List 15.
Klic na pomoč
revnim Dolencom in IVotranjcom!
Že proti koncu lanskega leta je začela v raznih krajih kranjske dežele najpotrebniših" živežev zlo zlo zmanjkovati, zlasti pa je imelo «že sicer silno ubožno ljudstvo na Do-lenskem m Notranjskem veliko veliko terpeti. Dolga nenavadna suša poslednjega poletja in červi, kteri so to leto jare žita kakor tudi vse sočivja in korenstva skoraj po celi deželi spodjedali, so bili krivi, da se je tako malo pridelalo, da so kmetje z mervico svojih pridelkov komaj do Božiča z najpotrebnišim živežem shajali. V začetku tega leta so pa pridelki že tako pošli, da so skoraj v vseh hišah teh nesrečnih krajev silno veliko pomanjkanja in bridko revšino tako začeli terpeti, da se je zdaj hudo hudo bati kaj bo do prihodnje žetve, ki je še tako deleč, ker je pomanjkanje splošno in tako veliko, da je le malo bolj pre-možniših še, kteri imajo še toliko žita, da morejo z njim za živež kakof tudi za svojo setev za silo izhajati, ubož-niši pa, kterih je največ, so pešico žita, ki so ga lanske leto pridelali, že davno do zerna povžili tako, da ne terpe samo popolnoma pomanjkanja žita za živež, ampak tudi za jaro setev.
V vseh teh tako zlo stiskanih krajih tedaj že davno v nobeni hiši več ni koščka kruha najti, in edini živež, s kterim si prebivavci teh krajev svoje življenje hranijo, je malo zelja in repe, kterega živeža imajo pa dostikrat komaj še za par dni in ga morajo samo na vodi kuhanega vži-vati, ker si soli in zabele ne morejo kupiti. V tacih okolj-šinah je mogel večji del prebivavcov to malo živine, ktero so še imeli, ali zavoljo popolnega pomanjkanja klaje ali pa zavoljo tega prodati, da bi si s skupljenim denarjem, kterega v tacih okoljšinah ni moglo veliko biti, najpotrebne-jega živeža kupiti. Al ko so tudi to, žali Bog! prezgodaj povžili, ne ostaja večjemu delu teh nesrečnih ljudi nič dru-zega, kakor si najpotrebniših reči sposoditi, da se prežive, ali pa se beraške palice lotiti; pa kdo jim more kaj dati, ker zavoljo slabe lanske letine tudi premožneji kmetovavci niso mogli veliko v svoje hrame spraviti?
Verni vsi se iz teh tako žalostno zadetih krajev, kjer sem priložnost imel, se v svojo žalost sam prepričati, kako velika je sila in revšina ondašnjih prebivavcov, se obernem z milo prošnjo na dobrotljivost vseh prebivavcov kranjske dežele in njenega lepega glavnega mesta, ki so se v vseh tacih priložnostih vselej tako blagoserčne skazovali, naj svojim nesrečnim bratom po svoji zmožnosti z milim darom pomagajo, da se jim v njih silni revšini saj nekolikšna podpora nakloni in se rešijo smerti zavoljo lakote, ktera siromakom žuga, in se obvaruje tista posilna vročinska bolezen, ktera v tacih okoljnostib v začetku ljudi le po samem napada, pa se le prelahko in hitro kot kuga razširi in veliko ljudi pomori. Hvaležnost in tolažba revežev bo sprosila obilen blagoslov Božji za milodare, ktere so v glavnem mestu Ljubljani deželno predsedništvo, mestni magistrat in vred-nistvo ljubljanskega časnika, na deželi pa vse kantonske gosposke in častitljivi gospodje fajmoštri prejemati priprav-
"iJOTi. Da se bodo pa prav delili, bom po pozvedeni potrebnosti natanko skerbel po posebnih komisijah, kterenso za te . siromaške zadeve v dotičnih kantonih postavljene. V Ljubljani 30. marca 1860.
•     Gustav grof Chorinskv s. r., c. k. deželni poglavar.
—                                       r