264
Nemškutar. *)
(Iz ,,Slovenije" 22. septembra 1848.)
Valovje napne se, Slovenca ne spi, Viharju grozivnemu brambe gradi, In dvigne perute iz praha; Pa kamor oberne jih lep samolet, Zavira namembe ponemčen izmet, Ki kita do križa mu maha. Natihoma, brate ? povedal ti bom : O tebi sramuje slovenski se dom, Sramuje se, votli nemškutar!
Presilnimu tlacenju priti v okom, Napravlja Sloven'ja zedinjen si dom, In nece se v Nemško vtopiti; Nasprotno modruje otujčen izbirk: Zdaj ravno se praži na Nemškem ocvirk, Hitimo deležni ga biti! Slovenca kovarnik zavidljiva ni, Zapovdi se ona devete derži. Ter neče ga, votli nemškutar!
Sloven'ja slobodna potrebo spozna, Da šoli domačo besedo vpelja, Besede slovenščine gladko; Ožuljen učitelj pa briše si znoj: Kaj bomo tradirali, misli, oj! oj ! Sej nemarno drujga ko pratko! Učil je, ne žabi! Slovenec modrost, Ko glodal Še Neme je medvedovo kost, Se našlo bo, votli nemškutar !
•) V „ Novicah" je razglasil Koseški vse svoje  pesmi,  ki jih je doslej na svetlo dal, razunte, ki je 1. 1848. natisnjena bila v časniku „Slovenija" in ktere se slavni pesnik, kakor je unidan odbora Matieinemu pisal, sam več ne spominja. Zato naj jo „Novicec* vvrstijo drugim njegovim pesmam v našem listu natisnjenim.
Vred.
265
Visoko pomenlive barve veli Nositi sinovom Slovenca po tri, Rudečo in modro in belo; Nasprotno ji sili nezvesti rojak, Za modro rumeno, za belo oblak, Terdivši da to bo slovelo. Rudeča v ti družbi, prijatelj, je Čert7 Rumena zavist je in černa je smert, Za tebe so, votli nemškutar!
Sloven'ja, ne bojte se, rešena je,
Junaško namembe dosegla bo vse,
Odpadnika kljub je ne moti;
Le včasih osercje ji serda kipi,
Iz čiste da matere snet se rodi,
In tako snetivea zaroti:
Ti tujcu nemarno bi svoje prodal,
Pod mizo njegovo boš trohice bral,
Podnožnica, votli nemškutar!
J. Koseski.