Duhovniške spremembe. Župnijo D. Lendava je dobil dosedanji tarnošnji provizor Ivan Jerič; Jožef Šketa, kaplan v Mežici, je prestavljen za kaplana v Veliki Nedelji; Franc Rakun, kaplan na Hajdirii, je nastavljen za provizorja v Framu; Vinko Pivec pricle za kaplana v Cirkovce. Framski župnik Viktor Ivi-agl gre v pokoj. Kaplanija na Hajdini ostane nezasedena. G. profesor Alojzij Pavlič pride iz Celja za veroučitolja na rnariborsko realno gimnazijo. Iineucvaaje za poslauika. Dircktor »»Jutra« gospod dr. Albert Kramor je imenovan za poslanika in pooblaščenega ministra v Pragi. Otv&ritev gozdarske šole v Mariboru. V bivšcm oblastnem dvorcu v Mariboru je bila dno 16. t. m. otvorjena dvoletna gozdarska šola, za katero je priglašenih 22 gojoncev iz dravskc banovino. Pet let robije radi uboja. Senat mariborskega okrožnega so_išča je obsodil dnc 15. januarja Franca Klobaso iz Oseka pri Št. Lenartu v Slov. gor. na pet let robije in na 1500 Din pogrebnih stroškov, ker je dne 20. oktobra na. 1. udaril posestnika Franca Vogrina z motkinim ušesom po zatiljku, da mu je počila lobanja in je ta umrl. Še dve obsodbi pred ;__a_-iborsk.m senatom. V jetnišnici rnariborskega okro žnega sodišča sta se dogovorila A. Brinovšek in Leopold Zupanc, da bo preskrbel Brinovš&k po prestani kazni Zu jmncu dve žagici /a piljenje železa pro ti nagradi 2500 D i. S košaro črešenj je stara ženka iz Št. Ilja prinesla v jetnišnico dve žagici, katere so pazniki odkrili. Zupanc ni zagledal predčasno svobode, Brinovšeka so pa te dni obsodili na pet mesecev ječe. — Na Klancu med Spodnjim in Zgornjim Črešnjevcem se je letošnjo jesen srečal 21letni brodar Ferdinand s svojim stricem, katerega je potolkel na tla in mu prizadjal z nožem poškodbe na levem in desnem podlehtju. Ko je stric Kolunder bežal, mu je Ferdinand sledil in ga še enkrat ranil. Obtoženi je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapor-a. Po strehah so l©vili v noči od 16. na ^7. januarja v Mariboru v kavarni Senica dva vlomilca, katera so slednjič .komaj prijeli. Vlomilca sta imela pri ;,ebi razno vlomilno orodje. Oizok padel v vrelo vedo. Pri Sv. Juriju ob Pesnici je padla dveletna hčerka hlapca Brusa v škaf z vrelo vodo in dobila pri tem smrtonosne opekline. Požar je sničil dne 13. januarja eno poslopje posestniku P ' Inu v Gorišni- čilo notrajno krvavitev ter takojšnjo smrt. Ubijalca zasleduje orožništvo. Umori v Msdžimnrj—. Ni se še umirilo tukajšnje ljudstvo zbog zagonetnega umora živinskega trgovca ob priliki sejma v Čekovcu, že je prišla vest o nič manj grozni smrti Martina Žižič iz vasi Veščica pri Štrigovi. Kmetje s-0 ga našli umorjenega pred lastno liišo. Bil je udarjen s topim predmetom po temenu, kar je povzročilo smrt. Oblast obrača veliko pažnjo na to, da se preprečijo slična grozodejstva, ki se tukaj dogajajo tako pogosto. Po toliko letiii iz .uskega njstraštva, Pred par dnevi se je vrnil iz ruskega ujetništva delavec Tevžek Kiš, ki je bil ujet leta 1914 kmalu po izbruhu svetovne vojne. Osem mesecev je romal peš skozi ruske pustinje, dokler ni prišel na Madžarsko, kjer so mu dali listine in ga spravili v domovino. Sedaj išče ženo in svojega otroka, ki ^r. >,ii o.v, njegovem odliodu star komaj tri mesece. ______;_ davek v Zagrebu že pred 360 leti. Samski davek je obstojal v Zagrebu pod drugim imenom že zacetkom 17. stoletja. Mestno zastopstvo je sklenilo dne 3. avgusta 1635 to le: »Vsi premožnejši mladi moški, ki nimajo zakonsko veljavnih žen, se morajo do pustnega dne leta 1635 po-ročiti, sicer zapadejo globi 100 zlatov. Za ubožnejše samce bo določil mestni magistrat primerno kazen. Ako bi se katcri ustavljal plačilu globe, mu bo magistrat zaprl delavnico, odnos- na Nemškem generalni poštar Henrik Stephan. Načrti za ustanoviteV svetovnega poštnega prometa so že iz leta 1868-69, a je udejstvitev zavrla vojna med Nemci in Francozi 1. 1871, Še le pred 56 leti se je posrečilo Stephanu na zboru v Bernu, da je pripra vil zastopnike raznih držav, da so podpisali sklep glede osnovanja svetovne poštne zveze. Dva ugasla ognjenika na delu v Arg.ntim. V torek dne 13. januarja sta začela nenadoma bruhati dva ugasla ognjenika v bližini San Antonija de la Cobres v Andili v južnoameriški državi Argentina. Ogroroni toki lave so zalili vse polje ob vznožju ognjenikov, uničili vso žetev ter zasuli več naselbin. Število č^oveških žrtev še ni znano, a je gotovo visoko, ker je zalotila nesreča ljudi iznenada ter sredi noči. Poginilo je mnogo živine. Vlada je poslala v prizadete kraje vojaštvo, ki je zaenkrat brez moči, ker sta vulkana vedno še v polnem bruhanju. Izbruhi lave so sprernljani od podzemeljskega bobnenja in potresnili sunkov. I_bri».h cgr-jenika v Mehiki. V Mehiki je zacel bruhati ognjenik Popocatepetel. Izbruiie vulkana jo spremljal potres, ki je porušil popolnoma mesto Oaxa in poškodoval še razne druge kraje. Nesreča je zaktevala mnogo človeškik žrtev. Eus-ja, Eiia|sko in JapoBSko zaj.S H_._az. V Rusiji in posebno še v Sibiriji imajo 60 stopinj pod ni.lo mraza. Radi ci pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Ogenj je nastal iz nepojasnjene^a zroka. Zalivala omejitvc požara gre sosedom ic gasilcem. Iz žaicsti radi zapcstavljanja si jc prerezala vrat z britvijo v Bogojini \ Prekmurju 701etna starka. S hudo zevajočo rano _so jo prepeljali v bolnicc v Mursko Soboto. Premogokcp bodo obnovili. Premogokopna družba pripravlja obnovitev že več let opuščenega premogovnika v Stanovskem p-i Poljčanah. Avtom.bil -v grabi. V sredo dne 14. januarja zjutraj je peljal osebni avto veleposestnika Šmida iz Jurkloštra v smeri proti Rimskim toplicam. Na pajbolj strmem in nevarnem mestu je odpovedal volan (krmilo). Ker je bil voz v polnem teku, ga šofev ni mogel zaustaviti; skočil je s ceste, se preobrnil Stirikrat v zraku in obležal v jarku popolnoma razbit. Ne srcčo se potnikom ni pripetilo nič drugega, kakor da so _c prestrašili in nekoliko opra&kali. Baztelesenje je dognalo zlcčin. — Pred tremi tedmi so našli vrh Golobnjaka pri Novem mestu mrtvega 20letnega kmečkega fanta Antona .Tai*ca z Malega vrba pri Mirni peči. Pokopali so ga v prepričanju, da jo — zmrznil vsled preobilice alkohola. Zaradi govoric o zločinu je zaukazalo uovomeško sodišče raztelesenje, ki je ugotovilo, da je bil pokojni Jarc. udarjen preko desne senčnicc s topim predrnetom s tako s-ilo, da je počila loban.ia v dolžini 6 cm, kav >r' rovzro- no trgovino. Kljub'tej odredbi je bilo v Zagrebu precej mladih moških, ki so rajši plačali 100 zlatov, ali opustili obrt ter trgovino, nego da bi se bili oienili. Mestni magistrat se je čutil 4. februarja 1637 poklicanega, da je obnovil naredbo od 3. avgusta 1635. Teclaj je prišel govor tudi na vdovce. Tozadevno je bilo sklenjeno: »Vdovce je smatrati za poročene, vendar ne vseh.« S to označbo je bilo povedano, da je mogoče mlajše vdovce prisiliti v zopetni zakon. Kakor je razvidno iz navedenega vzgleda, se v zgodovini vsc ponavlja. Samski davek, ki je stopil letos pri nas v veljavo, je mrcvaril zakrknjenc samce in mlajšc vdovce v Zagrebu že pred 300 leti. Kcledar s 13 mesei. Ideja, da se upolje nov koledar, ki bi imel 13 mesocev, kateri bi vsi imeli enako število dni, dobiva v Ameriki čimdalje več pristašcv med trgovskirn svetoro. Nekatere tvrdke imajo upeljan ta koledar za svoje notranje poslovanje že več let; vsako leto se jim pvidruži število drugih tvrdk, tako da bo njih število znašalo v tekočem letu že 115, kar je dvakrat več kakor v letu 1927. V oktobru tega leta se bo vršilo v Genovi posebno zborovanje glede reformc koledarja. Sklepi tega zborovanja sc bodo predložili vladam posamezlib držav v potrditev. Stoletnica rojstva ustanovitelja sve _Gv_.aga poštnega prcineia. Lotos jc preteklo 100 let, odkar je bil rojen 7. ianuarja 1831 v mostu Stfiln Pomcrn zime jc ustavljen na nekaterih progaii železniski promet. Japonsko &o obiskali zadnje dni snežxii viharji, ki so po vzročili ogromno škodo. Po vsej Kitajski jc nastopila ostra zima in je mraza do 40 stopinj pod ničlo. 25 Lst po Eedolžnem zaprt. V n&rnškem mestecu D^tmold so leta 1883 ob sodili takrat 231etnega me^.rskega po močnika Konrada Kruseja na ječo do smrti, ker je po trditvi obtožnice zastrupil svojo mater z mišnico. Ko so zdravniki materino truplo preiskali, so res ugotovili zastrupljenje z mišnico, Kruse pa je klub temu venomer trdil, da je pač imel mišnico, svo j. matere pa ni zastrupil, ker ni imel nobenega povoda za to. Dve priči sta pa izpovedali, da je obtoženec svoji materi večkrat grozil, da ji bode kaj tiaredil: ali jo bo ubil z mesarico ali pa jo bo zastrupil z mišnico. Glavnu priea, ki je pričala proti obtožencu, sicer ni bila na najbolišem glasu, ven dar pa so porotniki verjeli izpovedi priče in so Kruseja obsodili na dosmrtno ječo. Leta 1886 pa je ena od prič proti Kruseju umrla, pred smrtjo pa je priznala, da je proti Kruseju —¦ krivo pričala. Že takrat so se začeli neki gospodjc potegovati za obnovitev procesa, ali pa za nomilostitev, toda vsi napori so ostali zaman. Šele let.a 1918 so Kruscja pomilostili, ko je bil že 25 let zaprt. Šelc sedaj, torej po 47 ('etih, pa se je pogrerilo nekemu odvetniku dognati, da ie neki clovek, ki jc bil glavna priča proti Kruseju, rie- kje v južni Ameriki umrl in da je tudi ta človek pred svojo smrtjo povedal, da je krivo pričal. To svojo izjavo je narekoval tudi ameriškemu notarju na zipisnik. Šele na podlagi te izjave je mogel napraviti odvetnik po trebne korake za obnovitev procesa. Seveda bo oprostitev, ki bo zdaj brezdvomno prišla, le moralnega pomena, 25 let ječe pa sedaj že 701etnemu Kruseju ne more nihče več odtehtati. Ugrabljena dolarska princezinja. V zadnjem času se širijo v Ameriki slučaji ugrabitve bogatejših oseb, Veliko ogorčenje vlada baš sedaj v mestu Greenfield v državi Missouri. Mlado Ano Mac Kinley, hčerko večkratnega milijonarja in oljnatega kralja, je odpeljal maskiran bandit pri belem dnevu iz očetove hiše. Hčerka se je sprehajala s svojo materjo po vrtu, ko je stopil pred obe mož z masko na obrazu. Nameril je revolver proti ženskam. Stara gospa se je takoj onesvestila. Mlajšo je ropar vlekel preko dvorišča v avto. Predno so prihiteli na pomoč domači ter služinčad, je avtomobil že odfrčal. Drugi dan se je vrnila deklica čisto potrta. Povedala je, da so bili v avtomobilu moški, ki so jo zvezali na rokah ter nogah. Morala je priseči, da bo prinesla tekom sedmih dni na gotovo mesto 10.000 dolarjev odkupnine. Banditi so nato izerinili z avtomobilom in jetnica je morala peš tako daleč nazaj. Celotna policija v Greenfieldu in nešteti prostovoljci so na nogah za roparji in izsiljevalci. Oporoka v zvočnem filmu. Starejši tovarnar iz angleškega mesta Birmin gham je pustil pravkar izgotoviti zvočni film o samem sebi. Tovarnarja je Videti ter slišati, kako prednaša pred zbranimi sorodniki ter prijatelji svojo oporoko. Film bodo predvajali takoj, ko bo ta čudak po smrti sežgan. Tovarnar ni samo določil, kedo naj ho povabljen na njegovo 3edmino, — ampak je sestavil celo red sedežev pred platnom. V filmu pozdvavlja seŽgani vsakega izmed povabljenih v Dosebnem nagovoru, v katerem pojas- nuje napake ter čednosti njegovih sorodnikov ter prijateljev. Oporoko v filmu sklene z besedami: »Da pa ne bodo oni, ki se čutijo v oporoki zapostavljene, skušali osporiti veljavnosti testamenta, bo prečital oporoko sedaj advokat v po zakonu predpisani obliki.« Nato se tovarnar še prikloni, zamahne z roko v slovo in izgine s platna. Koliko časa moramo spati. V mnogih deželah je spadala med najkrutejša mučilna sredstva, da se žrtvi ni dovolilo zaspati. Spanje spada med neobhodne življenjske pogoje. Vedno so se pa našle izjeme, ljudje, ki sploh ne spe ali pa zelo malo. Tako živi v Budimpešti državni uradnik, ki je bil leta 1915 v vojni ranjen, pa poslej ni nikdar več niti za minuto zaspal. Neki angleški strokovni list poroča o peku, ki je spal samo po 6 do 10 ur na mesec. Ponoči je pridno delal, podnevi je pa hodil na lov. O velikih duhovih je znano, da so potrebovali zelo malo spanja, tako da je nastal rek, da potrebuje človek tem manj spanja, čim bolj je nadarjen. Živahno delovanje možgan prežene trudnost in zaspanost. Normalen človek nujno potrebuje spanja in če ga iz kateregakoli vzroka nima dovolj, čuti neprijetne posledice na duši in telesu. Velikokrat se je že sprožilo vprašanje, koliko spanja potrebuje človek. Učenjak Kant je dan razdelil na tri dele: osem ur delo, osem ur odmora, osem ur spanja. Neki star pregovor pa slove: osem ur spanja za moža, devet ur za žensko in deset ur za norca. Pravila pa imajo tudi tu le relativno veljavo, ker je velika razlika med ljudmi glede potrebe po spanju. Dolga noč. Na vseučiliški kliniki v Leningradu se je nedavno dogodila nenavadna prikazen. Iz dolgoletnega spanja se je prebudil vojak Mihael Lukjanov, gardnega grenadirskega polka, ki je bil leta 1915 ranjen v glavo na nemški fronti in je od tedaj — spal vse do letos. Ko mu je bilo 24 let. je bil ranjen ter je po operaciji v bolnici zapadel v trdno spanje. — Prišla je prva revolucija in Lukjanov jo je prespal; tudi ob oktoberski revolticiji se ni zbudil. V kliniki so ga držali vsa ta leta kot zanimivo redkost ter ga opazovaM in umetno hranili. Pretekli teden se je začel stegovati in dajati od sebe vse znake, da se bode prebudil. Zdravniki so ugotovili, da je popolnoma zdrav in so mu po treh dneh, ko je bil že prebujen, dovolili, da je vstal s postelje. Niso mu pa povedali, koliko časa je spal in Lukjanov je imel dojem, da se je zbudil po normalnem spanju. Čudil se je, da so ga prenesli v drugo bolnico ter spraševal po svojih tovariših. Ko pa je hotel vedeti, kakšen je položaj na fron ti, so mu z veliko težavo dopovedali, kaj se je zgodilo med njegovim spanjem. Rekli so mu, da je star sedaj 39 let in vojak je obžaloval, da je zamudil toliko let svojega življenja, ki bi jih bil lahko drugače porabil. Mož ni vedel, da je prespal najnesrečnejša leta. Po uradnem naročilu so ga nato z avtomobilom prepeljavali po Leningradu, da vidijo, kakšen doj^m bode nanj napravilo mesto. Lukjanov je bil močno razočaran in je dejal, da je bil Petrograd daleko le^ši nego je — Leningrad. Dalje ga niso spraševali% boječ se, da ne bi mož razkladal svojih predprevratnih nazorov in bi se zanj začela zanimati državna politična uprava. Prebujenec je rcočno nezadovoljen s stanjem stvari v Rusiji in pravi, da mu je nepojmljivo, kako se je mogel svet t :o strahovito zanemariti in zakaj policija trpi tako zanikrnost. Najdaljši obok mcsta. Najdaljši obok železnega mosta so dogotovili te dni v luki glav-iega mesta Avstralije Sydneya. Obok je dolg 503 m, celi most pa 1227 m. Stroški za zgraditev mostu znašajo 1 milijardo 960 milijonov dinarjev. Drevo, ki daje celo leto hrano. Drcvo, ki daje celo leto hrano, je dateljeva palma, ki raste po oazah Afrike, v Arabiji ter po sv. deželi. Sad datljeve palme je glavna hrana narodov, ki prebivajo po puščavah ter pustinjah. Koščice sadu datljeve palme so hrana za živino, oglje za !:ovače, deblo daje poraben les, listje rabijo za pletenje preprog, mlado listje je priljubljeino sočivje. Deblo datljeve palme navrtajo in iz soka pridelujejo sladkor ter vino. Manj vredno sadje datljeve palme uporabljajo za pridelovanje sirupa, žganja ter kave. Žetev sadja datljeve palme traja cele mesece. Obrane datlje oosušijo ter razpošiljajo po svetu v balah. Datljova palma hrani človeka sko zi celo leto. »Winnetou«: najlepša Karl Mayeva knjiga. Prvi zvezek izide koncem januarja tega leta. Nato redno vsak mesec po 1 zvezek, tako da bo koncem leta celotno delo, ki obsega tri knjige, katerih vsaka bo imela 4 zvezke, na razpolago. Mesečna naio.nina na »Winnetou« znaša 13 Din. — Oni naročnikl, ki se bodo prijavili v ja_._arjn in febiuarju tega leta, bodo plačali samo deset obrokov namesto dvanajst. Zadnja dva zvezka bodo prejeli brezplačno. Vsak zvezek obsega 10 tiskanih pol okoli 150 strani, celo delo torej bo obsegalo 1800 strani. Ti naro.niki imajo nadalje tndi ugodnost, da vse dosedanje knjige Cirilove knjižnice prejmejo s 25% popustom. Poglejte naš oglas na 15. strani: Mi kupimo za vas! Presenetljive uspehe zdravljenja katarjev dihalnih organov dosežete s piitjem. Radenske zdravilne vode s toplim mlekom. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon št. 2358. Lastnik in vodja: primarij dr. Čeinič, špecijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncsm za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapeloati čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatično in druga boleča vnetja; »enteroclaneiiem« za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne. 83 Pri poapnenju aiterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje čre¦vesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih s »Fr.anz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. Italijanski kapitan Boer in poročnik Barbicinti, kl sta smrtno pc_esrečila na poletu italijanskih vojnih letal iz Italije v Brazilijo. Am._x__>.a •_..*-....aj_si_a letaica Viije_a iuac _.a_e_is in gdč. i_e_y_. __a_i, ki sta s svcjim letalom strmoglavila v mcrje in izginila v valovih. Indijski tempeij pri mestu Poona, kjer so bili zadnji krvavi izgredi proti Aiigležem. Uporniki so ubili pclicista in štiri ubijalci so bili iakoj obešeni pred templjom.