910
MIDVA
Svetlana   Makarovič
Kot bi vonj cvetočih jablan zagrnil vsak zvok, molči večer.
Tudi midva ne potrebujeva besed. Ti mi govoriš skozi drhteče veje in jaz ti odpevam vz travnih bilk.
Roke položiva med travo,
glavi nasloniva na deblo
in poslušajva,
kako je polno neizgovorjenega.
Zlila sva se s tišino cvetov in poslala misel na zvezde, ki jih slutiva                         '
v svetlem somraku neba.