Stev. 229.
¥ frstii, v p«t«k, 11. ivfluiii 1916.
Izhaja vsak dan, tudi oo nedeljah ia praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulic« Sv. Frančiški AsiSkega št. 20, l. nadstf. — Vrt dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se n«
sprejemajo in rokopisi se ne vrafcajo. Ldaitte!j In odgovorni urednik Štefan Oodfna. Lastnik konsorcij Mata .Edinost« — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge M omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A«?5kega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
2« poi leta ................. 12.—'
ra tri meseca........ ........ • jrT
as nedeljsko Izdajo a a celo leto • ...... Mi
ta pol leta .......................2.60
. - • ... _Letnik XII.
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po $ vintrjsg* zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo" na . m i i I m e t r t v šlrokosti ene kolone^ Cene: Oglasi .trgovcev in obrtnikov . .... mm po 10 vi.ic
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........ T ..... mm po 20 vUv.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst ....... . K 20.—
vsaka nadaljna vrsla...... 2.—*
Msl: oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno (s upravi .Edinosti1 — PiaČa in toži se v Trstu.
Upava in mseratm oddeiek se nahajata v ulici Sv. Frančiški ■ Asiikega it 20. — Poštnohranilničai račun št 841.652.
Pregled najnovejših flosodKov.
Italijanska bojišča. — Med Plavami in
reko Vipavo živahen laški topovski ogenj, med Vipavo-in Opatjhnselom pet močnih laških napadov; na enem mestu Lahi odbiti v boju moža proti. možu. drugod napadi razpadli že v našem ognju. Na tirolski fronti so se manjši laški napadi izjalovili _Uspešen naš letalski napad na Benetke. Ciradež, baterijo ob dolnji Soči in
Tržič.	,
Ruska bojišča. — V capulskem okohsu v Bukovini naši zavzeli vrh Staro Občino. Ruski napadi pri Horožanki brez uspeha. V odseku Perepelniki (9 km vzhodno Zločovega)—Pjenjaki (11 km severovzhodno Zločovega) Svanjastumi srditi ruski napadi vsi odbiti, pri Manajo-vein (12 km vzhodno Zločevega) s protinapadom. Dalje severno nič posebnega.
Balkanska bojišča. — V Albaniji ob dolnji Vojuši običajno bojno delovanje.. Na bolgarski fronti južno in zapadno Dojranskega jezera Francozi odbiti.
Zapadna bojišča. — Severno Somme močni angleški in francoski napadi odbiti, užno Somme pri Belloyu francoski uspeh. Na obeh straneh Može močnejše artiljerijsko delovanje. Pehotni napadni poizkus v chapitrskem gozdu odbit.
Turška bojišča. — Nič poročil.
^glletnutežkilitinih
Življenje našega čestitljivega vladarja ima za seboj dolgo pot 86 let. Danes je cesar h . ari Josip na pragu 87. leta svoie
dobe.
M: let! Dolga doba. Redki so izvoljenci, ki jim jo jc božja milost prisodila. In že po zakonu narave: težko breme. Težko tudi tedaj, če je tako dolga doba življenja le velika posoda brez, ali le z malo vsebine — brez velikih skrbi, brez hudih udarcev usode, brez trpljenja in duševnih muk. Težko breme že po teži let.
Življenje našega vladarja ni taka posoda brez, ali z malo vsebine. K bremenu let se pridružuje teža neprestanega dela, skrbi, doživljenih udarcev in tiste zavesti neizmerne odgovornosti, ki jo more med ji+uiniki v polni naeri občutiti Je vladar, ki vestno razumeva veličino dolžnosti svojega velikega zvanja, ki mu je bila vsikdar le ena misel: da bi bil očetovsko skrben voditelj in zaščitnik njim, ki so njegovi podaniki.
Vse za veličino in slavo države— vse za duševno in materijalno blaginjo narodov, ki žive v niej pod njegovim žezlom: to je bilo geslo cesarja Frana Josipa, ki mu je ostal zvest v vsej dolgi dobi svojega vladanja.
Tako si je začrtal naš vladar svojo nalogo, ki jo je z neizpreinenljivo vestnostjo in vnemo izvrševal od leta 1848. pa do danes, do visoke starosti, do pragu 87. 1. svojega življenja.
Tudi za vladarja, ki mu je milost božja odvračala udarce kot človeku, kot sorodniku, kot glavarju družine, ki mu usoda ni prinašala grenkih izkušenj preko svetega pragu rodbinskega življenja, bi bilo to nad vse težko breme. — Naš vladar je moral tudi kot človek piti iz grenke kupe življenja. Zato vidi danes — ko mu duševno oko gleda nazaj na dolgo vrsto let — neizmerno svoto skrbi, dela, truda, sarnopremagovanja in žrtvovanja na zadoščenju svoji veliki dolžnosti.
In če se pripadniki te staročestitljive monarhijo danes ozirajo preko dogodkov te dolge dobe, imajo pred seboj fenomen sijair.e duševne veličine. Kot mladeniča so ga spremljali na štaroslavni prestol Habs-buržanov viharji, ki jih je prinesel nad Evropa veliki čas vzdramljauja, pomladi narodov. Kar je sledilo potem, kako so se Izmenjavali žalostni in veseli dogodki v življenju te države in v intimnem rodbinskem krogu vladarja — to so dogodki najnovejše zgodovine, ki so v živem spominu sodobnikom.
Bilo je mnogo radostnega, ali tudi mnogo grenkega, in vmes tako silnega, da bi marsikoga zrušilo k tlom. Frana Josipa ni ?rušilo. Pred seboj imamo fenomen veličine duše, da se mora klanjati pred njo ves svet, ki — čuti v srcu. Trpel je, vstra-jal in ostal po koncu. Vzdržavalo ga je visoko pojmovanje svoje vladarske dolžnosti, ki je vsikdar nadvladovalo udarce, ki so mu bili usojeni kot vladarju in človeku. Viharji so hrumeli in on je ostal — hrast, ki ga ni mogla zrušiti nobena sovražna sila. Takega ga vidimo tudi danes na prag« 87. leta njegove dobe.
Tudi danes preživlja monarhija težke čase, tudi danes hrume viharji na mejah monarhije — na severu in na jugu. Da: so to najljuteji sovražni valovi, ki so v življenju Frana Josipa kedaj butali ob temelje monarhije. A tudi sedaj, kot 86-leten starček, je naš vladar sijajen izgled izpolnjevanja velikih dolžnosti, sijajen izgled trdne vere, neomajnega zaupanja, jamstvo narodom monarhije, da ta zma-gonosno prebije tudi to težko krizo in da njihova skupna domovina ostane nedotaknjena v nje integriteti, da se jej po tej strašni vojni odpro vrata do še lepše, do srečneje bodočnosti, da bo varno zavetišče narodom in njihovemu nacijonalnemu.
kulturnemu in gospodarskemu razvoju,! kakor je bilo to vedno srčna želja Franu
Josipu.	.
Mir med narodi! Skupno delo v bratskem sporazumljenju za skupni blagor in za veličino države: to je bil vedno tisti visoki cilj, ki-mu je naš visoki jubilar posvečal vse trude, vse skrbi, vse čutstvo-vanje v dolgi dobi svojega vladanja. To mu je cilj tudi danes, na pragu 87. leta njegove dobe. Dosega tega cilja mu bo v najvišje, nasladkeje in najbogateje plačilo.	, _
Pa tudi danes že mu je v delež veliko plačilo. Njegovi narodi čutiio žnjim in mu s svojo patrijotično požrtvovalnostjo, neomajno zvestobo in brezprimernimi junaštvi na bojiščih v obrambo domovine m orestola lajšajo težko breme dolžnosti, ki si je je v toliki veličini naložil — sam!
In danes se med čustvene vezi, ki so vedno tesno spajale vladarja in narode, vpleta nova, skupna, velika, plemenita in vzvišena želja: da bi nam skoro prišel mir, časten za državo, da W Franu Josipu večer njegovega življenja ožarjal svit sreče narodov, ki jih on tako ljubi in Ki mu v polni meri vračajo to ljubezen!
Eiaiiianska boifSfe.
DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. avgusta 1916.
Italijansko bojišče. — Dočim so Italijani včeraj svoje delovanje na fronti med Plavami In reko Vipavo omejevali na živahen topovski ogenj, so med to reko in Opatjimselom napadli naše postojanke petkrat, v globokih členih. Samo na enem mestu so naše čete vrgle sovražnika v boju moža proti možu, v ostalem so pa njegovi naskoki razpadli ob posebno težkih izgubah že v našem ognju. — Na tirolski fronti so se izjalovila manjša sovražna podjetja na hribih Monte Piano in Civaron. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Dosodki na iQor|u.
DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: Da odgovori na sovražni letalski napad na Trst, je v noči od 16. na 17. avgusta naše letalsko brodovje napadlo Benetke Obnietalo je izdatno s težkimi, lahkimi in užigainlmi bombami kolodvor, skladišča, arzenal in militarične naprave, doseglo polne zadetke in povzročilo velik požar v kolodvorskih skladiščih. Drugo zračno brodovje je uspešno napadlo notranje pristanišče v Gradežu, baterijo ob dolnji Soči in militarične naprave v Tržiču. Kljub najhujšemu obstreljevanju so se vsa letala vrnila nepoškodovana.
Poveljništvo brodovja.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 16. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 14. avgusta: Na kraški planoti je včeraj traial dalje naš krepki pritisk. Vzhodno hriba Nad Logom (kota 212) smo razdejali nadaljno mogočno sovražno črto strelskih jarkov in pri tem za-ieli okoli 800 mož, med njimi 12 častnikov. V goriškem odseku topovski boj. Sovražnik je izstrelil nekoliko granat na mesto in soški most. Na ostali fronti majhni, ali srditi boji na pobočju Morane, pri izviru potoka Costeane in v vznozju Ci-varona (v Suganski dolini). Sovražnika smo odbili povsod, in pustil je v naših rokah kakih 50 ujetnikov. Sovražna artiljerija ie včeraj obstreljevala kraje v gornji chiarški in Cordevolski dolini; naše baterije so jo prisilile, da je omolknila. Sovražni letalci so zadnjo noč metali bombe na nekaj krajev ob dolnji Soči, ne da bi bili napravili kaj škode. _
Ruska boiiSfa.
DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša:
17. avgusta 1916.
Rusko bojišče. — Prestolonasled-nikova fronta: V okolišu Capula smo vzeli vrh Staro Občino. Južno Moldave in ob gornji Bistrici so se izjalovili ruski napadi. Drugače pri te} armadiii fronti po že včeraj javljenih napadih pri Horožanki nič posebnih dogodkov. — Hindenburgova fronta: Pri Bohm-Ermollijevi armadi je prišlo včeraj med Perepelniki in Pjenjaki do najsrditejših bojev. Sovražnik je več kot dvanajst ur neprenehoma naganjal svo|e mase proti našim postojankam. Večina naskokov je razpadlo že pred našimi ovirami. Kjer se je sovražniku, kot pri Ma-najovein, mimogrede posrečilo vdreti v naše jarke, smo ga vrgli z rezervami. Za zmagovito odbitje ruskega sunka «re prav tako hvala izbomemu delovanju nemških in avstro-ogrskih baterij kot hrabremu vedenju pehote, zlasti zapadnoo°rskili polkov št. 12 (Komoren) in 72 (Požun). Naše izgube so majhne, sovražne pa izredno težke. Dalje proti severu nič pomembnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 17. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. avgusta 1916.
Vzhodno bojišče. — Hindenburgova fronta: Srdite, vse v noč nadaljevane ruske napade ;proti odseku ©atfcov—
Harbuzov (zapadao 7atoeec) smo zavrnili do zadnjega. — fronta nadvojvode1 Karla: Sovražni sunki severno Dnjestra pri Toustebabi in Končaklh »o Mli tudi včeraj brez usoeha. Zaieff smo 154 mož. V Karpatih smo vzeti vrli Staro Občino (severno Capula).
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
DUNAJ, 17. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega štaba:
13. avgusta, popoldne: Ob gornjem toku Sereta razširjajo čete generala Saharo-vega svoje uspehe. Iztrgale so sovražniku celo vrsto utrjenih postojank in so vzele postojanko Zvojen (Zvičin?)— Ole-jov-Bzaretzu (Brzovica?). Vdor v strip-sko fronto je prisilil- sovražnika, da je opustil svoje utrjene postojanke. Zasledujoč sovražnika, so hrabre čete generala ŠČer-bačevega zavzele mesto Jezjerno in so porinile svojo fronto dalje proti zapadu. Južno Delatina v Karpatskem lesu se začenja naše prodirali je pri Vorohti—Ma-guri—Jablonici. Tu smo utrdili nekaj vrhov in zavrnili vse sovražne napadne poizkuse. Čete generala Saharovega so od 4. do 11. avgusta zajele 304 častnike in 16.594 mož, 4 lopove, 47 strojnih pušek in 16 bombovk. Ćete generala Ščerbačevega so od 4. avgusta do sedaj zajele 1263 častnikov in 55.158 vojakov, 55 topov, 211 strojnih pušek 29 bombovk in minovk ter 128 zabojev artiljerijske municije. Čete generala Lešičkega so od L do 10. avgusta zajele 141 častnikov in 10.450 mož ter 9 topov in 77 strojnih pušek.
13.	avgusta, zvečer. — Prehod preko rek Stripe, Koropca in Zlate Lipe se nadaljuje. Zavzeli smo mesto Podhajce in ob Dnjestru je zasedla naša konjiča mesto Marjampol. V bistriškem okolišu smo vrgli sovražnika na levi breg Bistrice— Solotvinske. Pri tem boju je eden naših pešpolkov zajel 12 častnikov in 1000 mož, 7 strojnih pušek in en zakopni top.
14.	avgusta, popoldne. Ob gornjem Se-retu smo nadaljevali prodiranje. Sovražnik se je umeknil proti zapadu v pripravljeno postojanko, odkoder je naše prodiranje zadržal s silovitim artiljerijskim ognjem. Ob srednji Stripi in ob Koropcu so naše čete dalje zasledovale sovražnika in so napredovale.
14.	avgusta, zvečer. — Ob Seretu napad naših čet zof>et uspešno napreduje. V odseku Zlate Lipe so vrgle naše čete nasprotnika in so prešle na levi breg reke Tzenionye (?), pritoka Zlate Lipe. Zlato Lipo so prestopile na nekaterih mestih in dosegle zapadni breg. Naša ofenziva ob Dnjestru v smeri proti severozapadu se nadaljuje. Po trdovratnih bojih smo vzeli vas Toustebabi.
15.	avgusta, popoldne. — Naše prodiranje zapadno gornje Stripe napreduje dalje. Prehod čez Zlato Lipo in Bistrico Solot-vinsko proti zapadu se nadaljuje uspešno.
15. avgusta, zvečer. — Naše čete so dalje prestopale čez Zlato Lipo v sovražnikovem ognju, ki mestoma preprečuje gradnjo mostov, naperjajoč ogenj svoje težke artiljerije in strojnih pušek na naša dela. Tu smo zajeli 7 častnikov in 413 mož ter 3 strojne puške. Ob izstopu Pruta iz Karpatskega lesa je sovražnik pod našim pritiskom iapraznil Jablonico, ki smo jo zasedli. Tam smo iznova dospeli v Vo-rohto in Ardzelnzo ob Prutu (6V2 km jugovzhodno Vorohte), kjer smo zajeli 32 častnikov in 1006 mož. Naša ofenziva se nadaljuje.	___
Balkanska boiltfa.
DUNAJ, 17. (JCor.) Uradno se razglaša: 17. avgusta 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Razini običajnega boinega delovanja ob dolnji Vojuši nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml.
BEROLIN, 17. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki slavni stan, 17. avgusta 1916.
Balkansko bojišče. — Jugozapadno Dojranskega jezera so slabe bolgarske prednje čete vrgle sovražne oddelke, ki so poizkušali udariti iz Dolželija.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOFIJA, 16. (Agence Tel. Bulgare.) Generalni štab javlja: 14. avgusta zvečer je sovražna artiljerija silovito začela obstreljevati naše namaknjene postojanke južno in zapadno Dojranskega jezera. Pod zaščito tega ognja Je sovražna pehota ponoči napadla naše postojanke, a smo Jo odbili, nakar je sovražna artiljerija nadaljevala obstreljevanje. IS. avgusta zjutraj je sovražnik ponovno napadel imenovane postojanke z znatnimi močmi, a smo ga zopet zavrnili in prisilili, da se Je umeknil v velikem neredu. Na ostali fronti slaboten topovski ogenj in boji med patruljami.
Italijanski glas o ententnl ofenzivi pred Solunom.
LUGANO, 16. (Kor.) Po p^trograjski vesti turinske »Stampe« je znani vojni hujskač Gayda poročal, da francosko-an-gleška armada v Solunu, ki ne dosega števila 200.000 mož tudi s srbskimi krdeli
vred, ne more pričeti odločilne akcije, ker potrebuje za to najmanje 100.000 mož prirastka. Rusija da ne more dati tega moštva. Ob velikem pomenu balkanskega bojišča in sedanji moči Bolgarske da je potrebno, da Italija da potrebnih 100.000 mož. Temu nasvetu pa Italija, kakor se da soditi po sprejemu .te vesti v Italiji, ne ugodi, kajti če bi Italija danes imela 100.000 mož na razpolago, bi jih uporabila kje bliže.__
Zapadna boiiifa.
BEROLIN, 17. (Kor.) VVoIfiov urad poroča: Veliki glavni stan, 17. avgusta 1916.
Zapadno bojišče. — Sovražni ogeni je zapadno Wytschaete ter ob ia-basseeškem prekopu in južno odtod . od časa do časa dosegel veliko silovitost. Ko smo že zjutraj zavrnili močne angleške napade na črti Oviilers—Pozieres in zapadno fouroškega gozda, so zvečer po zelo močnem pripravljalnem ognju in z zelo znatnimi močmi naskočili Angleži med Pozieresom in fouroškim gozdom, Francozi pa med Guillemontom in Som-mo. Naskok se je izjalovil, prav tako kot po Francozih do petkrat poizkušena ponoćna ponovitev. Po trdovratnemboju smo zapadno fouroškega gozda in južno Mau-repasa vdrle sovražnikove dele zopet vrgli. Sovražne izgube so velike. Južno Somme se je vršil boj v okolišu BeIloy. Francozi so se tu ustanovili v našem sprednjem jarku v širokosti kakih 500 metrov. Zapadno odtod in pri Estreesu smo zavrnili sovražnika. Na obeh straneh Moze je artiljerijsko delovanje ponovno narastlo. Poizkus sovražnega napada v chapitrskem gozdu smo zatrli z zapornim ognjem. Na številnih mestih fronte so se ponesrečila francoska patruljska podjetja Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
PARIZ, 17. (Kor.) Včerajšnje vojno poročilo pravi: Na sommski fronti smo popoldne po krepki artiljerijski pripravi pričeli ofenzivo, ki nam je pri Maurepasu ponovno prinesla znatno pridobitev. Naše čete so v zvezi z angleškimi četami vzele celo črto nemških jarkov na približno 1500 m dolgi fronti in smo dosegli nekoliko toček ceste Maurepas—Guillemont. Južno Maurepasa smo na približno dva kilometra dolgi fronti 300 do 500 metrov globoko po zelo hudem boju zasedli vse svražne postojanke vzhodno ceste Maurepas—Clery. Južno Somme so istočasno napadle naše čete in so se polastile zelo močno utrjenih nemških jarkov južno Bel-loy en Santerre približno 1500 metrov v dolgosti.
Zadoščenje za kapitana Fryatta.
LONDON, 16. (Reuter. — Kor.) V seli tlolnje zbornice je vprašal sir Edvard Car-son, kaj namerava ukreniti vlada v stvari umora kapitana Fryatta. Ministrski predsednik Asquith je odgovoril, da je vlada odločena, da po vojni toliko časa ne obnovi ditfomatskih odnošajev z Nemčijo, dokler Nemčija ne da zadoščenja za umor Fryatta. Nekateri naših zaveznikov trpe brutalnosti, ki so še večje in številnejše, kot pa jih nam zadajajo nemške oblasti. Posvetujemo se žnjimi o najboljših in najučinkovitejših korakih, ki naj se store, in o vprašanju, kake pogoje moramo staviti pri sklepanju miru, da si zagotovimo zadoščenje, ki ga zahteva pravičnost.
Za izvedbo sklepov pariške gospodarske konference.
PARIZ, 16. (Havas. — Kor.) Angleški trgovinski minister Runciman se je danes, vračajoč iz Italije, razgovarjal s Clemen-telom o ukrepih, ki naj bi jih ukrenili Francoska in Angleška, da izvršite sklepe pariške Gospodarske konference. Ministra sta se ponoinoma sporazumela glede v poštev prihajajočih točk.	_
Iz Romunske.
»Ruskija Vjedomosti« poročajo iz Re-nija ob romunski meji na Donavi: Politični položaj se je zadnje dni bolj pojasnil. — Vživiti se je treba v dejstvo, da ste osrednji vlasti zopet preobvladali v Buka-reštu. Municijski transporti iz Rusije so ustavljeni, stara municija se je zaustavila v Kijevu. Pri zadnjem Bratianovem razgovori z ruskim poslanikom je izjavil Bratianu, da Romunska ne more marširati proti centralnima vlastima in tudi ne dovoliti ruskih četnih transportov skozi romunsko ozemlje, dokler Rusija ni zavzela širših ozemelj na Ogrskem. Zasedenja bi bila dovolina, če bi Rusi zasedli najmanje polovico Sedmograške. Romunska ne more sedaj dovoliti prehoda ruskih čet, ker bi centralni vlasti smatrali to za dovoljen vojni vzrok in bi Romunska zaradi neugodnosti strategičnega položaja prišla v zelo kritično stanje. — Pripominjamo, da to poročilo prihaja preko Berolina in je datirano 14. t. m.
Garpova »Moldova« piše na uvodnem mestu: Imamo zopet nemirne dni, ozračje bojazni in nemira obvladuje duhove, ne da bi se mogli ugotoviti vzroki za to. To je posledica Bratianove politike. Politika ministrskega predsednika kaže nesposobno častihlepnost, vse mogoče nejasne želje
in instinktivne bojazni bolnega človeka. Bratianu želi nekaj, a ne izgovarja kratko in jasno, kaj želi, ne da bi pri tem želel kaj neizpolnivega. Samo ne upa se, izreči svojih želja, boječ se končnih posledic svoje politike. Bratianu hoče Sedmograš-ko, morda še več, morda bi se pa tudi zadovoljil z manj. Demagoška politika liberalne stranke poziva Bratjana, da naj sledi pati ijotičuim manifestacijam federal-cev, sedanji politični položaj pa 11111 kaže, kako daleč smo oddaljeni od porazdelbe habsburške države. Bratianu podpisuje pogodbo z Rusijo in pripravlja v armadi in javnosti po svojih, nazorih kolikor mogoče ugodna tla. Namesto pa da bi sledila besedam dejanja, se Bratianu obotavlja in boji. Ministrski predsednik je samo v besedah patrijot in diplomat, ne pa v dejanju, ke- je v le-teln slučaju odgovornost za storjene pogreške. List nadaljuje: Kdo vam bo pomagal v danem slučaju na dveh frontah? In po vojni ob strani Rusov? V kakšnem položaju se bo nahajala Romunska pod nadvlado Rusije in v kakšnem položaju hohenzollernska dinastija pod nadvlado Rusije v orijentu? V poraz-delbo Avstro-Ogrske naj verujejo tisti, ki morejo, mi pa ne. Tudi Bratianu ne veruje vanjo in tudi ne v uspeh svoje alar-mirajoee politike, za katero se ne skriva nič drugega kot praznina nesposobnega pojmovanja. — Svetujemo ministrskemu predsedniku, naj preide k dejanjem!
Tako glasilo vsemu svetu znanega »prijatelja osrednjih vlasti«, bivšega romunskega ministrskega predsednika, Petra Carpa. Nekam čudno se res glase ta izvajanja. prav tako, kakor so se glasila izvajanja bivšega italijanskega ministrskega predsednika, velikega prijatelja bivše tro-zveze, Glolittija, v t urinski »Stampi« par tednov pred tistim usodepolnim trenutkom. ko je Italija svojo trozvezno pogodbo vrgla v staro žaro se priklopila ententi in napovedala vojno Avstro-Ogrski, da z orožjem v roki zadovolji svoje nacijonal-ne aspiracije. Danes Gioiitti, največji nasprotnik posega Italije v svetovno vojno, govori o »bodočnosti Italije, za katero se ne sme zdeti nobena žrtev pretežka« in »končni zmagi ter ž njo izpolnitvi nacijo-nalnlli želja«: njegovi nasprotniki pa vidijo v tej prelevitvi njegovo stremljenje po »naimerodajnejši politični ulogi.« Mutatis mutandis — mislimo pa, da bo tu treba izpreminjati zelo malo — vidimo tudi na Romunskem bivše ministrske predsednike, ki so »dobri prijatelji osrednjih vlasti« in » največji nasprotniki posega Romunske v svetovno vojno«, obenem pa seveda, in to pač 'v prvi vrsti, največji nasprotniki vladajoče domače vlade — Gioiitti contra Salandra, -- ki poživljajo ministrskega predsednika Bratiana, naj ne govori samo temveč začne svoje besede pretvarjati v dejanja. V kaka dejanja? Će Carpova »Moldova« obeša Bratianu na vrat ruso-filstvo, pogodbe z Rusijo, željo, da bi Romunska nastopila ob strani Rusije I11 odtrgala Sedmograško od Avstrije: kaj vendar potem zahteva od Bratiana, da naj le-ta izpremeni svoje želje in besede v dejanja, hoče drugega od njega, ket da Bratianu zaplete Romunsko v svetovno vojno ob strani Rusije proti osrednjima vlastima? Giclitti je pred izbruhom italijanske vojne pri svojem kralju; romunski kralj je tudi sprejel Majoreska, Carpa m sprejme najbrž tudi Marghilomana, same nasprotnike Bratianove. Laški kralj je tedaj konferiral 2 Bosellijem; romunski kralj sprejme, ali je že sprejel Nikolaja hi-lipeska. V Italiji je ostalo Salandrovo ministrstvo in Gioiitti je izginil s političnega pozorišča: naj se zgodi na Romunskem po izvajanju Carpove »Moldove«, ostane na vladi najbrž sedanji Bratianu. m >>av-strofilskic Peter Carp se tudi, kot Gioiitti, s svojimi somišljeniki umakne s političnega pozorišča. Prepuščal bo. kot Gioiitti, vso odgovornost za »dejanja« — tedaj ne bo več besed. — a končno pride tudi zanj čas. da bo govoril o »bodočnosti Romunske', za katero se ne sme zdeti nobena žrtev pretežka« in pa o »končni zmagi ter žnjo izpolnitvi nacijonalnih želja.« Iedaj najbrž tudi njemu njegovi nasprotniki ne bodo preveč šteli v dobro njegove > spo-koritve« oziroma »prelevltve«, temveč jo bodo tudi smatrali za poizkus, da bi si zopet odprl pot do najmerodajneiše politične uloge«. Romuni in Italijani so si pač preblizu v sorodu, da ne bi bila le preveč utemeljena ta vzporeditev!
V končno označbo razpoloženja na Romunskem naj še zabeležimo dejstvo, da vse romunsko, za voino vneto časopisje, s poluradnim Vittorulom« in vladno »In depeudance Roumaine« na čelu, istočasno objavlja dolg življenjepis generala lllieska. ki je namenjen za bodočega načelnika romunskega generalnega štaba in ie odločen pristaš Filipeskov. In če bivši francoski bukareški poslanik Blondel potuje v Do-brudžo, češ da gre v posete k svojemu zetu, prefektu C ama resku v Silistrijo, kjer ga sprejemajo romunski general Bassara-bescu z drugimi visokimi častniki in pred-stavitelji romunskih oblasti in ga pozdravljajo zastopniki prebivalstva v navzočnosti ogromne množice s slavnostnimi nagovori, potem bi pač dejal resno in trezno misleč človek, da ni več daleč čas, ko bi se znale izpolniti zahteve »avstrofilskp*
Strun II.
»boi^oji- Stev. 229.
v Trstu, one is. avgusta ihio.
Carpove sMoldove«, da naj Bratianu od besed preide na — dejanja!
V ostalem pa, naj se zgodi že to ali ono: osrednji vlasti ste gotovo pripravljeni na vsako možnost.
Najnovejše vesti iz Romunske pravijo:
BUKAREŠT, 16. (Cenzurirano.) Romunsko vojno ministrstvo je izdalo naredbo, da morajo vsi državni obrati svoje proizvode imeti pripravljene izključno za armado.
KOLIN, 16. (Cenzurirano.) »Kčlnische
Zeitung« javlja iz Bukarešta: Napadi če-tverozaveznih čet pri Dojranu so izzvali v rusotilskih krogih zaželjeni odmev. Romunska, tako pravijo, ne sme čakati Več. Sedaj da je v resnici zadnja prilika, da se pokaže, da je Romunska vredna zveze s četverczavezo. >,Adeverul« napada ministrskega predsednika, ker je 1. avgust minil, ne da bi bila odrejena mobilizacija, ko je vendar sam odločil ta dan.
BUKAREŠT, 16. (Kor.) »Vittorul* pobija *AdeveruI«, ki je srdito napadel vlado, ker ni mobilizirala 1. avgusta, »vitto-ruU vprašuje: Kdo je dejal, da bo Romunska mobilizirala ta dan? Kaj torej poinem to? Pomeni, da po dveletni izkušnji z vedno napovedovanimi roki »Adeverulu« nihče ne verjame več. Postopanja Romunske ne določa niti »Adeverul«, niti njegovi postranski interesi, ki dajejo listu povod za trajno izzivajoče in prebivalstvo hujskajoče postopanje. Smešne »Adeve-rulove« zahteve so mu med časopisjem in občinstvom obrodile posledico, da se svet norčuje iz njega.
BUKAREŠT, 17. (Kor.) Nakupna pogodba za pivovarski ječmen in grah med centralnima vlastima in romunskim glavnim izvoznim odsekom se je podpisala danes po dogovorjenih pogojih. Cena znaša za ječmen 4500 K, za grah pa 5600 K za železniški voz.	____
mm politične mu
Nove volitve na Angleškem, Ministrski
predsednik Asquitli je angleški dolnji zbornici predložil zakonski načrt, v smislu, katerega naj bi se delovanje sedanjega parlamenta podaljšalo do 31. majnika leta 1917. Obenem je predložil tudi zakonski načrt o novih volitvah in o volilskih imenikih. Novi načrt o volilskih imenikih ne vsebuje posebnega razširjenja volilne pravice, pač pa je poskrbljeno, da vojni delavci, če že niso v starih volilskih imenikih, dobe sedaj volilno pravico. Ministrski predsednik je poudarjal, da bi bilo pač najprimerneje in na prvi pogled tudi najenostavneje, da bi se dala volilna pravica vsem vojakom in pomorščakom, toda praktične težave za tak ukrep so prevelike. Vojaške oblasti so izrazile resne pomisleke proti takemu ukrepu. Sir Carson je iziavil v dolnji zbornici, da je sedanji čas zelo neugoden za nove volitve, da je pa po njegovem mnenju nepotrebno, da bi se poslovanje sedanjega parlamenta podaljšalo do konca majnika prihodnjega leta. Obenem je izjavil ob splošnem odobravanju navzočih poslancev, da bi bila velika krivda, če bi se možem, ki se bore za svojo državo, ne hotela dati volilna pravica.
Začetek operacij na balkanski fronti?
Nemško in bolgarsko uradno poročilo je že nekolikokrat javljajo o manjših, pravzaprav navideznih napadih ententnih čet na nemško-bolgarski fronti. Danes objavljeno bolgarsko poročilo govori zopet o sovražnih napadih, ki pa kažejo že resnejši značaj. Lodonske »Times« pa poročajo, kakor se javlja iz Rotterdama: Zasedli srno doiranski kolodvor in vrh 227, dve milji jugovzhodno mesta Dojrana in eno milio od jezera. S permanentnimi sovražnimi utrdbami še nismo prišli v stik. »Frankfurter Zeitung« pa poroča iz Pariza: Srbski prestolonaslednik je z generalom Sarrailom prisostvoval pričetku operacij ob Dojranskem jezeru. Iz teli vesti bi se dalo sklepati, da so se res pričele operacije ententne armade pred Solunom; seveda če nam jutrišnja poročila ne spo-roče zopet, da na balkanskem bojišču ni nič posebnega. Skoraj verjetno pa je, da general Sarrail ne začne resnih operacij, dokler ne bodo izvršene na Grškem volitve in ne pride, kar je pač pod ententnim pritiskom več kot gotovo, na krmilo zopet Venizelos, Potem bi se tudi ne biio čuditi, ko bi se nekega dne Grška dejanski priključila ententi.
Vsenemci na Bavarskem. Iz Berolina poročajo dunajski »Zeit«: H. pl. Gerlach se bavi v nekem tukajšnjem časopisu s poizkusi Vsenemcev, da bi dvignili bavarski partikularizem proti državnemu kan-celarju. Ob tej priliki govori tudi o nekem predavanju, ki ga je iinel v Monakovem
znani vsenemški mornariški pisatelj grof Reventlow, in pravi: » Tipično za ves način te propagande je zborovanje Re-ventlowega. Grof Reventlow se je v svojem predavanju popolnoma natančno držal po cenzuri dovoljenega besedila. Toda bila so mesta v njegovem govoru, ki jih je bilo čuti kot vrzeli. Ko je potem, gavoreč počasi po severonemško, prišel do kake take vrzeli in se je nekako ustavil, se je kar najgotoveje, rekli bi skoraj, po programu oglasil medklic, ki ni bil predložen cenzuri. Ta medklic je izpolnil »vrzel« tako, da je vsenemški-partikularsko pobrateni zbor demonstrativno začel odobravati. To se je ponavljalo večkrat. Uspeh tega zborovanja je bil, da je bilo Traubovo zborovanje prepovedano, da se je neka zelo merodajna bavarska ličnost, ki njenega krepkega izraza žal ne morem ponoviti v vsem obsegu, izjavila tako-le:
»Če kakemu Nemcu v Sibiriji uide------
že zabrenče vseneinci in pravijo: Tu veje nemški zrak! To moramo anektirati!«
Nov mehikansko-amerikanski spor? Iz Ženeve poročajo, da je pariški »Journal« prejel iz Washingtona brzojavko, ki pravi, da je bil 14. t. m. objavljen odlok amerikanske vlade, ki odreja, da okoli 30.000 mož miličnih čet z brzoviaki odide na me-hikansko mejo.
Romunske stvari. Iz Berolina poročajo 15. t. m.: Iz Romunske in v Romunski se čujejo vznemirljive vesti, ki deloma že kažejo prestop dežele v vrste naših sovražnikov kot neizogiben. Mi nismo zakrivali nikdar, da romunska nevtralnost stoji na nekoliko nesigurnih nogah in da je njega najmočnejša in skoraj edina opora le dejstvo, da bi Romunska pri spopadu s četverozvezo (centralnima vlastima in njenima zaveznicama) tvegala zelo veliko. So torej samo militarični oziri, ki morejo zadržati podonavsko državo, da se ne vda mrzlični agitaciji naših sovražnikov. Smatrati moremo pač za gotovo, da si Romuni, če si stavijo ta miHtarična vprašanja, ne bodo predstavljali samo dogodkov najbližje preteklosti, temveč vse-vkupni položaj in tudi bližnjo bodočnost. Ne dvomimo, da si bo bukareška vlada mogla napraviti sliko o bližnjem razvoju dogodkov na vzhodu, ki bo zadostovala, da zadrži pametne državnike pred nespametnimi koraki. — Z Dunaja pa so poročali 15. t. m. listu »Miinchner N. Nach-richten«: Z ozirom na razmatranja v romunskem časopisje, da se dovolitev prehoda ruskim četam še ne sme brezpogojno smatrati za kršenje romunske nevtralnosti se more reči, da poučeni romunski krogi pač ne upoštevajo take možnosti. Vesti o korakih nemškega in avstroogrskega poslanika, ki sta Bratianov kabinet opozorila na to, da se dovolitev prehoda ne strinja z nevtralnostjo, se tu potrjujejo. — Konservativna stranka ie pod predsed-sedstvom Tita Majoreska, ki se je na izrecno željo kralja Ferdinanda vrnil z le-zovišča v Gmundenu, imela zborovanje, na katerem se je sklenil oklic na narod, v katerem se izjavlja, da je v interesu Romunske, da ohrani dobrohotno nevtralnost napram centralnima vlastima.
Japonsko-kitajski zapletljaj?. Reuterjev urad objavlja senzacijonalno vest o dogodkih v Čengčjataungu. Neki kitajski vojak je napadel nekega Japonca. Edini japonski ^oliojski uradnik v Čengčjataungu je odšel nato v vojašnico, kjer je protestiral. Kitajski vojak je ustrelil japonskega policijskega uradnika. To je imelo posledico, da je oddelek japonskih vojakov odrinil proti vojašnici. Kitajci so začeli streljati na Japonce in so ustrelili 17 mož, med njimi poveljujočega podporočnika. Listi poročajo nadalje, da je prebivalstvo ogrožalo v Čengčjataungu bivajoče Japonce. (Kor.)
Socijalna demokracija se nacijonalizira. Zborovanje francoskih socijalistov je imelo manifestanten značaj. Sodelovalo je kakih 3000 pristašev in zmagala je — narodna struja. Velika večina se je izjavila za nadaljevanje vojne, oziroma, da se dado vladi sredstva za to nadaljevanje. Isto vidimo tudi v Nemčiji. Da-si loči socijalno demokracijo celo morje razlik v nazi-ranju od nemškega kancelarja. vidimo vendar, da so v stvareh vojne socijalni demokratje v oporo državnemu kance-larju in da ga tudi branijo pred raznimi napadi, tako, da imamo vtis, da je med njim in socijalno demokracijo dosežen sporazum glede vojnih ciljev. Simptomatič-no je tudi, da razne avtoritete v nemški socijalni demokraciji naglašajo, kako da je sedanja vojna poučila tudi nje, da na svetu ni nič neizpremenljivega in da bo morala tudi socijalna demokracija revidirati v marsičem svoja prejšnja naziranja in prejšnjo taktiko. Tak proces opažamo pri
socijalni demokraciji vseh držav, kar si moremo tolmačiti le tako, da se — nacijonalizira!
Razglas* akup konj.
Dne 26. avgusta 1916 bo vojaška komisija v Trstu, na Senenem trgu, od 2 do 5 popoldne nakupovala konje s proste roke.
Kupovali se bodo: konji za ježo, težki, navadni konji za uprego in tovorna živin-četa. Starost od 4 do 14 let, visokost pri tovornih živinčetih 132 do 150 cm, pri drugih konjih 154 do 170 cm. .
Lastniki konj, kateri hočejo prostovoljno prodati svoje konje, jih morajo predstaviti na gori imenovanem kraju in ob navedenem času. -
Kupovali se bodo udi konji z razvidni-cami.
Konji z razvidnicami pa se smejo postaviti pred vojaško nakupovalno komisijo samo v nabornem okraju.
Razvitinice naj se na vsak način prinesejo s seboj.
Kupna cena, pogojena z lastniki konj, se tako! izplača v gotovini.
Lastniki konj z razvidnicami kakor tudi drugih konj se opozarjajo, naj teh ne prodajo prekupcem, temveč naj jih v lastno korist ponudijo naravnost vojaški nakupovalni komisiji.
C. in kr. vojaško poveifništvo v Gradcu.
;
PODLISTEK
MučenSkl srca.
Iz madjarščine M. J6kai-a.
Tako mineva hitreje čas (medenih tednov). In ko smo se povrnili, smo bili povsod in videli vse.
Modra naprava, posebno za umetniške
dvojice.
Jaz sem poznal Italijo jako natančno in mudil seui se že skoro po vseh mestih. Esti pa je bilo vse novo in tako sem igrai vlogo voditelja.
Po slovečih palačah, galerijah slik in ccrkvah sem jo seznanjal z neminljivimi deli velikih mojstrov in sem io s tem dvigal v najvišji zanos. Po vseh mestih sem jej kupoval nakitov, drobnin. starin, ki se jih je izredno veselila. Vodil sem jo v vsa slavna gledališča, kjer so igrali prvi umetniki, in sem jo omamljal s tem novim jej užitkom. V Rimu sem jej bil profesor zgodovine in arheologije in vse je hitro ra-
Baliti vesti.
Najvišje odlikovanje namestnika. Njegovo c. m kr. apostojsko Veličanstvo cesar je namestniku v Trstu in Primorju, dr. Alfredu baronu Friesu-Skene-ju podelil veliki križec Franc-Josipovega reda z vojno dekoracija
Lepa slika Njegova Veličanstva, delo našega domačega tržaškega slikaTja, g. Velebita Rendića, je danes razstavljena v izložbi Štokove knjigarne* na kar prav posebej opozarjamo občinstvo.
Pogreb žrtev zadnjega zračnega napada Ob največji udeležbi vseh krogov prebivalstva se je vršil včeraj pogreb žrtev zadnjega zračnega napada. Namestnik baron Fries-Skene, kontreadm. baron Kou-delka, dvorni svetnik baron Olanz in veliko število višjih častnikov in civilnih iunkcijonarjev so spremljali krste v cerkev pri Sv. Jakobu, kjer se je vršilo slovesno blagoslovljenje. Namestnik je iz-pregovoril nato prisrčne besede na preostale, katerim je izrekel svoje in naj-iskrenejse sožalje vlade ter jim obljubil vsako možno pomoč.
V tržaški magistratni službi je bilo imenovanih več oseb na uradniška in služabniška mesta.
Prodajalne aprovizactfske komisije so
z ozirom na cesarjev rojstni dan danes od 2. popoldne dalje zaprte. Od 7. zjutraj do 2. popoldne pa so prodajalne za občkistvo neprekinjeno odprte.
Naša legitimna zastava le belo - modra -rdeča — potrjena po vladi leta 1848 kot kranjska deželna zastava. Kranjska je naša osrednja pokrajina in nje zastavo si je usvojil slovenski narod kot svoj narodni simbol. To je veljalo in temu se ni upiral nikdo do najnovejših časov, ko so hoteli izvestni ljudje na Kranjskem videti v naši zastavi znak — nepatrijotičnega mišljenja ter ga nadomestiti z znakom iz davno minolih časov — srednjeveških uredb. Kar dekretirati so hoteli odpravo našega narodnega simbola in njega nadomestitev z barvami starih dežeinih stanov: zlato- (rmeno) modro-rdečo. To so petrefakti, ki teže tja nazaj v srednjeveške spone. Njihovi nakani se je oficijelno uprla kranjska vrhna avtonomna oblast v popolnem soglasju s prebivalstvom dežele in vsem slovenskim narodom! A sedaj jim je zaustavil roko in zamašil usta: mož pravice, predstavitelj državne avtoritete, Čuvar zakona, g. minister za notranje stvari, princ fiohenlohe. Na podlagi njegovega odloka priobčuje c. k. deželni predsednik Kranjske, g. Henrik grof Attems razglas, v katerem obvešča, da je na manifestacijah dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti rabiti izklučno le zastave z belo-rdečo, Crno-rmeno barvo in v deželnih barvah. Razglas pravi: »Kot deželne barve imajo veljati v odloku c. k. ministrstva notranji^ stvari z dne 23. septembra 1848 1., št. 2778/114 zaznamovane barve »bela~modra»r<9te£a, ki se skla-
dajo z deželnim grbom.« In dalje: »Raba takozvanih starih deželnih stanovskih barv »zlate- (rmene) modre-rdeče, ki so bile po navedenem odloku pridržane izključno le v lastno rabo deželnih stanev, kot deželnih barv zasebnikom ni dovoljena in je pod kaznijo ces. naredbe z 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96, prepovedana.« — Vlada ie izpregovorila in menimo, da je pravda končno rešena. Zastava naša je pripoznana. " - - . - *
Posnemanja vredno. Pišejo nam: Pri nas v Trstu se je skušalo pripraviti ljudske mase do tega, da bi vsaj v poletnih mesecih tržaški otroci hodili bosi. Tu se ni uspelo, oziroma se je uspelo le pri omejenem številu otrok. V Ljubljani je v tem oziru mnogo boljše. Tam je večina otrok in tudi do 14 let starih, ki hodijo po mestu bosi. Neredko človek sreča gospo v klobuku in elegantno oblečeno, obkroženo z lepo oblečenimi bosonogimi otroci. Tudi razne družbe in zavodi vadijo bose otroke po mestnih ulicah. Zakaj bi se ne posnemala Ljubljana tudi pri nas?
Noša znakov sovražnih držav — prepovedana. Trdnjavski komisar v Puli je izdal razglas, v katerem omenja, kako se še vedno opaža, da otroci na trakovih svojih čepic še vedno nosijo napise, embleme in imena, ki spominjajo na mornarice držav, s katerimi se nahajamo v vojnem stanju. Zato opozarja trdnjavski komisar na svojedobno že izdano prepoved nošenja takih trakov, nezdružljivih s pravim patrijotičnim mišljenjem in izzivajočih javno pohujšanje, ter dostavlja, da se bo proti starišem in varuhom, ki se pregreše proti tej prepovedi, odslej postopalo z vso strogostjo.
Seznam vojnopoštnih uradov, ki so pri-puščeni prometu blagovnih vzorcev: 8, 11, 14, 15, 16, 17, 20, 23, 24, 26, 27, 28, 29, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 43, 44, 46, 48, 50, 51, 54, 55, 61, 62, 64, 65, 70, 73, 74, 76, 78, 79, 80, 85, 86, 88, 89, 91, 92, 94, 95, 96, 98, 100, 102, 103, 104, 105, 106, 109, 110, 117, 117/11, 117/111, 118, 125, 133, 138, 145, 146, 148, 165, 166, 167, 171, 175, 176, 177, 178, 179, 181, 182, 183, 184, 185, 186, 188, 195, 195Al, 195/111, 200, 202, 204, 207, 208, 209, 210, 212, 213, 214, 215, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 226, 227, 228, 230, 231, 236, 237, 238, 239, 242, 250, 252, 253, 255, 259, 263, 266, 268, 269, 275, 276, 277, 278, 279, 280, 303, 304, 306, 307, 310, 311, 312, 316, 320, 321, 322, 323, 324, 331, 333, 335, 339, 340, 350, 354 355, 356, 357, 358. 359, 360, 444, 444/II, 444/111, 508, 510, 511,512,514, 515, 516, 517, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 607, 608^609, 611, 612, 613, 614, 615, 630. — Razpošiljanje blagovnih vaorcev pod obstoječimi predpisi je odslej dovoljeno samo na vojnopoštne, oziroma etapne poštne urade, navedene v gornjem seznamu. Vsi ostali uradi te vrste, ki so bili temu prometu odprti in se več n* nahajajo v gornjem seznamu, so za seda) izključeni od imenovanega prometa.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 19, t. m.f od 9 do 3 pop. se bodo prodajali na dražbi nedjagoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca junija 1915. na modre listke, in sicer od štev. 82.300. do štev. 83.200.
Kdo ve kaj? Iščeta se Rudolf in Bernard Marinič, ki sta bivala pred vojno v Koj-skem. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči na naslov: Martin Rozman, Nomenj št. 8, pri Boh. Bistrici, Gorenjsko.
MMI OCIUISI.
ffinftlfll CfMlff kupljeni na dražbi se prodaio JiVuiill J HUJI po nizki ceni. Novi šivalni stroji K 120, K 75. Originalen z 5 predali tudi za vezanja K 110. Omara v. marmorjem in ogledalom
K 60. Via S. Giovanni 10.
550
Hunint hišo majhen dvorec v bližini Jiojat:« IVUpiin ali Škorklje. Ponudbe na Inser. odd. Edinosti pod „Planinec".	540
Kupujem
baker, med in drugo kovino. Ulica
S. Giovanni 10.
551
Rudi ocEpotovanjei
celo posteljsko opremo Baniera 33, vr. 4. 552
f !ff$(*ff0 najrazličnojših vrst, milo, marmelado, w1k1LsLw gorčico, kisle kumare, Bvofce i. t. d. razprodaja na debelo po zmernih cenah tvrdka MILOVAX DOMENIŠ (ex K. Klavova) v Trstu, ulica Carradori 18.	411
nftvpbn Slini* izborna vrsta, po K 157 hI USljnU VinU, franko Hangar 41. vedno na razpolago v kleti. — EM. MILLOSSOVICH, Trst Via Barriera št. 4.	543
Jflt^^lfSRt v°l°0t želelo, lito železo, bombaž numuem po K V in razne kovine. Trst. ulica del Bosco IS. Prihajam tudi na dom.	467
AfO plemenite pasme z mlekom, in dva EVU&Cf prašiča so na prodaj. Vrdela 698, Gostilna Fonda (Vrabcc),
547
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čovlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brk*, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledalu, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe'' in drugo prodaja JAKOB L.KVI. u3ica S. Nicolo itev. 19.	63
E -JE

DAROVI.
Za vojake soške fronte. Povodom cesarjevega rojstnega dneva je posvetil namestnik baron Fries-Skene od Boroevića ustanovljenemu skladu, ki je, kakor znano, določen za vdove in sirote hrabrih vojakov soške armade, znesek K 1000. — Povodom 86. obletnice rojstva Njegovega Veličanstva cesarja »Associazione Ope-raia Triestina« K 50 za vdove in sirote padlih Tržačanov, lekarna Picciola K 100 za Rdeči križ in Bratovščina tržaških rokodelcev K 50 v korist organizaciji oskrbnic vojnih sirot. — Za preostale svojce žrtev zadnjega zračnega napada je namestnik baron Fries-Skene izročil voditelju redarstvenega ravnateljstva znesek K 500.
PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA OBLEKE. ODDA NAJ SE V ---.NARODNI DOM«.---

Jvfftlfff trgovina, Trat, nI. Molin pic-• »lUnllf coio 19. Na drobno in debelo.
Eh76!or!nff0 •	voščilue, po-
nU&£lbtlIlfiwt5 • krajinske, vojne, ljubim-ske, glave, mornarske, cvetlične itd. od 3.— naprej za 100 kosov. — Tržaške po K 2.5< naprej za i()0 kosov-
Pisemski papir
po K 1.50 naprej najrazličnejših oblik in barv.
NfitO?! za civiliste in vojake, od najvad-llUlojbl nejših do najfinejših v usnje vezanih, v vseh mogočih oblikah.
Uojne dopisnice SKsra 'tes
lenkaste: dobre po K 2.50, boljše po K 3.— fine po K 3.50 najfinejše po E. 7.50 za tisoč kosov.
fftfnpnflrf • navadni od 26 vin. naprej ^VllIullAS t ducet, kopirni tintni K 1.50 ducet, „Mephisto- K 2.- ducet, ,,Penkala", „Hardtmut", „Koh i Nohr" po K 4.50 ducet in t«icer vseh mogočih, kakovosti in barv.
^MmIVa najboljše vrste vseh barv in veli« LiiiilU kosti steklenic, za preprodajo ducet steklenic po K 2. Črnilo za stampilije vseh barv.
Pisarniške potrebščine:
matov, najrazličnejša držala, peresa, podloge, pivniki, gumi, pečatni vosek, niti, tintniki, kuverti itd. itd.
TrsoBShe knjige, S »š, r«: i
likosti, mehko in trdo vezane.
Tiskovna dela: tr^;
knjige, kuverte, cenike itd. izvršuje točno po naročilu.
KnffAfl • slovarje» slovnice, slovenske in • tujejezične, leposlovne, znanstvene in šolske ter knjige za mladino. nOfftfO iz kavčuka in kovine, za občine, rbiUlS urade, pisarne, privatnike itd. Izvršene točno v vseh oklikah.
7ftftfin0* Cesarske in narodne v vseh &UdIUVlrf« velikosti ima v zalogi in jih izvršuje po naročilu.
igralne karte nemške in ogrske. Šah
in domino v raznih velikosti.
Okulrleza vsa'tovrstiie si^e.
Ff AKKAtnf papirčki vseh vrst: škatlje po U^ar^ini K 2 SO naprej, stročnice škatlje po 32 vin. naprej
Uojaške potreMžlne:
Sprejema is.noi^iio?1"1'D"oi,ia
ZDRAVNIK
mi. Dr. M Pernic
stanuje v Trstu, ul. Giulia 78 111. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranja nervozne In otfoSHs bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oiorgio Galatti, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Asti. re-fošk, ptneči in desertni moškat. Malmo-vec, žganje, rum, maršala, vermouth, ----grenčice od 56 1 naprej.--—
: t Velika množina modre galice. :
PARČ1NA. Kavarna »Armonla« — Trst.
zuraevala. Po vsej poti sem jo učil italijanščine in sem hvalil nje napredke.
Kaj naj rečem o čarobnih urah somraka, ki sva jih preživljala v Sorrentu. tesno privita drug k drugemu? O divnem zvezdnatem nebu Caprija, ki se je zdel, da izžareva tudi toploto?
Na vračanju v domovino sem polnil vse koše z njenimi rastlinami-ljubljenkami, s katerimi naj bo doma kitila svojo sobo.
Ali ni lepo tako svatbeno potovanje?
Ni, da bi morali odgovarjati na vsa vprašanja — je rekel neki slavni profesor gramatike.
Življenje v dveh ima pri čutstvenem bitju še druge slasti, nego pri kuncu. Tudi duševna harmonija je prijetna.
Ali, istotako, kakor imata kava in mleko dojilke surogate, ima tudi blaženost svoj surogat. K temu spadajo blagostanje, udobno življenje, sijajno gospodinjstvo In elegantne toalete; in da te poslednje prihajajo do veljave ^ gledališče In obiskovanja koncertov.