi se bil prepričal, kaj je na stvari. Stopil sem torej tja na »porejon« rib. Ko sem se oteščal, sem vprašal po računu. »Pet kovačev!« so rekli. Bil sem prepričan, da so se zmotili, Ali pa je natakar pozabil, kaj mi je prinesel. Zato sem še enkrat vprašal, koliko stanejo ribe. Bile so res pet kovačev. Ali ni to nekaj neverjetnega za današnje čase? Seveda me je zanimalo, kako izhajajo s takimi cenami. In povedali so mi, da prav lepo. »Zora« je imela namreč 12.000 do 15.000 din dnevnega prometa, zdaj pa »Riba« z novimi cenami »kasira« povprečno petkrat toliko. Zal pa kaj slabo kaže, da bi jo drugi posnemali. Opazil sem namreč, da se ni konkurenca za zdaj še nič naučila iz tega in vsa njena reakcija je v tem, da škriplje z zobmi, to pa nam potrošnikom nič ne škoduje,
dokler bomo jedli ribe po 50 dinarjev.
Ko sem se vrnil iz Divače, kamor so me povabili zato, da bi oštel peka, ki zadnje čase peče tako trd kruh, da bodo kmalu vsi njegovi odjemalci ob zobe, sta me čakali na mizi med drugimi tudi eno pismo iz Portoroža in eno iz Pivke. Poglejmo najprej, kaj bi radi od mene Porto-rožani.
Na kratko: jezijo se, ker sem v tisto zadevo z inozemskimi cveticami umešal strokovnjake. Zato zahtevajo, naj prekličem in pojasnim vsem, da je tisto delo opravil »nekdo« v prostem času in ne po naročilu podjetja. Če se ne motim, Cvetja sploh nisem vmešaval v to zadevo, da pa tisti, ki je rožce sadil, ni bil noben strokovnjak, je najbrž lahko vsakdo razumel že po njegovem delu in uspešnem rezultatu,
Medtem pa jo imajo Pivčani z menoj zaradi turističnega društva. Prav hudi so, češ da sem za vse, kar je narobe v Pivki, okrivil to ustanovo. »Zakaj nisi pogledal še na tržnico, pa v mesnico, pa v pekarno, pa tisto kanalizacijo, po kateri se steka vsa umazanija h glavni črpalki itd., itd.,« mi pišejo in zraven še vprašujejo, če je po mojem mnenju samo turistično društvo dolžno ■ skrbeti za red in snago, Ni, to drži kot pribito, Zato naj tisto mojo pisarijo le pogledajo tudi vsi tisti, ki bi morali društvu pomagati. Kar mi % priporočate, pa si bom ob priložnosti ogledal, Dotlej na svidenje!
Vaš Vane
SEČOVLJE: 1. junija italijanski film SENCA, 2. junija francoski film LJUBIMCA IZ TOLEDA, (i, junija italijanski film OPROSTI MI.
ŠMARJE: 1. junija ameriški film KALIFOV ZAKLAD, 2. junija italijanski barvni film SCAMPOLO, 5. junija italijanski film OPROSTI MI.
ŠKOFIJE: l. junija italijanski barvni film SCAMPOLO, 2. junija angleški film JAZ IN GOSPOD MINISTER, 5, junija francoski barvni film VLAKI ODHAJAJO.
DEKANI: 1. junija angleški film JAZ IN GOSPOD MINISTER, 2, junija italijanski film SENCA.
POSTOJNA: 31. maja in 1, in 2, junija madžarski barvni film MOJ DED IN JAZ. 4. in 5. junija francoski film STOPNICE ZA SLU-2INCAD.
PIVKA: 1. in 2. junija UMOR, 5. in C. junija angleški folm PIKOVA DAMA.
SEŽANA: l. in 2. junija ameriški film MOŠKI SO TAKI, 4. in 5. junija madžarski film POMLAD V BUDIMPEŠTI, 6. in 7. junija ruski film KNEGINJA MERY.
NEDELJA, 2. junija 0.00 Kmetijska oddaja: Med berto-škimi zadružniki — Kmečki praznik v Brdih — Pokušali smo kraški teran — 8,30 Spored lahke glasbe — 9.00 Oddaja za Beneške Slovence — 9.20 Češka popularna glasba — 10.15 Glasbena medigra — 10.30 Sosedni kraji in ljudje: V Borštu, ko so češnje dozorele — 10.45 Narodne v priredbi Matije Tomca poje moški zbor prosvetnega društva Prosek—Konto-vel p, v. Milana Pertota — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Vesti — 15.10 Za prijetno popoldne — 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Blago potuje iz Kopra v svet.
PONEDELJEK, 3. junija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes Koledar — 13.30 Vešti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Petnajst minut ponedeljkovih popevk — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Šport doma in po svetu — 14.40 To smo izbrali v naši diskoteki — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,25 Ciganske melodije igra ansambel Geze Baranja.
TOREK, 4. junija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes Koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — . 14.45 Torkov operni oder — 14.30 Gospodarsko življenje na Primorskem: O odkupu — 14,40 Pisan spored lahke glasbe — 15,00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne plese izvajajo razni solisti in ansambli.
SREDA, 5. .junija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes Koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Ritmi m pevci od tu in tam — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: Piranski festival — 14,40 Poje slovenski oktet
—	15.00 Vesti — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Petnajst minut češke glasbe.
ČETRTEK, G. januarja 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 7,45 Slasba za dobro jutro, vmes Koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13,45 Glasba po željah — 14.30 Odlomki iz operet Johanna Straussa in Karla Milocker-ja — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Slovenske narodne poje Cvetka Souček.
PETEK, 7. junija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes Koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Tisoč in en takt . . ., pisan spored orkestralne in solistične glasbe — 14.30 Beležke radijskega reporterja — 14.40 Vedre melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Nastopajo: Ženski kvartet Fantje na vasi, in Avgust Stanko.
SOBOTA, 8. junija 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.45 Glasba za dobro jutro, vmes Koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Za konec tedna; ritem — 14.15 Poje zbor prosvetnega društva »I-Ieroj Dušan« iz Mosta na Soči p. v. Zdravka Muniha
—	14.30 Življenje ob našem morju: Med kopalci v Ankaranu — 14.40 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 V narodnem tonu . , ., izvajajo: Dana Fillplič, Franc Koren, Marija Ahačič, in Avsenikov kvintet.
Mlajši zakonski par išče v Kopru enosobno stanovanje spri-tiklinami. Ponudbe pošljite pod »September« v upravo Slovenskega Jadrana.
DVOKOLESA od 7.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od
44.000 lir naprej dobite pri tvrdlci MAUCON, Trst. Ulica Pieta 3.
Darilne pakete pošiljamo tudi v inozemstvo in so brez carine! COTTUR nudi svoje izdelke: kolesa, ciklomot.orje, lahka motorna kolesa M. V. z vsem potrebnim priborom. Cene znižane! Odpremlja vse darilne pošiljke v inozemstvo. — Cottur. Trst, ulica Crispi 8, tel. 93-982. PRODAM ročni voziček, nosilnost 500 kg. Uporaben lahko za vprego enega konja ali krave. Pivka, Snežniška cesta 7.
ŽRTVE ATOMSKIH POSKUSOV
Nobelov nagrajenec dr. Linus Pauling je nedavno izjavil, da so eksplozije atomskih in vodikovih bomb povzročile že doslej nad 10.000 obolenj za levkemijo (krvni rak). Kot je znano, doslej še nimamo sredstva, s katerim bi se uspešno borili proti tej bolezni, zato so ti ljudje obsojeni na smrt. Učeni zdravnik je obenem dejal, da lahko računamo, da bo vsaka nadaljnja eksplozija dodala k temu številu najmanj 1000 novih žrtev.
PRESTOLNICA
ALEKSANDRA VELIKEGA
V kratkem bodo v Grčiji začeli odkopavati ostanke stare prestolnice Filipa Makedonskega in Aleksandra Velikega]. To je bilo antično mesto Pela, katerega sledove so nedavno odkrili blizu Edese v Zahodni Grčiji. Grška vlada je pozvala tudi več znanih strokovnjakov iz tujine, da bi se udeležili teh važnih izkopavanj.
Med zanimivimi rekordi, ki so jih dosegli v zadnjem času, je tudi tale: Francoz Leon Biancotto je vzdržal v obrnjenem letalu eno uro in IG minut. Biancotto je znan letalski akrobat, kar je ponovno dokazal s tem svojim podvigom, saj so deset let zaman poskušali potolči prejšnji rekord, ki ga je postavil Fred Ni-cole s časom 1 ure in 5 min.
Marija Terezija Zaepfel iz Strasbourga se mora zahvaliti za življenje kirurgom in pa psu, ki ji je »posodil« svojo žilo odvodnico. Bila je stara sedem let, ko so ugotovili, da ima deformirano aorto. Edina rešitev je bila, da jo poskusijo zamenjati. To so naredili pred šestimi leti. Žilo so izrezali psu in jo presadili. Od takrat dekletce ne čuti več nobenih težav in se popolnoma normalno razvija. Rezultat operacije pa so objavili šele zdaj, po šestih letih, ko je po mnenju zdravnikov popolnoma gotovo, da je
uspela.
V sodobnih tovarnah lahko vidimo najrazličnejše stroje, ki jih človek uporablja pri svojem delu. Med njimi so tudi takšni orjaki kot tale stružnica v Vitkovičkih železarnah na Češkem. Na njej stružijo 22 metrov dolgo jekleno os, ki tehta 7G ton. Delavec skrbno nadzoruje delo straja. In to je tudi potrebno, saj je os vredna
več milijonov.
V boju za osvoboditev izpod francoskega koloniali-stičnega jarma v Alžiru sodeluje veliko število žena. Tudi francoska policija ne dela razlike med spoli. Na sliki vidimo mlado alžirsko dekle, ki je postavila peklenski stroj v neki lokal, kjer so se zbirali Francozi. Kasneje so jo odkrili in aretirali. Po vsej verjetnosti jo bodo obsodili na smrt. Vendar je odločno sprejela usodo, ki jo čaka.
Američan Jim Winert je bil slep od rojstva. Petdeset let ni videl, kaj vse se dogaja okrog njega in ves ta čas je bil svet zanj skrivnost, ki jo je dojemal le s svojimi drugimi čutili. Nekega dne pa se je peljal v avtobusu, v katerem se je neka deklica igrala z lutko. Nenadoma se je vozilo potreslo in dekiici je lutka padla iz rok. Zadela je Jima v glavo. Udarec je bit lahak in tega ni niti opazil. Toda ko se je vrnil
RASTLINSTVO NA MARSU
Danes se znanstveniki v glavnem strinjajo, da na Marsu uspevajo določene rastline. Ugotovili so tudi približno površino obraslega področja, ki naj bi merilo okrog 500.000 kvadratnih kilometrov. Vendar pa ne morejo še prav ničesar povedati o tem, kakšne so te rastline. Po zadnjih poročilih se je odgovoru na to vprašanje najbolj približal sovjetski znanstvenik Tihov, ki je ugotovil, da ima rastlinstvo na Marsu nekatere skupne znake z rastlinstvom na mrzlih področjih našega planeta.
NIČ VEČ MAZANJA
Neki škotski inženir je pred dnevi pokazal svoj izum, ki bo najbrž igral še veliko vlogo v prometu in industriji. Potankosti sicer še niso znane, gre pa za neko pripravo, ki omogoča, da stroj deluje brez kakršnegakoli mazanja z mineralnimi ali drugimi olji. Iznajditelj trdi, da je postopek preizkusil na svojem avtomobilu, ki ga ni namazal že od 1955. leta. V tem času je vozilo prevozilo že nad 100.000 km.
ŽABJA TEKMA
V Kaliforniji priredijo vsako leto tekmovanje med žabami. Ne gre le za krajevno zanimivost, kot bi morda kdo mislil, ampak za pravo, celo mednarodno tekmovanje. Razpisane so tudi velike nagrade. Tako na pr. prva žaba dobi nagrado 1000 dolarjev. Žabe tekmujejo v skokih v daljavo. Sedanji rekord je nekaj nad pet metrov.
spregledal
domov, je ves presenečen ugotovil, da se začenja mrak umikati pred njegovimi očmi. Prvič v svojem življenju je zagledal beli dan. Zanimivo je, da se mu je to primerilo dan pred tem, ko bi se moral poročiti in lahko si zamislimo tudi veselje njegove neveste.
Organi za pobijanje trgovine z mamili imajo včasih težko delo. Vendar pa ne poznajo omahovanja. Uživanje mamil se je namreč v nekaterih zahodnih deželah, predvsem pa v Ameriki, že tako razširilo, da pomeni resno zlo in veliko družbeno vprašanje. Zato je treba postaviti nasproti učinkovite mere. Na sliki vidimo organa ir oddelka narkotikov, ki je dobesedno porušil hišo, da bi našel mamila, za katera so sumili, da so skrita v zgradbi. Napor ni bil zaman: naši i so 100 vrečk v vrednosti več milijonov in dovolj, da zastrupi io nekaj tisoč ljudi.
CE BI KRALJICA PADLA V VODO...
Ko je bila pred kratkim angleška kraljica na obisku v Franciji, so seveda ukrenili prav vse. da bi se ji kaj ne pripetilo. Policija je predvidela celo to, da bi kraljica utegnila pasti v vodo, ko se bo z ladjo peljala po Seini. Zato so pripravili posebno reševalno ekipo, ki bi kraljico potegnila iz vode natanko v 72 sekundah po morebitni nezgodi, Do tega seveda ni prišlo, toda varnost je varnost. Štiridnevni obisk je stal Francijo milijardo frankov.
— Dragica, vse se mi zdi. da bova morala kupiti tale kip: glave ne- morem več potegniti ven.
— ———
K & N S S T HEMINGWAY:
lili IIIII --
54
POSLOVENIL RADO BOJIDON
—amnam
»Morali bi iti na dopust,« je rekel kurai.
Major je zmajal z glavo in ga pogledal. Rinaldi je strmel v kurata.
»Menite, da bi moral oditi na dopust?«
Major je zmajal z glavo in pogledal kurata. Rinaldi je strmci v kurata.
»Kakor želite,« je rekel kurat. »Če ne želite, pa ne.«
»Naj vas hudič vzame,« je rekel Rinaldi. »Radi bi se me znebili. Vsako noč bi se me radi znebili. Toda ne dam se jim. Kaj pa zato, če ga imam? Vsi ga imajo. Ves svet ga ima. Najprej,« je nadaljeval in se postavil v pozo predavatelja, »se pojavi majhen mozolj, Potem opazimo izpuščaj med rameni. Zatem ne opazimo sploh ničesar. Zaupamo pač v živo srebro.«
»Ali pa v salvarzan,« ga je tiho prekinil major.
»V proizvod iz živega srebra,« je rekel Rinaldi. Zdaj je bil videti poln ponosa. »Vem nekaj, kar je vredno dvakrat toliko. Stari, dobri kaplan,« je rekel, »vi ga nikoli ne boste dobili. Pač pa ga bo dobil fantek. To je poklicna nezgoda. Čisto preprosta poklicna nezgoda.«
Bolničar je prinesel močnato jed in kavo. Močnata jed je,bil neke vrste puding iz črnega kruha s trdo omako. Svetilka se je kadila; črn dim se je vlekel znotraj skozi cilinder.
»Prinesite dve sveči in odnesite svetilko,« je rekel major.
Bolničar je prinesel dve prižgani sveči, vsako na posebnem krožniku, pihnil v svetilko in jo ugasil ter jo
odnesel. Rinaldi je bil zdaj popolnoma miren. Kazalo je, da se počuti dobro. Kramljali smo, po kavi pa smo vsi odšli na hodnik.
»Ti bi se rad pogovarjal s kaplanom. Jaz moram v mesto,« je rekel Rinaldi. »Lahko noč, kaplan.«
»Lahko noč, Rinaldi,« je rekel kurat.
»Se bova že še videla, Frcdi,« je dejal Rinaldi.
»Seveda,« sem odvrnil. »Pridi kmalu.«
Namrdnil se jc in odšel skozi vrata. Major je ostal z nami.
»Hudo je utrujen in izčrpan od dela,« je rekel major. »Razen tega misli, da ima sifilis. Ne verjamem tega, toda mogoče ga ima. Sam se zdravi, kakor da ga zares ima. Lahko noč. Vi odpotujete že navsezgodaj, Enrico?«
»Da.«
»Torej zbogom,« je rekel. »Vso srečo! Peduzzi vas bo zbudil in šel z vami.«
»Na svidenje, signor maggiore.«
»Na svidenje. Govore o avstrijski ofenzivi, toda ne verjamem vanjo. Upam, da je ne bo. Vsekakor je ne bo tu. Gino vam bo vse povedal. Telefon zdaj dobro deluje.«
»Klical bom redno.«
»Prosim vas, kličite. Lahko noč. Pazite, da Rinaldi ne bo pil toliko konjaka.«
»Prizadeval si bom.«
»Lahko noč, kaplan.«
»Lahko noč, signor maggiore.«
Potem jc odšel v svojo pisarno.
XXVI
Stopil sem k vratom in pogledal ven. Ni več deževalo, toda še vedno je bila megla.
»Greva gor?« sem vprašal kurata.
»Ne morem dolgo ostati.«
»Pojdiva gor.«
Vzpela sva se po stopnicah in stopila v mojo sobo. Legel sem na Rinaldijevo posteljo. Kurat se je usedel na zložljivo posteljo, ki jo je bi! pripravil moj posilni. V sobi je bilo temno.
»No,« je rekel kurat, »kako je zares z vami?«
»Kar dobro. Nocoj sem utrujen.«
»Tudi jaz sem utrujen, čeprav brez vzroka.«
»Kako pa je z vojno?«
»Mislim, da se bo kmalu končala. Ne vem, zakaj, toda čutim tako.«
»Kako to čutite?«
»Mar veste, kakšen je vaš major? Plemenit? Mnogo ljudi je zdaj takšnih.«
»Tudi jaz se počutim tako,« sem rekel.
»Imeli smo strašno poletje,« je rekel kurat. Zdaj je imel več zaupanja vase kot takrat, ko sem bil odšel. »Ne boste verjeli, kako je bilo, Toda vi ste že bili tu in veste, kako utegne biti. Mnogo ljudi je šele to poletje doumelo, kaj je vojna. Oficirji, o katerih sem mislil, tla je nikoli ne bodo dojeli, jo zdaj dojemajo.«
»Kaj bo še prišlo?« Z roko sem gladil odejo.
»Ne vem, toda mislim, da to ne more dolgo trajati.«
»Kaj se bo zgodilo?«
»Ljudje se bodo nehali bojevati.«
»Kdo?«
»Obe strani.«
»Upajmo,« sem rekel,
»Ne verjamete tega?«
»Ne verjamem, da se bosta obe strani hkrati nehali bojevati.«
»Tudi jaz mislim, da ne. To bi bilo preveč pričakovati. Toda ko vidim, kako se ljudje spreminjajo, mislim, da tako ne more iti dalje,«
»Kdo je dobil bitko to poletje?«
»Nihče.«
»Avstrijci so jo dobili.« sem rekel. »Preprečili so Italijanom. da bi zavzeli Sveti Gabrijel. Oni so jo dobili. Ne bodo se nehali bojevati.«
»Če se počutijo tako kot mi, bodo verjetno odnehali. Tudi oni so poskusili isto kot mi.«
»Tisti, ki zmaguje, nikoli ne odneha.«
»Jemljete mi pogum.«
»Pravim samo, kar mislim.«
»Torej mislite, da se bo to nadaljevalo brez konca? Se ne bo nič zgodilo?«