103SlovenSki čebelar 3/2016 letnik CXviii ZDRAVJE ČEBEL Veterinarski nasveti za marec Poapnela zalega je bolezen, ki jo povzroča plesen Ascosphaera apis. Povzročitelj lahko ostane živ v pa- nju, na satju in čebelah, ne da bi izzval bolezen. Da se ta razvije, so poleg povzročitelja samega potrebni še ne- kateri stresni dejavniki, ki neugodno vplivajo na čebeljo družino, slabijo njeno odpornost ter porušijo njeno bio- loško ravnotežje. Vzroki, ki pospešujejo razvoj in pojav bolezni, so številni in različni. Skupno jim je to, da de- lujejo negativno oz. stresno na čebeljo družino. Stres je stanje zmanjšane splošne odpornosti osebka, zara- di česar lahko nanj škodljivo vplivajo tudi manj invazivni povzročitelji bolezni. Taki povzročitelji so pogojni in med te spada tudi plesen Ascosphaera apis. Stresno stanje čebelje družine se kaže v zmanjšani obrambni sposob- nosti in sočasnem povečanju dovzetnosti za bolezen. Za preprečitev pojava poapnele zalege sta po- membna poznavanje stresnih dejavnikov in način če- belarjenja, s katerim se čim bolj izognemo delovanju negativnih dejavnikov na družino. Ključna stresna dejav- nika v zgodnjepomladanskem obdobju sta pomanjkljiva prehrana in hitro znižanje temperature oz. podhladitev. Najpomembnejše stresno delovanje je poveza- no s pomanjkljivo prehrano – tako medu kot cvetne- ga prahu. Če je iz kakršnega koli razloga zmanjšano izločanje matičnega mlečka iz mlečne žleze čebel krmilk, je zmanjšana tudi odpornost čebeljih ličink. Pomanjkljiva prehrana se lahko pojavi v katerem ko- li obdobju v letu, najpogosteje pa se to dogaja prav marca. Zimsko zalogo čebele porabijo za hranjenje zalege, dotoka nove hrane pa še ni ali je minimalen. Zato moramo v začetku tega meseca preveriti za- loge hrane. Če je teh premalo, moramo družinam do- dati rezervne sate s hrano. Posebej bodimo pozorni na zalogo pri najmočnejših družinah ter ob daljšem obdo- bju slabega vremena. Ker se poraba hrane marca hitro povečuje, pogosteje spremljajmo stanje zalog v panjih. Nekateri raziskovalci menijo, da je za podhladitev zalege dovolj že padec temperature v panju z običaj- nih 35 °C na 30 °C v nekaj urah. Tudi pomanjka- nje odraslih čebel iz kakršnega koli razloga povzroči nezadostno gretje zalege. Največkrat se podhladitev zalege pojavi prav zgodaj spomladi, ko se družine razvijajo. Paziti moramo, da s svojimi posegi podhla- ditve ne bi povzročili sami. Pregledi družin naj bodo hitri, ne prepogosti, satov ne jemljimo iz panja, preglede opravljajmo v toplejših in brezvetrnih dneh. Vsaka družina mora imeti pro- stor, prilagojen njeni moči. Šibkejšim družinam prostor omejimo s pregradno desko. Če smo družinam v pa- nje namestili toplotno zaščito, je v tem obdobju še ne odstranimo, lahko pa jo zamenjamo. Če družine prezi- mujemo samo v plodišču AŽ-panja, moramo biti po- zorni na to, kdaj bomo odprli matično rešetko in pustili čebele v medišče. Pred posegom ocenimo primerno moč družine in primerne temperaturne razmere vsaj za nekaj dni vnaprej. To velja tudi za družine, ki jih prezi- mujemo v medišču in jih premeščamo v plodišče. Prav tako moramo biti pozorni pri preselitvi rezervnih družin v prazne gospodarske panje. Nikoli jih ne vselimo v ve- čji prostor, kot so ga zasedale v rezervni družini. Če se bolezen pojavi – prve bele bube na bradi pa- nja –, moramo ukrepati hitro, dokler so mumificirane bube še bele. Predvsem moramo preveriti ključna de- javnika. Ali gre za pomanjkanje hrane, ali morda preve- lik prostor, ki ga čebele ne morejo zadostno ogrevati. Te pomanjkljivosti čim prej odpravimo. Od naših hitrih in pravilnih ukrepov bo odvisno, ali bomo preprečili na- daljnje širjenje poapnele zalege ali pa bo ta bolezen v družinah vso sezono. S tem bomo verjetno izgubili veči- no pridelka, ki bo v tej sezoni čebelam na voljo. K manjšemu pojavljanju poapnele zalege bosta pripomogla tudi redno razkuževanje orodja in pribora ter redna menjava satja ter selekcija družin na večjo čistilno sposobnost. Vir: Zeba, L. (1994): Povezanost varooze i vapnenastog legla. Zagreb: Pčelarstvo, priroda, tehnika, 46–62. Ivo Planinc*, ivo.planinc@vf.uni-lj.si * Mag., dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Nova Gorica Vzreja matic V sodelovanju s KIS vzrejamo matice Kranjske sivke. Sprejemamo naročila. Prevzem možen osebno, po pošti ali ob petkih zvečer v ČD Škofja Loka v Brodeh. Sveti Andrej 30/a Škofja Loka - SI M: 041 / 344 - 065 041 / 531 - 423 E: info@bokal.siwww.bokal.si