K0R0TA1
ŠOTORSKA KNJIŽNICA	3
LJUBLJANA
BEOGRAD
ZAGREB
KAJER 1942
ZALOŽIL IN IZDAL JUGOSLOVANSKI ODBOR 17 ITAIIIF
CELJE
rp;
I
JJm
^Hr
MARIBOR
GORICA
ISTRA.
Št.: 3
Š_0_T_0_R_S_K_A K_N_J_I_Ž_N_I_C_A
POŠILJAJ IVAN UČENIKOV • • *
VSEBINA
France Bevk:	NOŽ......................  Str.:	22
Karel Širok:	ŠESTI SEPTEMBER 1930..	"	27
R.H.Poslov.Učenikov:	ČRNI PAJEK, ROMAN 	"	28
Stric Učenikov:	TONE - REŠITELJ............ "	48
x x	AFRIŠKI ŽIVCI... 	"	49
x x x	TONE Z RENČ IMA BESEDO	"	50
KAJER 1942
ZALOŽIL IN IZDAL JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE C«PYRIGHT BY JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE
OKTOBER
-22-
N O Ž
'(Bajka - France Bevk)
Včasih se zgoda stvari, Človeku do konca zagonetne, tako vsakdanjo, da vtonejo v dnevnom Časopisju, tako žalostne, da na njih vsebino niti misliti ni mogoče, in Če bi bile igrane v satirični burki, bi bile tako smešne, da bi občinstvo od smeha jokalo. Opisi dogodek, nihče ti ne bo verjel. Pristavi datum, potem šele bodo vedeli* Jiatorega kalibra lažnjivec si« Reci, da jo bajka, bajki ljudje verjamejo in jo imajop-.di.	+
+ +
Bj.lo je o božiču leta 1922.
Ključavničar JoŽko Perin jo imel stanovanje, ki js obstajalo iz eno sobe$ta soba je bila pregrajena v kotu5 pregrajeni del je imenoval kuhinjo. V sobi sta stali dve postelji neenake oblike, omara, miza, dva stola in harmonika, to je bilo vso. Imel pa je mlado ženo:; ker mu je bila mati umrla in ni imel sestre, se je oženil mlad, skoro otroški* Njegova ženica je bila pegava,imel pa jo je radj ona je njega imenovala "ljubček"jkadar nista imela večerje,je zaigral na harmonikojČe nista bila sita, sta bila zadovoljna.
Na dvorišču je stal kurnik. Gospodar je dal v svojem kurniku majhen prostor in Jožko in Anica sta v njem pitala petelina. Kar je najboljšega ostalo pri mizi, jo dobil in prepeval...
Ta petelin je bil zadnje Č?.se središče zakonskega pomenka. "Nas kokotok" mu je bilo ime. Dogovorjeno je bilo, da mora pogrniti za pr .znike mizo.
"Kdaj zakoljem« našega kokotka?" je vprašala žena, ko se je vračal mož z dela.
"čakaj; zdaj je še prezgodaj. Usmradil bi se. Ali si mu dala jesti?"
"Tolike, da ne poje vsega. Ali misliš, da bo debel?"
"Bo. Otipal sem ga včeraj."
"Kako ga bomo pripravili?"
"Čakaj. Kupil bom jajec. Tudi kruha bos naribala. Najprej	bomo jedli tolsto	juho z vsemi onimi deli, ki se ne dajo lepo opeči.	Potem	pa si	narediva imenitno	ve-
čerjo in Še eno kosilo. Tudi vina kupim."
Ko se je ta pogovor ponovil že blizu desetic,	se je	vrnil	Jožko zadnji popoldan
na predvečer praznika z dela.
Sedel je in čakal, da prične zena običajni pogovor.
"Kdaj zakoljemo kokotka?"
"Ali je že čas? Ali ne bi ga raje jutri?"
"Nej jutri je Že praznik. Moramo ga ze nocoj oskubsti in pripraviti."
"Prav',' je dejal mož' in le da razvleče pogovor, j e pristavil:"Ali naj ga zakoljem tu ali spodaj?"
"Zakolji ga spodaj. Jaz ne morem videti krvi."
"Kokotka bi pa jedla, kajne? Kje je nož?"
Poiskal je nož v miznici, kakih pet prstov dolg,z ostro konico. Pobrskal je med saro in izvlekel oslico, ki jo ^e popljuval, in začel brusiti nož.
To delo je trajalo dolgo. Noz se je svetil kot bi bil cisto nov in je vsaj za polovico pridobil na svoji ostrini»Ko ga je obrisal ob hlače in poizkusil na polenu, ce dovolj reza, in potipal Še enkrat s palcem njegovo ostrino, se je postavil pred zeno se enkr^at in vprašal s
"Tedaj zakoljam petelinčka?"
"Kakor veš.... Ali naj se ti postara do pusta ali velike noči?"
Razlog postavanja je bil dovolj krepek in ni dovoljeval nobenega vprašanja vec. Misel na dišečo juho in na okusno pečenko je udobrovoljila njegovo vročo naravo,da je poskočil kot otrok in že je bil na stopnjicah, ki jih je preletel v dolgih skokih, in ze stiil na dvorišču, od koder je bilo videti na ulico, in je so enkrat poizkusil ostri.no noža.
Tisti čas sta hodila po dolgi,umazani ulici iz enega konca do drugega dva stra? nika, katerih delo oprc.vljajo v dotičnem kr?ju karabinijerji,in sta se grozno dolgočasila. Ifenjsi je imel obraz Grka in kodraste lase, večji pa je mežikal in se je zdelo, da neprestano nekaj razmišlja.
Vse sta si že povedala. Nekatere stvari ponovila celo dvakrat. Nato sta molče sla po sanotni ulici, v kateri so koraki vedno odmevali kot da je ponoči5 zakaj u-lica je c živela nekoliko samo zvečer, ko so vojaki in delavci napolnili zakotne beznice in sta pesem in prepir ud rjala na ulico. Tedaj je bilo vsaj kaj dela.Zdaj pa hodita ure in ure . in skoraj ni videti niti človeka, kaj da bi zagledala šele prekršek«
Ko sta sla mimo starinske hiše,je pogledal mežikavec skozi vrata pod debelim 0-bokom na dvorišče. Stopila sta naprej, a je mežikavec naenkrat obstal kot da ga je
uprav ta	hip dohitela zakasnela misel*
Stopil je nazaj in zopet pomežiknil	skozi	vrata.Grk	je	staljpoleg	njega	in	gle-
dal tudi on. Večerno sonce je sijalo na dvorišče, sredi dvorišča pa sta razločila moza, ki je stal vzravnan,držal v rokah lesketajoči se noz in z vidnim zadovoljstvom opazoval njegovo rezilo.
Mezikavec je ostrmel. Sredi saharske puščave kaplja vode.Sredi dolgočasja in do muke opreznih in spodobnih ljudi vsaj en zločinec. Vsak otrok v državi ve...
Ni bilo časa,da bi pomislil do konca.Pogledal je v Grka in stopil naprej»Njegova roka je nehote počivala na ročaju sablje.
Ko je	stal orožnik ze tik Jožeta,	ga je	ta	zagledal.	Povesil	je	noz,	zresnil
je obraz	in gledal v mežikajoče poteze	obraza.
Mezikavec je ubral strog obraz:
"Kaj delate tu?"
"Jaz? Kaj delam tu?" Jožico se ni zdrzal smeha. "Doma biti pac ni prepovedano."
"Ne, ni prepovedano,"je dejal mezikavec in v presledkih premeril Jožkovo postavo od nog do glave. "Prepovedano pa je nositi tako orožje kot ga nosite Vi."
Jožko Perin je gledal zdaj noz, zdaj orožnika.
"Ali ni jasno? Vsak otrok v nasi državi ve," je glasno nadaljeval začetek svoje prejšnje misli, "da je prepovedano nositi noz,ki ima daljše rezilo kot sest centimetrov."
Perinu je bilo jasno in vendar ni mogel doumeti.
"Orožje? Nositi? Saj ga ne nosim. Saj sem doma."
"Ali spite tu na dvorišču? Ali nismo tudi drugi ljudje tu? Ali ne prihajajo mimo?"
Perin je postal rdeč, nato bled# Slednjič se je spustil v krohot in dejal nekoliko zbadljivo:
"Ali čujte gospod, kokotka bom pač smel zaklati?"
"Kdo je to lcokot?"
"Kaj se smejete?" se je vmešal oni. ki je bil podoben Grku.
"Kdo je kokot? Nas petelin je. Za božične praznike smo ga opitali. Z nečim ga moram zaklati j jaz mu ne morem s sapo upihniti življenja."
"Ne govorim o petelinu, govorim o nozu," je prekinil Perina mezikavec.
"In jaz govorim o petelinu. Ali naj živega spečem?"
"Radi mene lahko. To me ne briga« Mene briga samo moja dolžnost, ki mi velevaj da Vas poučim, da noza, ki je daljši nego šest centimetrov, ne smete nositi s seboj. To naj Vam zadostuje."
"In mene ne briga, £e Vi neumno tolmačite postavo. Moja p.-met mi veleva, da Vam povem, da petelina ne morem zaklati z zobotrebcem in da potrebujem zato noz."
Tu se je vmešal zopet Grk, ki so se mu nategnile vse mišice na obrazus"Ali veste, kdo sva midva?"
"Kaj jaz vem," je planila zopet Perinu kri v glavo. "Mi tudi ni mar!"
"Vam postane mar ! Dajte noz! "
"Ne4''
"Dajte nož zlepa!"
"Niti zlepa., niti zgrda. Nisem na ulici, nisem pijan, noz rabim, ne dam ga!"
"Aretirani ste!" je pripomnil mezikavec z dostojno slovesnostjo in z glasom, ki je razodeval višek odločnosti.
"Jaz aretiran?" Perin je stopil dva koraka nazaj in pobledel. Par žensk se je nabralo na stopnjicah, nekaj paglavcev je gledalo s ceste.
"Vi ste krivi!" je povzdignil glas mezikavec. Grk pa je sikal venomer; "Dajte noz! "
"Vam v rebra, ce hočete!"
"Kaj?"
Grk je segel po revolverju. Mezikavec je segel z roko po^njem in znizal glas s "Počasi Pogovorimo se mirno. Dajte noz in pojdite z nama. Ne bo hujšega. Sami vidite, da zdaj ni drugega izhoda."
"Ne !"
"Potem Vas moramo odvesti s silo..."
"Nikoli!"
Pred Perinom sta vstala preiskovalni sodnik in ječa, zena in topla pečenka .na mizi,pogrnjeni za srečne praznike tako	zivo,da je zbesnel.Vihtel je noz pred	seboj
s tako naglico, da je bilo videti samo	svetlo črto brusevine in temno	progo,	ki	jo
je risala roka. Neka zenska na stopnjicah je zakričala. Paglavci so dvignili krik veselja nad prizorom, ki se je ponujal ocem.
Mezikavec je skoraj omahoval. Negotovost je bila v glasu, ko ga je zopet znizal do navadne, skoro proseče globine«
"Vse je zamani Vsak hip utegne povečati kazen. Mi smo dobri, saj	veste,	da	je
dolznost, ki nas sili k temu, in ra.di dolžnosti moramo, ko smo Vas videli**« Se bi Vas ne bili videli..."
Še ni bila izgovorjena ta modrost, ko se je Grk skljucil kakor mačka in planil poroti Perinu, ki je za hip prenehal s samoobrambo in poslusal mežikavca,ki je čenčal« Perin je zapazil ta skok in je bil nagel. Umaknil se je in obenem zamahnil z nožem. Zabodel se je v črn plašč, ki je padel orožniku z ramen.
Grk je sarjul od bojazni in besa kot ranjena žival«Ta krik je vzdramil tudi me-zikavca iz njegove strahopetnosti in hladne preudarnosti.Pl-nil je proti Perinu in prvi hip je pomislil,da ima ta noz v rokah. Ko se mu je zabliskal pred ocmi,je potegnil sabljo.
Bil je boj na življenje in smrt.Boj za namišljeno pravico,ki pise usodo Človeški zgodovini. Saj nihče ne ve natančno, kako se je izvršilo. Ženske so si s predpasniki zakrile oči, paglavci so se razbežali k Ko kane prva kaplja Človeške krvi, jje tak*, kot da je padla na možgane* človek zdivja. Zagonetka, da morilec prebada že premagano Žrtev, se ponavlja dan za dnem...
Naenkrat se je pojavila na stopnjicah ženska postava, ki je strašno kriknila in planila na dvorišče.	Tam je ležal Človek in	se kopal v lastni krvi,	ki je tekla iz
ran, steklene oci so	se	izgubljale v temnih	daljah. Anica je padla	k nezavestnemu
Jožku, mu poljubljala kri in mu hotela s tem dati novo Življenje.
Ob ranjencu so stale zenske. Pod obokom so zijali otroci. Grk je odšel po rešilni voz. Mezikaveo	je	držal v rokah krvav	nož in razlagal došlemu	moškemu«
"Tako se zgodi. Hodi	s takim rezilom javno - še kaj hujšega bi	lahko nastalo.
Postava je postava. Vsak otrok v državi ve..."
Moški je vprašal: "Kdo pa je?"
Nihče mu ni dal odgovora.
Ko je prišel rešilni voz, so Petra naložili nanj, ženo so nezavestno odnesli v sobo na eno izmed dveh neenakih postelj.
Vso( noc se ji je bledlo, da mora pripraviti božic. Perin je umrl Še tisto noc v bolnišnici. Nož" so shranili na sodniji.
Dva karabinijerja hodita pocati od jutra do večera po umazani ulici od enega -konca do drugega in se dolgočasita do ure, ko zasedejo vojaki in pijanci zakajene beznice«.«
SESTI SEPTEMBER 1930 BIDOVEC MARUŠIČ M I I O S j A L E ET ČIČ G O R 'T A N
Prebile petim fantom krogle s* srce in grob so izkopali jim nekje, zasuli jih skrivaj ko stekle pse a kje - še mati vedeti ne sme.
Pa naj bi bil njih grob kjerkoli s ob kraškem kala, za podrtim zidom, ob cestnem jarku, ali kje med brinjem, le da bi mogli položiti, nanj šopek poljskih rož in pomoliti za verne duše oiSenaš... {Karel širok)
ČRNI PAJEK
(R.H.,poslovenil Učenikov)
V	noci med četrtim in petim januarjem je vladal v Parizu se ne doživljeni mraz. Toplomer je zdrknil 10 stopinj izpod ničle in po bulvarjih je tulila burja. Ledeni pis se je ublažil sele proti tretji jutranji uri, ko je pričelo z vetrom snežiti. Snežinke so tako gosto naletavale, da se je luc svetilk kar izgubljala v beli megli in se je ropot redkih vozil utapljal kakor po preprogah, čeravno je bilo v prvih januarskih dneh povsod vse polno veselic in plesov, so bile ulice kar strahotno prazne5 samo stražniki so se vsi premrzli rinili skozi sneg.
Stražnik Leon Gozlan iz trinajstega okraja,ki je imel to noc službo v Severnih bulevarjih,je zavil iz bulvara Montmartre v ulico Vivienne, da bi' se - izdgnil snežnemu metezu. Njegove ogromne provensalske brke so se s toplim dihanjem.prevlekle z debelo ledeno skorjo, in kepa žvečilnega tobaka, ki jo je tako ljubil kot'nekdanji mornar pri vojni mornarici,je ležala pod mrzlim licem nepremična,ker so mišice zaradi mraza odpovedale.Ravno se je hotel postaviti pod mogočna hišna vrata,da bi se snežnemu viharju vsaj za nekaj minut izognil,ko ga je krik iz neznane smeri pognal naprej. Še enkrat je zazvenel krik iz teme ulice, ko je Gozlan že drvel proti smeri ^odkoder ,j.e prihajal' glas in hitro stekel po pločniku. Nekaj povprečnih ulic-dalje je na Borznem trgu, ne daleč od kandolabra zapazil moza,ki je ležal v snegu in vse štiri molil od sebe kot'pribita zaba. '
Gozlan se je' nagnil k nj(emu in. ga j.e dvignil. Ali žo ga jo zopet tudi spustil, kajti sneg, v katerem jeložal mozj jp bil ves rdoc’ od'krvi,ki je bila na nekaterih mestih strnjena v rdeče lodeno kepe.
Stražnik se je se enkrat globoko pripognil nad r njenca,da bi se prepričal ali je še kaj zivljonja v njemu. Neznanec je bil mrtev. čedalje" gostejsi.,_. .snežni motoz je Gozlanu preprečil V3ak pogled nekaj metrov prod soboj. Nobenega glasu ni''bilo slišati iz izumrlih ulic,v katerih so se koraki kar porazgubili. In vendar ni preteklo vec ko tri minute, odkar jo slisal prvi krik. Gozlar je z-pazil, da je bila vratna zila,iz katoro jo ^e vedno curljala kri}prerozana z nekim ostrim predmetom. Str-.žnik jo brez moči glodal okrog sobo,.nato pa z vso močjo zabrlizgal na svojo službeno piščalko. Moriloc, ki. ne mor*o biti še daleč od mosta zločina, jo moral
spoznati, da jo njegov zločin odkrit. Potem ko je truplo položil v prvotno lego,j e poskušal n-j ti sledove noznanoga morilca. Snežilo pa jo tr.ko na gosto in burja jo pihala s tako silo, da je bila vsaka sled žo v nekaj sekundah zabrisana«
Iz sosednih policijskih okrajev so kaj hitro pritekli štirje stražniki, katerim je Gozlan v kratkih besedah poskušal popisati dogodek* Z onim izmed stražnikov sta poskusala umorjonccvo truplo prenesti do policijsko stražnico, medtem ko so ostali trije stražniki preiskali okolico z žepnimi svetilkami.
V	stražnici jo vladalo razumljivo razburjenje, kajti v tem elegantnem delu mesta so bili taki dogodki neznani. Strazmojstor jo ukazal truplo položiti na tla in je nato z državnim detektivom Julos Martinom, ki jo v tem okraju opravljal kriminalno službo, pričel s preiskavo. Sele sodaj so je Gozlanu ponudila prilika, da si poncsroconca, natančnejšo ogloda.Po svoji zunanjosti in obloki bi moral mrtvec pripadati meščanskim krogom. Dobro negovano brke, očala,k.-.kor tudi preča v lasoh, vso to jo dokazovalo, da bi mogel biti mrtvec nižji uradnik, star kakih 45 let. Kostanjasti lasjo so bili ob soncih žo osiveli in tudi brke je imel prepletone s srebrnimi nitmi. Kljub vsomu je kazal obraz	nesimpatičen izraz	in	težko bi bilo u-
ganiti, ali izhaja to od globokih zarez	ob	o&csnih duplinah ali	od ozkih, ostrih
gub, ki so so spuščalo od nosno korenino	proti ustnemu kotu in	so	dajalo vsomu ob-
razu pečat zahrbtnosti in zlobe.
"Pristno zobovjo zvorino", jo dejal g. Martin,potem ko jo raztegnil ustnico mrliča« "Zobjo so sijajno ohranjeni. Zabeležite prosim," je dojal pisarju,ki jo ste-no^afiral zapisnik. "Lovi sekavec v zgornji Čeljusti nosi zlato krono, ki jo vidna pri govorjenju. — Proglojmo še kako je z rani!"
>Jamah, ki ga jo morilo c namonil mrtvecu,jo dobro zadel.Glavna žila jo bila prc** tigi.vtip. z ostrim predmetom in 4 ccntimotro globoka rana se jo raztozala od poziral-n:.k" proti usesu.
‘Viorilno orožje, mislim", jo pripomnil detoktiv, "bo najbrzo bodalo, s katerim jo bil zadan udarec s strani. To lahko vidimo na rani»Sablja bi zadala bolj globoko rano, ta pa jo v sredini najgloblja, kor je bodalo bolj koničasto. Horilcc jo moral1, stati neposredno prod svojo žrtvijo.Kljub tomu jo smrt hitrojo nastopila,kakor pa bi z izkrvavitvijo, čeravno je nesrečnež močno krvavel in je vsa obleka O,,-'	^	^	^
G.Martin je razkril s krvjo namočeni površnik in presenečen obstal,In v resnici, kar se je tu pokazalo ni bilo majhno presenecenje:Pod levo prsno bradavico je bila
skozi vsa oblačila potisnjena igla za ženske klobuke,ki je verjetno se v telesu in ki je ncjbrze tudi zadela srce«
"Se nikdar nisem videl takega morilnega orožja!" je glasno vzkliknil detektivj in vendar sem Že vec ko dvajset let v tem poklicu."
"Kaj mislite, da bi mogla neka zena - ?" je hotel vprašati Leon Martin, pa sta ga prekinila dva stražnika, ki sta mesto nesreče v obsežnem krogu preiskala in se sedaj vrnila«
"0^sledovih seveda nobenega znaka, ampak poglejte kaj sva našla," je dejal prvi in držal v roki eleganten zenski klobuk«
"Kje pa?" je vprašal Gozlan nejevoljno, da ga on ni fiašel* Ostali stražniki so metali vprašanja sem in tja,da je nastala popolna zmešnjava in so se poročila ravnokar dcšlih stražnikov cisto izgubila«
"Mir?"je zakričal strazmojsterc Dotokti-v Martin je zopet z vso mirnostjo izpraševal, odgovore pa je beležil pisar v zapisnike
Iz teh odgovorov je razvidno,da so stražniki ob kandelabru na(Borznem trgu našli samo številne krvave srage v snegu* Preiskali so okolico z žepnimi svetilkami in so ob cestnem robu našli damski klobuke Martin je oprezno dvignil težko svileno podlogo na klobuku, da bi na ta način razbral ime tvrdke, ki je dobavila klobuk, ali ničesar ni nasel.Bil je Črn barzunast klobuk z ozkim trakom vidrove kožuhovine« Iz stranske vezi so molela navzgor tri peresa, fantastično zakrivljena in bleske-tajoca se v zlatem prahu. Vsa najdba pa ni za enkrat ničesar pokazala, kar bi zanimalo preiskavo«
"Kaj ima opraviti klobuk z umorom?" je vprašal detektiv, govorec bolj sam sebi kakor drugim« "Ali ima sploh kako zvezo z njim •»?-- Neko zvezo mora le imeti, ze sama igla o tem priča."
"Klobuk stane najmanj 200 frankov," je menil Gozlan in njegovi tovariši so mu pritrdili. "To je ena mesečna plača" !
Detektiv se je lotil nadalje preiskovati mrtveca« Iz srca so izdrli igloj bila je jeklena s črno izbruseno stekleno glavo« Bila je to igla za klobuke, kakor na tisoče drugih, ki jih v tej obliki prodajajo številne pariške tvrdke«
Ura, žepni robec, Šop ključev, cigaretna doza, vse to so našli v žepih mrtveca.
V	mali, svileni denarnici je bilo nekaj frankov.
"Listnica manjka," je mrmral Jules Martin in preiskal žepe površnika. Ali nic
drugega kakor nekaj drobiža, ustnik iz jantara in zmečkani tramvajski listki,to je bilo vse, kar so našli.Detektiv je potipal podlogo obleke in v telovniku je otipal papir, ki je zišumel pod njegovimi prsti, V majhnem, v podlogi skritem zepu je našel listek in z rdečilom napisano ime s Ernest Pellitan, 11 Rue Guenegaud.
"To je dragoceno odkritje," je dejal detektiv, ko je prebral listek* "Tudi ce ne bi bilo ime umorjenca, bi nas ta listek pripeljal na dobro sled« Vendar mislim, da se umorjenec tako imenuje, Čemu naj bi bil pa listek na tem mestu. Verjetno je, da ga je umorjenec tja spravil, da bi sluzil kot legitimacija« Pellitan, cisto podeželsko ime« In ulica Guenegaud?"
"To je mala stranska ulica Rue Mazarin v	bližini	vseučilišča« Jaz	stanujem	v
bližini v Rue Seine," je dejal	Leon Gozlan.
"Ali poznate morda hišo štev« 11?"
"Ne ravno, ali v hiši številka 8 je mlekarna, v kateri večkrat popijem kozarček konjaka. Moram malo pomisliti... Številka 11... Hm... Ja,ja to je ozka in zelo visoka hiša« Vse hiše v tem zakajenem delu so najmanj po 200 let stare."
"Aha že vem"je dejal stražmojster "Te hiše so vse bile zgrajene pred letom 1700 in so zato Še danes brez kanalizacije. Največkrat stanujejo tam mr.li uradniki in tak je najbrze bil tudi g»Pellitan. To lahko ja takoj ugotovimo. Vseučilišče je v četrtem okraju -" In medtem ko	je govoril jo	tudi že	bil	pri	svoji pisalni	mizi,
dvignil telefonsko slušalko in	poklical četrti okraj«
četrti policijski biro je takoj odgovorili Priglasnica na ime Ernest Pellitan v Rue Guenegaud je obstojala.Pellitan. ;ie bil p rij-vij en kot pomožni delavec v poljedeljskem ministerstvu, rojen v Re::n*s. katolik in 4.-2 Ist star. Oženjen ni bil« Politično je veljal kot prepričan republik.-in je bil včlanjen v društvu"La France Mij itaire"« V spisih niso nasl' nič©sar »labcga c njem«
"To '•:-£■ bilo zadosti o gospodu PelU.itanu,,'io bi £3 živel,"je dejal g.Martin, "ampak ker je mrtev, je to vsekakor premalo« vidim v naprej,da bomo v stiski z od-kril-jem tega slučaja."
,!Ali lahko smatramo preiskavo za zakljucono, g. Martin," je vprašal zapisnikar, "potem vas že lepo prosim, da zapisnik podpišete."
"Še nismo gotovi." se je glasil odgovor, "ogledati si moramo še roke, ali se u-morjenoc ni branil.
Leva roka jo tičala v sivi svileni rokavici, premočeni od krvi. Roka sama pa ni
kazala nikakih sledov obrambe .Ko so slekli rokavico se je pokazala ozka,dela nevajena dlan, na prstancu pa je tičal	moški	prstan	z opalom«	Prstan	je	bil	tako maj-
hens da ga ni bilo mogoče sneti»
Desnica je bila gola - rokavico so pozneje našli v žepu površnika - prsti -no bili stisnjeni v pest* Ko jih je Martin s silo razklenil, je presenečen odskočil. Ni so nadejal, da bo nekaj tako presenetljivega našel. Na tla je zdrknila svilena modra damska podveza, ki je bila ob robih pretkana z zlato nitjo. Zlata zaponka je bila posejana z rubini,medtem ko je bilo v svili prišitih polno malih biserov 6
'Podveza zelo bogate dame - ali razuzdanke", je pripomnil detektiv. "Vredna .je najmanj 1000 frankov. In kdor z e na nogah nosi takšna bogastva -"
"St-jrar postaja čedalje bolj zanimiva", je zamrmral strazmojster.
V	tem trenotku je odbila ura šest in stražnik	Gozlan je	stopil	k	oknu, da bi v
medli svetlobi pogledal, kakšno bo	vreme.	Bil je	zelo utrujen in	komaj	čakal, da
ga zamenja tovariše Zelo naporna noc ga je zdelala.
"Konec predpreiskave", je dejal Martin. "Gospod strazmojster, obvestite sodno komisijo in mrtvašnico, da odnesejo truplo! Poskušali bomo razjasniti - oh!" je pretrgal stavek? v tem trenotku so se zaslišali v predsobi lahki koraki »''sedaj bo uganka rešena, gospodična Rebell prihaja! "
Vrata so se odprla in mlada dama je vstopila. Preprost siv plašč in klobuk sta bila pobeljena od snega in lica rdeča od mraza« Mogla bi biti stara osemindvajset let§ lepotica ravno ni bila, bila pa je vitka in v njenih oceh se ja blesketala korajža.
Jnez Rebell je prišla kot dijakinja pred desetimi leti v Pariz in je stanovala pri teti detektiva Martina«.Čes nekaj casa ze se je pokazalo,da ima sijajen kriminalistični talent in gospodu Martinu se je hitro posrečilo, da je dobila službo pri policiji, V prostih urah pa se je ukvarjala tudi s slikarstvom« Gospodično Re* beli so najprej uporabljali za opazovanje pustolovk in elegantnih krogov, ker je bila sama iz ugledne ali obubožan© rodbine iz Toulousa. Družina jo je naučila ceniti takt in naobrazbo bolj ko vse druge«
jDobro jutro, gospod Martin," je pozdravila dama in ponudila desnico svojemu zaščitniku« "Bila sem ravno na poti na policijsko ravnateljstvo, da oddam jutranji raport, pa mi je stražnik na bulv£.rju Montmartre povedal, kaj se je zgodilo«
Mraz je zunaj." Slekla si je rokavici in dahnila v premrzle prste« "Barometer kaze južno vreme, mislim, da se bo vreme kmalu sprevrnilo."
Detektivka je pozdravila tudi strazmojstra, nato pa mirnt stopila k truplu« "Zi-.bodeii?" je vprašala kazaje na rano na vratu« "Gotovo se je spoprijel z apa-
V . r . o
"Z apasij ki uporabljajo takšnole orožje" je pripomnil gospod Martin in ji izročil iglo s "z njo so mu namreč zabodli srce« R..na na vratu je komaj pospesila
smrt o"
"Igla za klobuke za sto soldov." Detektivka je iglo pregledala, ni pa mogla najti niti prstnih odtisov na stekleni glavici, niti kaj drugega, kar bi moglo vzbuditi njeno pozornost. To je z zadoščenjem opazil tudi gospod M.-rtin«
Gospodična Rebell je odstranila zgornja oblačila mrtvecu in ga pazljivo ogle— dovala«
"Ali ga slučajno poznate?" je vprašal Martin. "Vse je mogoče?"
Zanikala je.
"Jtaipak poglejte tole, draga gospodična, kakšen "korpus delikti" že imamo -" in
detektiv ji je izročil klobuk, ki ga je poprej prikrival.
V	naslednjem trenotku so stražniki doživeli n^kaj, o čemer bi se jim nikdar ne sanjalo.Jnez Rebell je zaploskala z rekama, stisnila skozi zobe glas presenečenja, iztrgala gospodu Martinu klobuk iz r^k ir. jo ze v naslednjem trenotku stala pred -zrcalca in - poskusala, kako ji klobuk prioto.ja«,
:i'xak3i:a umetnina, v resnici cista vraotr-liiri,’1 jo vzklikalo mlado dekle, vse dokler /je gromki krohot stražnikov ni podučil- da tudi v Parizu policijske stražnice niso tdkoJii modni saloni«-
"Oprostite mojemu navdušenj'.'./'se je opravičevala vsa z rdecico oblita detektivka? i klobuk je tako strašno lepi" Vzdihnila je globoko in ga pričela preiskovati .
"iv--,jmsnj dvesto frankov stane takale stvarca?" je pripomnil Gozlan. i!Dvc?.to frankov -" gospodična Rebell je vzkipela, "recite dvatisoc in se je za-stn.v;, To je edinstveni modellPeresa so iz poročne obleke rajske ptice in ta kožuhovina, o ta kožuhovina je gotovo od Lhevinne-a."
'Ta klobuk," je nadaljevala p« kratkem premoru, "je gotovo od neke elegantne dame v- ki ga je danes prvič imela na glavi."
"Kako ste to ugotovili?" je vprašal Jules Martin presenečeno.
"ZatOj ker je podloga klobuka preluknjana z enim samim vbodom igle - prosim tukaj j in ce poznate damske klobuke, potem veste, da vsak vbod z iglo zapusti neizpodbitno sled... Čudim se samo, da uporablja dama* ki nosi t ko drage klobuke? tako preprosto iglo."
"Poleg tega imamo se nekaj od storilca." In gospod Martin jo detektivki izroči.'. podvezo z vsemi potrebnimi tolmačenji.
■'Vse kaze? da je morilec elegantna dama. Ali iz kakšnih razlogov je umorila tega človeka na odprti cesti?"
l!Vi torej mislite* da je posestnica tega klobuka tudi morilka?"
Jnez Rebell se je ugriznila v ustnici in dejala: "Prezgodaj sem se izjavila*"je odgovorila* "in tega bi ne smela nikoli storiti. Klobuk je ležal nekaj metrov od mesta, zločina ob robu ceste.Lahko ga je v tej viharni noci tudi burja tja zanesla? mogoče se pred umorom, ali celo kasneje, ko je bil umorjenec že na stražnici. Mis-J.imj da je bilo v pretekli noci zelo težko najti izgubljena pokrivala. Seveda pa daje najdena igla misliti, in možnost, da skupaj spadata je zelo zapeljiva* Ali,Če za enkrat prekoračim mejo dejanskega dokaza, potem bi skoro domnevala, da obe rani nista bili prizadejani od ene same osebe. Ko je namreč stražnik Gozlan po treh minutah dospel na lice mesta, je bil napadeni že mrtev."
"Ali se Gozlan mogoče ne moti? Ali ni potreboval vec casa do mesta zločina?" je pripomnil stražmojster.
"Ne," se je branil Leon, "zelo hitro sem tekel."
"Ampakj saj je bil strahovit snežni vihar, in težka je bila vsaka orijentaci-ja0 Kaj ste gledali na uro?"
^ Stražnik je moral vprašanje zanikati in pojasniti, da je odmeril cas samo po občutku.
"Potem pa ni izključeno, da je lahko preteklo tudi pet in se vec minut.Oba vzklika sta sicer sledila drug drugemu, ali kaj se je zgodilo do prihoda straznika,ne moremo vedeti« Mrtvec je ležal z obrazom proti zemlji. - Ali je," je dejala Jnez Rebell, "nastala rana na vratu pred ali pe smrtnem vbodu?"
Kriminalisti so se vprašujoče pogledali, ne da bi si kdo upal odgovoriti,
,!Ker sta bili obe rani prizadejani v zelo kratkem casu druga, za drugo, je teoretično zelo težko zadeti pravilno oceno. Vsi vemo, da se krvna telesca po nastopu smrti spremenijo, da se "strdijo"* kakor pravimo.To se pa v prvih trenotkih tu-
di vedno ne zgodi," je dejal Martin* 6ez nekaj časa je dodal: "Ali je moral biti na vsak način mrtvec tisti, ki je kričal? Ali niso mogoče vzkliki nastali iz cisto drugega vzroka in iz ust neke druge osebe, ki nima z omorom nobene zveze?"
Zopet so se stražniki resno in sprasujoce pogledali, nihče pa ni spregovoril.
"Ali boste zaprosili komisarja, da vam poveri preiskavo?" je vprašala gospodična Rebell.
"Jaz bom drugod zaposlen, veste, me tudi prav nic ne mika, da bi se moral ukvar* jati z umorom. Če mi bodo ukazali, bom moral seveda ugrizniti, ponujal se pa ne bom, ker ne bi hotel vtikati svojega nosa v tako nevarne zadevščine."
"Zelo odkrito priznanje," se je zasmejala Jnez» "H sreči, da vsi kriminalisti ne mislijo tako.Komisr.r pride Šele ob desetih v urad* Aparat preiskovalnega sodnika dela prepočasi. Sedaj je pol sedme - kdaj zamenjajo stražo?"
"Zunanji stražniki se menjajo ob sedmih,notranja služba pa traja do dvanajste/1
"Potem," je zaupno dejala detektivka, "vprašajte, prosim gospoda komisarja, ce bi hotel meni in stražniku Gozlanu prepustiti poizvedovanja."
"Vi se boste iz golih pustolovskih nagibov spustili v nevarnost?" je vprašal Martin.
v'Za enkrat se ne," je odvrnila detektivka, "ali imate kako škatlo za klobu--ko pri rokah?" In medtem, ko je eden izmed stražnikov pakiral klobuk, je vneta detektivka nadaljevala s"Najprej bom obiskala vse večje modne salone, da ugotovim,ali je bil dragoceni klobuk kupljen v Parizu« Poskusite medtem zvedeti za ime ponesre-
ce:u-a0"
'Ttiga vendar z e poznamo," je povdaril strazmojster, "imenuje se Ernest Pelli-
tai',
"R;'a Gucnegaud?" Besedi je izustila gospodična Rebell z veliko hitrostjo, ga poznate?"
,:N: sem ga sicer nikoli videla, ali v nekem procesu z nadzorno policijo sem zvečal,'A, da je močno osumljen izsiljevanja, ki ga izvršuje na ta način, da izmami od '..rr.di pisma, in kompromitiraj o ca dokazila ter nato z njimi izsiljuje od oseb, ki pripadajo visoki družbi, ogromne zneske. Nekaj casa so ga strogo opazovali, vendar bre;-, uspeha. Do živega mu niso mogli. Izgleda, da ga je doletela maščevalna roka, tudi mislim, da mora biti po sredi neka dama iz visoke družbe. Kdaj bodo napravili komisijsko preiskavo stanovanja?"
"Pred tretjo popoldansko uro gotovo se ne bo sodnega povelja." Strazmojster je stopil k oknu. "Oh", je dejal* "sodna komisija že prihaja."
''Potem je pa skrajni čas, da se izmuznem/' je sama pri sebi dejala Jnez. Glasno pa je dodala; "Torej, Gozlan, pričakujem vas tu - popoldne ob šestih. Zbogom,
gospoda."
In^se predno je mogel kdo izmed navzočih nekaj odgovoriti, je detektivka zgrabila škatlo s klobukom in zginila pri stranskih	vratih.
Pogon za morilcem je s tem pričel.
II.
Gospa Zephirienne Martin je bila sestra pokojnega gospoda Tadde Martina, ki je bil castitljev in majhen francoski državljan. Njegova največja bolečina na tem svetu je bila, da je bil njegov sin Martin detektiv, namesto da bi solidno sedol. na uradnem stolu	državnega	civilnega uradnika, kakor	je to bila navada	petih	po-
kolenj v družini.	Po smrti	svojega očeta se je Jules M.rtin	vrnil na	očetov	dom
v neki stranski ulici blizu Rue du Louvre, kjer	je njegova	teta	imela	skromen	pan-
sjon^K.jti kljub svojemu božanstvenemu imenu je	imela gospa	Zephirienne	mnoge	skr-
bi? ki jih je poskušala spraviti v red z oddajanjem sob v podnajem. Tudi Jules Martinu ni bilo s srečo postlano, kako tudi - majhen policijski uradniček!...
Gospodična Rebell je potem, ko je zapustila policijsko stražnico, mislila, da bi se napotila najprej domov k gospej Martin, da bi se preoblekla in spila skodelico čaja« Ko pa je stopila na cesto je takoj opazila, da se je njena vremenska napoved izpolnila. Mraz je znatno popustil. Tudi snežilo ni več. Ob robih cestiš-ca so kolesa beli	sneg že krepko spremenila v umazano	brozgo«
Detektivka se	je vspela	na avtobus, ki je bil v	zgodnji	jutranji	uri precej
prazen in je vozil do bulevarja St.Michel, od koder bo lthko pes dosegla ulico R.ue Guenegaud. Sprevodnik jo je imel za modistko in se je poskušal spustiti v razgovor. V vsaki drugi priliki bi Jnez gotovo ljubeznjivc odgovorila stasitemu mladeniču, ki je pri govorenju kazal svcje krasne zobe. Že po naravi je bila vese-la in zgovorna, ;..li danes je previdno obdržala svojo hladno in mirno službeno zadržanje .
iv.' je zavila v ulico Guenegaud je bila ura pol osmih. Hiše so bile stare in zelo cz;:o, zato pa visoke po pet in colo sedem nadstropij. Ulica j'e bila tiha in ozka -L'.: v tem Času vsa izumrla«
Ko je hotela gospodična Rebell pozvoniti na vratih hiše st.11, se je Že prika-
zala hišnica in jo precej trdo nagovorila s"Ha, hočete h gospodični Lopaire* Ste pa prevre zgodnji. Ne verjamem, da je ze spravila pokonci svoje lene kosti."
Ko je detektivka vesela, da je tako lahko prišla v hišo, veselo merila stopnji-ce navzgor, je hišna Še vedno kričala ze. njos "V tretjem nadstropju stanuje. Za spat ima avša nov klobuk "
Škatla za klobuke je torej svoj namen v celoti dosegla0 Jnez je poznala gospodično Lopaire, saj je bila znana kabaretska diva. Smešno je bilo le, da je slučajno stanovala v isti hiši, kakor Pellitan.
Gospod Ernest Pellitan je stanoval v sedmem nadstropju. Stropi so bili tam zgoraj že hudo nizki. Medtem, ko je bilo stopnjisce v prvih nadstropjih zelo čisto in negovano, je v zgornjih nadstropjih vladala nesnaga in nered. Detektivka je takoj opazila, da hišna zelo poredkoma prileze tako visoko. To je verjetno godovalo gospodu Pellitanu.
Detektivka je iz torbice izvlekla odpirač z dvojnim krilom in brez posebnega napora je odklenila vrata. Hodnik je bil majhen in temačen, tako da je morala uporabiti žepno svetiljko, ki ji je kazala pot« S hodnika je vodilo vec vrat v razne prostore in ko je gospodična Rebell ene izmed njih odprla, se je znašla v spelni-ci.j, ki je bila zelo majhna. Poleg železne postelje, umivalnika in enega stola, ni bi]-.: v spalnici ničesar drugega. Na steni nad posteljo je viselo razpelo in zapra-- •• slika madone* Postelja je bila pospravljena in je v pretekli noči ni nihče rab"'' 1.
V	ati o v roki je hitela v sosedno sobo in ko je odprla vrata, je presenečena cb •	’ ....... Soba je bila v strašnem neredu. Vrata železne blagajne so bila odprta,
pu.yv.-j-. razmetani in nastlani po tleh® Predali sosedne omare so bili izvlečeni in tla bila polna najrazličnejših stvari.
"vr3hiteli so me"5je vzdihnila detektivka in postavila škatlo na mizo. "Ali določa#. namen je moral vsekakor imeti tale zagonetni umor."
Zv-1 osna blagajna je morala biti odprta s pravimi ključi. Ključavnice niso kazala .>i-.-btinoga sledu kakega nasilja. Nered pa je pričal, da je storilec nekaj iskal, i?'-? da bi vedel, kje lezi stvar. Drugače ne bi napravil tako razdejanje. Ali kaj je
•i o1,,,a "i *»*
-L . l\ C-X •
I** 110 T ?
\cJ.L •
Mlado dekle je brskalo med papirji. Računi, stara pisma, deloma brez podpisa.
Tu - paket z novcanicami po sto frankov« - Torej denarja vlomilec ni iskal, usd-tem, ko je brskala po neki vložni knjižici in ugotovila, da je imel gospod Pelli-tan v banki tridesettisoč frankov premoženja, je stenska ura odbila osmo uro.
Hočeš, noces je morala stanovanje zapustiti. Z vzdihom se jo Jnez Reboll poslovila, potem ko je z ostrim pogledom na hitro roko preglodala ostale prostore, ki pa niso kazali nobene zanimivosti in so verjetno ostali taki, k?kor jih je zapustil. g.Pellitan. Nekega določenega uspehasneke sladi,ki bi jo bilo treba dalje zasledovati,ni odkrila. - N poti si je razbijala glavo o vzrokih umora. Cisto gotovo je po sredi izsiljevanje. Ža v naslednjem trenotku pa ji je šinila v glavo misel, da je moral g.Pellitan imeti v Parizu Še ono stanovanje, bolj razkošno, kakor pa pristoja človeku, ki je na zunaj pisar v ministrstvu, tajno pa razume izsiljevati ogromne vsote denarja.
Detektivka je vzela avto, da bi čimpreje prišla dalje. Vozaču je naročila, naj jo popelje do Rue de la Paix. Skrivnostni umor ji ni dal miru.
Vozilo je v eleg&ntnom loku drcalo Čez most Sene, drvelo dv.ljo ob nabrežju, preskakalo nekaj tihih ulic in se končno ustavilo pred poslopjem "Jeanne Lion" v Rue de la Paix.
"Rue de la Paix’ " Ves eleganten zenski svet izgovarja to ime s posebno blaze-nostjoo V tej ulici so namreč najvecji modni saloni, ki prinašajo "na svetlo",vse, kar je najmodernejšega«. Med kivijicami? ki v tej ulici kraljujejo, je madam Jeanne Lion popolna gospodarica modernih klobukov, pred katero so klanjajo vsa zenska svetovne civilizacije« Klobuki gospe Lion so ciste pesnitve! Ali drage,mnogo dražje, kot pesnitve, ki se rimajo!
Kriminalistka je plačala taksi in stopila v glavna vrata»katerih okovje js ravno snazila vratarica. Jnez Rebell je bila zelo enostavno oblečena!) debel, nekoliko ze obnošen plašč jo je varoval pred mrazom, in s svojimi rok .vicami, ki so zo izgubile prvotno obliko, je izgledala vse prej kakor pa elegantno.
Ko je hišna> ki je pri prihodu avta napela ušesa, zaslišala bližajoče se korake mladega dekleta, je tudi ona mislila, da prihaja modistka z nujnim naročilom za gospo Jeanne Lion. "Tam je vhod za namešcencel " je zaklicala hišna in pokazala na neznatna vrata velikega poslopja. Potem, ko je z zanosom pokazala m.. barzunaste preproge, ki so se razprostirale čez stopnjisce glavnega vhoda, je dodala: "Tu seveda lahko hodi samo gospoda. Od tu se pride n..ravnost na razstavni prostor! "
"In kateri vhod odpira ta legitimacija?" je vprašala hladno detektivka in ia vlekla na dan legitimacijo pariške kriminalne policije.
Strah presenečenja je vrgel hišno kar nazaj."Ja,kaj pa se je zgodilo?! Za božjo voljo, vendar ni c,"
"Le mirno, draga moja," je dejala Jnez, "vedeti hočem samo, kako bi najhitrej-se prišla do gospe >(I>ion. Ona ^e gotovo Že v delavnici."
"Seveda, da je ze tu. V višnjevem salonu, v prvem nadstropju jo boste našli.Ali ni bolje, da vas prej najavim?" je dostavila, ker ji radovednost ni dala miru zvedeti, kaj zsli policija od gospe Lion.
"Hvala, bom ze našla."
S prožnimi koraki je skočila detektivka po stopnjicah navzgor in odprla velika krilna vrata v prvem nadstropju. Eleganten salon v modri in srebrni barvi se jo odprl njenim ocem. Na neprisiljeno razvrščenih stojalih so se blišč2.li dražestni, z dovršeno umetnostjo izgotovljeni damski klobučki .Nekateri so bili cir.to svatovsko opremljeni z dolgimi srebrnimi vlečkami, ki so padale na debele modre preproge.
Iz udobnega fotelja se je dvignila lepa; elegantno oblečena dama» Njena najmodernejša frizura jo je izdajala, da je to model, na katerem petični zenski svet poskuša svoja pokrivala. Jnez je s svojo skromnostjo in svojo škatlo v naročju zelo neskladno spa.dala v to slcoro pretirano eleganco in bogato razkošje. Z napol glasnimi, nekoliko trdimi besedami jo je nagovorila lepa neznanka!
"Pogrešili stejgospodicna. Dela-vnice so na drugi strani, preko dvorišča. Pojdite nazaj po stopnjicah in potem skozi stranski vhod."
"Pojasniti vam moram, da ste v zmoti,’’ je odgovorila detektivka, ki jo je rezki ton nekoliko vznejevoljil. "Z madan Lion moram uradno govoriti in prosim,da me takoj peljete k njej v zslo nujni zadevi!''
Detektivka je zopet potegnila svojo legitimacijo, ki je tudi tu imela isti učinek, kakor pri hišni. Modna dama je izginila v sosedno sobo in se takoj zopet vrnila z besedami;
"Madam prosi, da ji oprostite, ker je bolna in ne more nikogar sprejeti."
"Prosim, vprašajte gospo Lion, ce ji bolj ugaja sodno povelje,ki bo takoj izdajo, ce mi odreče potrebna pojasnila."
Jnez se je zavedala, da je s tem svoja pooblastila prekoračila, ker ni imela v rokah naročila, da ji je poverjena preiskava. Vendar se ni zmotila, kajti bolezen
gospe Lion je bila gola pretveza* Kajti komaj je detektivka izustila gornje besede bo se vrata5 za katerimi je madrm prisluskovala» odprla s silo in stcore j sa ,razl.o' -no oblečena dama je naglo stopila v salon. Na licih je imola debelo plast pudra naj novejsega izuma*
"Gospodična!"
"Madam!"
"Kaj se je zgodilo, moj Bog,k.k*no obnašanje! Uničena sem - policijska prečkava pri meni!...pri meni! 11 Besede so ji kar vrelo iz ust.
"Kriminalna policija"- .Tnez je medtem odprla škatlo - "zoli eno oamo pojasnilot Ali jo bil ta klobuk mogoče napravljen pri vas?"
Kad:m Lion je razklenila z zlatom okovani lornjon, se nagnila nad škatlo in po-bledela.
"Gospodična detektiv," je dejala, "klobuk sicer ni bil narejen pri meni - mimogrede povedano kožuhovina je cisto staromodna - najmanj dve leti - vendar bi vam lahko povedala, da klobuk pozn-m. Ena izmed mojih delavk je obnovila podlogo in tudi peresa pritrdila. Barzunasta oblika in kožuhovina sta bili najbrž e kupljeni v Lon-ionu, na klobuku je nekaj angleškega« Dama,ki jo bila pri nuS,je naročila samo neke spremembe."
"In kdo je bila ta dama?" je vprašala gospodična Rebell.
"Na to lahko samo odgovorim* Ne vem!"
Težko razočaranja se je kaj jasno čitalo na obrazu detektivke« "Nisem vedela, rnadam, da popravljate pri vas tudi ct&re klobuke! "
"Starih klobukov gotovo ne!" Modna kraljica je nervozno obračala lornjon, "ali klobuk ni bil star* se nikdar do tedaj ni bil na glavi. D. ma je pri meni kupila model in se tri peresa rajske ptice, potem sele mi je pokazala klobuk, na katero-ga naj bi pritrdili peresa...,madam’,sem rekla, ,pri nas sicer ne popravljamo starih klobukov, ker pa ste naša nova odjemalka, bom rada storila izjano* - kuna jo bila s tem zadovoljna. Poklicala sem v zeleni salon svojo najhitrej so delavko, v pol uri je bilo vse gotovo. Odjemalka so je odpeljala s taksijem«"
"Koliko je plačala za vse?"
"Tega se ne spominjam, bi morala pogledati v knjige, v.li okrog 4C00 frankov jo ze moralo biti."
"K j jo duna to.koj plačala?"
"Seveda. Denar je vzela iz malo zlate torbico, v kateri sem poleg papirnatega
denarja, opazila tudi se zlate in srebrno kovance."
"Torej bogata d cina• Ali - mogoče razuzdanka?" ja spraševala detektivka*
Gospa Lion so je povzpela. "Gotovo j6 bila velika dama,gotovo tudi zelo bogata. Kajti, gospodična, pri nas im:mo svoja ceno in nobene cene ni našla previsoke«"
"Kaj mislita, da je bila Francozinja?"
"Kaprej si nisem delala nobenih skrbi, jaz imčm zmeraj dosti dela in svojih odjemalk nikoli ne opravljam. Francoski jo govorila z lahkim akcentom, liogoca kot mcriČ-.nke. Vendar ne morem ničesar reci."
"Popišite mi, prosim, zunanjost neznane odjemalke!"
"To ni tako lahko mogoče -"zopet j j madam Lion nervozno prestavljala svoj lor-njon. "Cenim jo na kakih SO lot. Njeni lasje so bili temno plavi, obraz ljubek.... ali k kor rečeno, težko js poved .ti, ker ni imela n., sebi ničesar, kar bi padlo v oci. Lahko mogočo, da bi je sploh no	spoznala vec. Vsak dan vidimo toliko	obrazov"
"Ali bi lahko vidola delavko, ki	ji	jo stregla?" jo vprašala	detektivka,	ki je
po prvih odgovorih naslutila, da bi se moglo od gospe Lion kaj vec zvedeti.
Nekaj tranotkov so je gospa Lion obotavljala. Aha,si jo mislila gospodična Re-boll>ta vec ve,kakor pa bi hotola povedati. Gotovo so boji,da bi so moglo odjemalki kaj neprijetnega zgoditi, policija sprasuje skoro vedno le po neprijetnih zgod-buh. - Ampak, kdo naj ji to dokaze!
"Vi bi radi z njo govorili. Katera jo že bila - vendar?"
"i.ogocc gospodična Dorie Laclos?"	se	je umesavala modna dama.
"Soveda - gospodična Doroe " Jnoz	je	ujela sovražni pogled, s	katerim	je	gospa
Lion pogledala svojo uslužbenko.
"Doree je ze tri dni bolna," je dejala modna dema, "ali jo bomo obvestili, da jo zoli zaslišati kriminalna policija," je z vso hitrico nadaljevala.
...jln ji vse besede položili na jezik ! Predno bo prišla resnica n., dan, bo odjemalka verjetno že obveščena in tudi na varnem ! Gospodična Rebell je pogledala o-be le preveč naivni modni dumi precej hladno in dejala: "Prosim za naslov!"
Hočeš, nočeš je morala modna dama, ki je bila n-.jbrze n-one st ni ca gospe Lion,dati naslov. Kodistka Doroe Laclos je st 110Vala v Rue Turenne 33", v delavski četrti vzhodnega Pariza, v katerem stanujejo camo siromašni ljudje.
"Hv.la lopa, milostljiva, za vaša prijazna obvestila," je dejala Jnez, ko se je poslavljala, "in obžalujem, da se v doglednem casu ne bom se mogla prištevati med-
vase ugledne odjemalke, kajti letna plača detektivke ni večja od cene enega samega vašega klobuka."
Nekako sladko-kislo sta se poslovili obe modni dami in ze v naslednjih trenot--kih je kriminalistka ze zopet stala na Rue de la Paix.
Pogled na uro ji je pokazal? da je ura ze deset. Na bližnji povprečni ulici je vjela taksi in naročila vozaču, da jo pelje v Rue Turenne, kjer je stanovala gospodična Laclos, ki je videla nosilko dragocenega klobuka.
Voz je drvel po velikih bulvarjih, smuknil tudi po Rue Vivienne, v kateri se je zgodil zločin. Jnez Rebell je z vneme škilila po plakatih,ki so objavljali zločin. Ko se je vozila c'ez trg republike je opazila veliko množico radovednežev, ki so glasno razpravljali3 motreč plakat, ki ga je lepil stražnik.
Na voglu Rue Turenne je stala bleda majhna cvetlicarka, ki je v svoji ozki košarici ponujala narcize in vijolice« Kriminalistka je ustavila vozilo in kupila za en frank narciz in dve. šopka vijolic na petdeset soldov. In ko jo je premraze-ni in izstradani obrazek prodajalke s hvaležnostjo pogledal, saj so v tej okolici take vrste kupčije zslo piškavo? je stirnila otroku v roko kovanec za pet frankov in velela vozaču, naj vozi dalje, da ns bi slišala besed zahvale od siromašnega otrokao
Kmalu nato so jo voz ustavil pred št-'J-3» Kakor vse hiše v tem delu mesta, je tudi ta vzbujala le malo zaupanja? rekoči vzduh po sežganih rogovih je udaril detektivki v nos, ko je odpirala hišna vrata. HiŠna je takoj stopila iz svoje lo-pice, ki je ležala v podzemlju in ji zaklicala? "Gospodična Laclos'i’"
Modistka je stanovala v četrtem nadstropju. Kljub temu, da je bilo ze pozno predpoldne, je bilo stopnjisce tako mračno, da je morala Jnez uporabljati žepno svetiljko, da se je brez težave prerinila skozi ozka stopnjisce. Hisa je kazala veliko revščino. Povsod so pričali nauisi na vratih, da imajo stanovanja večinoma le eno sobo. Ali mlado dekle je dobro veeelo, kako slabo plačujejo veliki pariški saloni svoje namesčenke.
Na ozkih, skritih vratih enega izmed stanovanj je bil prilepljen listek z navpičnimi, preprosto okrašenimi črkami; "Doree Laclos". Tu torej stanuje modistka, s katero je bila neznanka pol ure skupajB
Gospodična Rebell je potrkala, in nosiguren, bolesten glasek se je odzval s "Naprej P’ Detektivka je pritisnila na kljuko in vstopila v ozko sobico z nagnjenim stropom. Strašno siromaštvo ji je skora stisnilo solze v oci. Na leseni prični je
ležalo bledo mlado dekletce,ki se je po vstopu tujke prestrašeno in začudeno dvig-, nilo ter vprašujoče pogledalo. Jetična rdscica je pokrivala njena izsušena lica in s koščeno desnico si je poskušala urediti črne kodre, ki so pokrivali del obraza« "Ali ste vi gospodična Laclos?" je vprašala Jnes.
"Seveda? gospodične.? s cim vam lahko postrežem?"
"Pomirite se, prihajam od gospe Lior i::
"Ah3 vi mi gotovo prinašate mojo tedenske plače, ki mi jo se dolgujejo. Ne verjamete, kako težko ze oak«n na teii 10 frankova"
Jnez se je za trenotek ugriznila v uotnico - denar se mora pač priracunati stroškom preiskave, čeravno bo treba voditi borbe z računskim uradom. Nato je vzela torbico in odštela imenovano vsoto. "Seveda prihajam zaradi tega, draga gospodična. Tu je denar5 cvetice so pa od nas modistk. Vi se čudite,ker se še nisva videli, sele včeraj sem nastopila službo, pa so me poslali do vas,ker sama tudi stanujem v Rue Turenneo
"Gh, to lepo cvetje," je z občudovanjem vzkliknila bolnica, ki je govorenja detektivke poslusala samo napol."V onari - tem ob oknu - sta dve vazi. Prosim postavite jih v vodo... Tam..."
Naglo govorenje je gospodično Laclos utrudilo.Zadušljiv kašelj jo je napadel in končno je brez moči omahnila na posteljo? Detektivka,	ki	je ze	večkrat	prisostvovala takim prizorom,je položila cvetje v vodcsnato pa	bolnico popravila	v poste-
lji. Hitro je na Špiritijeri skuhala žlico sirupa in pitala z njim "tovarišico", ki je po zauzitlcu sirupne vodej prišla kmalu k sebi.
Ko je Jnes še nekoliko pokramljala z bolnico, da bi	ji	vlila	za.osti zaupanja,
ni odlašala s izvedbo pravih namenov svojega obiska.
"Gospa Lioru” je dejala in stegnila roko proti Škatli, "mi je naročila, da mi daste ):>>ka pojasnila« - Ali poznate ta klobuk?"
Kodistta je prikimala in zvodavo pogledala ''jvia.i ste ga popravljali?'1
T^kih osen tednov bo od tftga*’' jo odgovorila gospodična Laclos.
”No - in sedaj," jo prefrigana detektivka nadaljevala, "sedaj bi dama rada peresa imela na drugačno fazono<> Včeraj je poslala tja klobuk in naročila, da /nora biti do jutri zvečer gotov. Ni pa navedla nobenega naslova, tako da je gospa Lion kar obupana. Ali veste, kje stanuje?"
x "Tudi jaz vam ne morem povedati...Kaj si ni gospa Lion njenega naslova zapisala ze pri prvem nakupu?"
"Na žalost ne, nakupovalka je mislila? da je to nepotrebnos no in sedaj snroov nemali zadregi, ker je gospa očitno pozabila navesti svoj naslov."
"To je res križ. Ali tudi jaz ne vem za naslov« - Gospa Lion pa ima večkrat navado 5 da pozabi napisati naslov, potem se pa nad nami znaša. - Alij gospodična, jaz se dobro spominjam," je nadaljevala modistka,"da sem videla damo na bulvarju Malesherbes večkrat vstopiti v avto*"
"Ja in številko hiše se spominjate?"
Iliado dekle je zanikalo.
"Ali pa veste mogoče, kje približno .stoji ta hiša?"
"Na to v resnici nisem pazila. K nam prihaja toliko dam,da se za posamezne človek ne briga."
"Kako pa izgleda hiša?"
"Ja«4»zelo lepa, moderna stavba? ali na tem bulvarju so same take hise. Težku je hišo popisati. Dobro vem, da svetita ob vhodu dve svetiljki zvečer,rdečkaste barve o"
"Mogoče je to kakšen zasebni hotel?"
Liodistka tega ni mogla vedeti« Mogoče sploh ni znala razlikovati v tem delu -stanovanjske hise od eleganlnega zasebnega hotela. In kakor je sama rekla, se tudi za take stvari ni brigala*..
"Jaz bi hiso ze našla,samo ce bi vedela za ime,ali se ga mogoče ne spominjate?"
"Oh, kje pa. Saj ga. nikoli nisem slišala."
"Gospa ga je gotovo gospe j Lion povedala, "je dodala detektivka, "Ampak vi veste koliko imen slisi gospa Lion vsak dan-, zato ni Čuda, če kakšnega pozabi."
"Jaz pa imam itak zelo slab spomin," je vzdihnila bolnica« "Ampak, presneto:! -nekaj se mi vendar blišči. Dama je imela zlato torbico in na njej monogram "C".
"To je ze nekaj, samt ne vemo ali je to ime ali priimek. Ampak zenske imajo po, fiavadi samo imena grvirana... Vsaj jaz tako delam," je pripomnila detektivka hit-r°, ko je modistka začudeno prisluhnila od kje prihaja ta energični povdarek. Am-Pak gospodična Rebell ji s svojo živahnostjo ni pustila razmisljevati.Kriminalistka je izgovorila nekaj šaljivih pripomb,potem pa je opustila vsako n daljne izpraševanje, da ne bi vzbudila pri modistki kakega dvoma«
"Imejte se dobro j draga gospodična Laclos," Jnez je ze odpirala vrata in nahod-
niku se dejalas "kmalu vas zopet obiščem!" Z roko je še pomigala prijateljsko mo-distki, potem pa jo je ubrala po stopnicah navzdol.
Detektivke se je polascala nervozna izčrpanost. Že od pete ure zjutraj je bila na nogah - in to v tem hudem mrazu - sedaj pa se je bližalo ze poldne ne da bi kaj zaužila.
Ker po izjavi modistke ni bilo mogoče pričakovati,da bi mogla najti hiso n? bul* ve,rju Malesherbes, zato se je odločila, da se bo do večera temeljit« odpočila. Sestanek z narednikom Gozlanom je bil dogovorjen sele za šesto uro zvečer.
Da ji bodo poverili delno preiskavo umora, o tem ni dvomila niti za trenotek. Posebno radovedna je bila detektivka, kaj pravi uradno poročilo o umoru in kaj so v tem oziru odkrili njeni tovariši. Na oglu ulice je zato kupila opoldanski list "Paris-Midi", ki je vedno polen pariških senzacij in ki je tudi ta umor prinašal s krvavo rdečimi črkami. Vstopila je v tramvaj, ki jo je imel pripeljati v bližino njenega stanovanja. V vozu je poskušala citati časnik, ali tramvaj jo je preveč premetaval. Srke so ji plesale pred očmi kot pokvarjon film in tako se je udobno naslonila na podloženo naslonjalo, da bi se mogla z vso mirnostjo posvetiti raz-misljovanju*
III.
•Gospa Zephirienne Martin je pridno plela, čeravno je bila nekoliko nervozna in je vsak Čas pogledovala na stensko uro* Ko je iz starinsko okrašenega ohišja stare ure odbilo pot udarcev in se je zimski mrak ze zgostil v temo, je vstala in se energično napotila proti sobi gospodične	Prebeli. Detektivka je ob	svojem	prihodu
popila skodelico Čaja, pojedla nekaj obloženih kruhkov	in se nato	takoj vrgla na
posteljo. Sedaj gotov« se spi, je mislila gospa Martin, ze polne štiri ure, medtem ko so je kosilo na štedilniku popolnoma posusilo. Ko pa se je pojavila na pragu sobe, je zapazila, da sedi Jnes ob pisalni mizi in nekaj zapisuje v ročni zapisnik, pri tem pa mehanično zoblje čokoladne kekse, ki jih jemlje iz posrebrenega etuija* Mala električna svotilka je razsvetljevala obraz mladega dekleta, ki se je zadovoljno smehljal stari gospe e.
"Ali, otrok," gospa LIartin je bila vsa	iz sebe, "kaj	pa je spet,	ali si	hocete-
svoje zdravje popolnoma uničiti?"
"Tu, mamka," tako je nagovarjala detektivka svojo gospodinjo in ji ze tudi molila pod nos svoj ročni zapisnik.
Gospa Martin je tipala za svojimi »cali, pritrjenimi na srebrni verižici, medtem pa je Jnez se enkrat preletela stolpce "Paris-Midi", ne da bi pri tem naletela na kakršnokoli odkritja. Vse to kar jc list poročal svojim bravcem, je kriminalistka že vedela* pa se marsikaj vec tudi. "Paris-Midi" je pravzaprav vodol povedati svojim brivcem samo to, da so v stanovanju g.Pellitana našli veliko število neprecitanih pisem. Poleg tega so umorjenčevo premoženje ocenili na 300.000 frankov,pa se ta vsota je bila samo površno ocenjena.Potemtakem ne more biti govora o roparskem umoru.
Gospa Martin pa je nasprotno cit&la v ročnem zapisniku takole:
SLUČAJ PELLITAN 50F5T NSPOJASNJSN.
1.V tretji jutranji uri petegč; januarja sta dva klica na pomoč vzbudila stražnika Gozlana, ki je našel na Borznem trgu, v Rue Vivienne mrtveca Srnesta Pellita-na, stanujočega v Rue Gu^negaud.
2. Gospodu Pellitanu je neznanec prizadejal težko rano, ki je prerezala glavno zil& na vratu. Poleg tega mu je vbod z iglo preluknjal srce.
3. Igla pripada ženskemu klobuku,ki so ga	našli približno deset	metrov	od	mesta
zločina eb cestnem robu, kamor ga	je najbrze	zanesel	snežni vihar.
4. V pesti mrtveca so našli zensko podvezo.
5.Klobuk je lastnina dame,ki stanuje na bulvarju Malesherbes in nosi ročno torbico z monogramom "G".
6. Po Pellitanovi smrti je neznani storilec preobrnil njegovo stanovanj e.Kaj jo neznanec iskal ni ugotovljeno, ravno tako je tudi neznano, ali je iskano našel.
7. Na mestu umora ni bilo mogoče najti nobenih sledi, kor je burja vsako sled takoj zabrisala.
8. Ali je morilka neka dama? V	nasprotnem	slučaju	nastaja vprašanje,	kaj	ja	ob
"treh ponoči iskala v tem mrazu na	ulici?
"Že zopet ena taksnale dogodivščina," je spregovorila gospa Martin, ko je dvignila pogled z ročnega zapisnika»"človeka kar strah popada za pri branju!Vi pa spet Pridno mešate po teh vragolijah!"
"Vsaj upam, dame pokličejo za svet," je odgovorila mlada gospodična, "če no bom delala pa na svojo roko. Tu je tudi klobuk mamka, le poglejte si ga. Ampak v vasi sobi, ker se moram se enkrat preobleci."
Smehljaje je mlado dekle izrinilo staro ^osp* čez prag, da bi cimprej oblekla "t°pla oblačila, ki ji bodo so prav prišla. Čeravno se je toplomer dv:i~nil. .ia sto-
vedno pritiskal zunaj prav Čeden mraz. Tudi burja se še ni polegla.
Četrt ure pozneje js Že drvela detektivka v trinajsti okraj, da bi se javila na policiji. Gospa Martin ji je dajala še razne dobre nasvete in tudi dobro kosilo ji je hotela vsiliti, ali Jnez je na hitro vrgla v sebe samo kos zajčje pečenke, tako da se je gospa Zephirinne užaljeno odstranila.Kriminalistka je drgetala pod udarci ostre burje, kajti velika Škatla jo je ovirala* da bi utaknila roki v Žep.
Na trinajsti policijski stražnici je bil v službi policijski tajnik Jean Leduc, ko je Jnez vstopila. Z njim se nista posebno dobro razumela, ker je zastopal lnnes?-nje, kot trdovraten samec, da nima v kriminalni službi zenska nic opraviti,
"Oh, gospodična Rebell, ali vas smem prositi za trenotek?" je dejal gospod Le-tiuc s strogo uradnim obrazom.
"Zelo rada, zakaj gre?"
"Gospodična Rebell'."Tajnik je moral globoko vdihniti zrak, da bi dal duska svoji razdraženosti. - "Ne vem, kako naj označim taksno postopanje,kakršno ste si dovolili, Brez posebnega dovoljenja si prisvojite važno dokazno sredstvo,izgineta za ves dan, medtem ko ga preiskovalni sodnik in policijska uprava nujno potrebujeta. Vi niti ne veste, ali vam bo sodelovanje pri tem slučaju sploh poverjeno."
"In ali je medtem ze prišlo dovoljenje?" je vprašala detektivka ne da bi se količkaj opravičila ali vsaj zardela.
"Pred nekaj minutami,"
"Potem bi si svojo pridigo lahko prihranili,gospod Leduc. Jaz sem namreč medtem Ugotovila, v katerem modnem salonu je bil klobuk predelan."
"A ju, kje pa?"
"Pri madam Jeanne Lion."
"To' je lepo. Kdo p?-, je kupovalka?"
"Sem na najboljši poti, da izvem." Jnez je postavila škatlo s klobukom na mizo in se 'je prostodušno obrnila k oknu. Zopet je pričelo snežiti in skozi snežni me-*ez je opazila, kako hiti proti poslopju podeželski možakar, katerega težka hoja ve ji je zdela nekam znana. Pod zelenim klobukom z navzdol zavihanimi krajci so s_trlele mogočne brke - ali Šele ko je možakar že stal pod oknom in se ji ljubeznivo smehljal, ga je spoznala. Bil je stražnik Gozlan, ki se je oblekel kot deŽe-lan.
(Dalje prihodnjič )
TONE - RSSIT2LJ (Stric Učenikov)
Sirene so zabrlizgale, da si imel občutek, da se ti bodo čreva zmešala«
Cez nekaj minut so ze pričeli streljati, kakor bi kdo mernik orehov stresal na napet boben. Na sto in sto reflektorjev je z nervozn* naglico drvelo po temnem nebu, Nad mestom so se prižigale drobne lučke izstrelkov in zopet umirale• Arabci so divjali po ulicah in tulili. Zakaj, ni vedel nihče« Najbrze zaradi spremljave, ki Pa je bila močnejša od vse zavezniške artiljerije.
Debelinko je mirno smrčal. Jože ga jo parkrat sunil pod rebra, da bi vsaj videl spektakel, »li v "Domu" je bilo pred tremi urami tako prijetno in njegovi napori z odpiranjem sk.= tlic ameriškega piva tako veliki, da se nikakor ni mogel zdramiti.
Daleč za obzorjem se je nebo nenadoma pordečilo. "Ti,ta pa ima najmanj 500 kil',' je strokovnjaško zinil Tone. "Ti preklemani Lah, je ze spet spustil v luzo! Jutri Pa bodo trobili na rimskem radiju, da so vse hi se v Aleksandriji postavili na glavo," je modroval Jože.
Vsi trije so bili tisti večer na straži.Debelinko je pred pol ure odpravil svoj delež, sedaj je Jože na vrsti. Vzravnano drzi novo angleško pušo pokonci, kakor da
sam varuje luko. Jože je sploh fant od muh. Rojen soldat,kakor je zadnjic dejal poročnik Mito. Ce bo šlo tako n prej ,bo se pred koncem vojne kaplar. Kt.j bo potem, ^ega pa si nihče niti predstavljati ne up,:.
Za našim hrbtom je pričela tuliti baterija,ki je stala komaj sto korakov od nas oddaljena, z zreli obrnjenimi naravnost proti nam. Kader je počilo, se je Jože postavil na prste v stavu "mirno". Pri koncu "baamma" pa se je zopet znizal na celo stopalo. To je imel Jože ze v krvi« Tudi, kadar ga je oce doma svrkn.il z bičem cez niace, je zmeraj stopal n^ prste. Prepričan je,da potem bolečino laze preneses. To svojo trditev je v "Domu"že najmanj stokrat povedal in pozna jo ves bataljon s komandantom vred. Vrag si ga vedi,če ga ne bodo zaradi tega se nagradili kot vojnega izumitelja. Nihče ne ve, kaj nas se čaka v tej vojni.
"Aga viš?" je skočil Tone pokonci in s prstom kazal na rumeno zarometovo cesto, Po kateri je jadrelo sovražno letalo. "Naravnost proti nam jo je ucvrli" je še do-^al gostobesedni Tone, ki je tam nekje iz Vipave doma.
V	tem trenotku pa je Jože ze zabrisal svojo puško "na gotovs" in pomeril naravnost na letalo. Pozneje je trdil, da je imel vso buco pilota na muhi.
"Pa kaj se ti mesa?"je obupno zakričal Tone in z levico poprijel Jožetovo pušo,
da se j e kar povesila« "Ne ves, da lahko napraviš velikansko nesrečo, Če ga zbiješ in pade - hudiman - na hiše?"
Jože tega res ni zastopil, in tudi *e danes tega ne zastopi*
Tone pa se ze tri tedne hvali v "Domu", da je rešil Aleksandrijo velike nesreče m včasih poterja med slovenskimi domačini po kako majhno tekocinasto - nagrado.
AFRIŠKI ŽIVCI
Nekoč sem čakal v cak lnici neke pisarne»da me sprejme gospod višji. Zdehal sem °d dolgočasja. Čez nekaj minut pa sem le napel ušesa in slišal skozi zaprta vrata ta-le razgovor:
"Gospod N., bolj tiho ! Vi imate glas? ki mi gre na živce. Saj nič ne pravim, da celo veseli me, da ste čvrstega zdravjajdrugi pa niso,posebno jaz ne. Pošto in vse °-rugo mi lahko izročite z mirnim glasom, kot bi igrali flavto, ne pa trobento. Saj
ne zamerite, kr-j ne da ne? Le poglejte kako se mi roka trese od same nervoznosti... Janez, tepec, zaprite vendar vrata! Ali naj se Še revmatizma nalezem? Seveda 2G-'- j pa mora z durmi zalopniti kot kravja dekla.Zgubite se mi izpred oci ter me ne glejte tako sovražno!Saj vam berem iz obraza zeljo,da bi se jaz cim prej razpočil; vi, boljsevik! Toda jaz vam bom ze pregn-1 t.ke zelje. Fej !
(Po kratkem odmoru) Kakšno cviljenje pa je spet to? Pravite,da to ni cviljenje, gospod Z.? Pa se k-ksno! Vase pero kar orje po papirju. Papir je seveda potrpežljiv, jaz pa ne, zato vam zapovedujem, da vzamete pero, ki bo molčalo, molčalo ko grob,Ne razumem, kako more biti Človek tako brez občutka. Prihodnjič vzemite pero,
bo cvililo po papirju kot nenamazana samokolnica. Najbrze ste poiskali tako po-r° samo, da me dražite '• 0, le kar tiho!
(Po petih minutah) Tu ima nekdo uro, ki tako močno bije, da jo sam slišim. Aha seveda, vi gospodična Vera. Zakaj ne pridete kar s kanonom v pisarno. Lioj Bog ali s® je ze kdaj slišalo, da bi ura t-ko ropotala. Nate to cunjo,pa si uro zavite va-^JOj^sicer bom zbesnel.
(Gez nekaj Časa) Gospod P., nikar se vendar ne usekajte tako,ne vem kako bi re-tako krčevito in t ko divje. Saj sem jaz tudi ze imel nahod,tod.;, takih grozo-vitih indijanskih glasov p? le nisem spuscal. Ukazujem vam,da me vselej opozorite, Preden izvršite to operacijo z nosom, sicer me zadene še kap. Nesramnost! Ze spet ftekdo trka. To je ze od sile. No, ta pa sfrci po stopnjicah!"
Ta sem bil jaz.	("Mladika" 1932)
TOITS Z RENČ IMA BESEDO NA POJEDINI
Tone je bil v Aleksandriji pri teti n; kosilu.Mic k,j posebno dobre volje se ni vrnil v taborišče. Pa ga sreča prijatelj Jozes "No Toneskako pa je bilo kaj na pojedini pri teti?
"Ejs ce bi bila juha tako topla kot je bilo vino, in vino tako staro kot goska, in goska tako rejena kot teta - bi bilo kar fejst!"
V	HOTSUJ
Narednik Poideš "Povejte mi po pravici, ali imate v vabili posteljah - stenice?"
Vratars "Seveda, kam naj jih pa denemo!"
0 PIJAČI
Angleški kralj je nekoč pregledoval gordijski polk in povprašal polkovnika o častnikih. Polkovnik je vse zelo pohvalil, samo nekega kapetana je grajal in omenil, da bi mu bilo ljubše, ce bi ga prestavili drugam.
"Zakaj?" je vprašal kralj.
"Pije, Veličanstvo."
Kralj je to napako sovražil - to je polkovnik tudi vedel in, ker je kapetana mrzil, ga je poskušal s tem pri kralju spraviti v nemilost.
Kralj je pri pregledu natančno pazil zlasti na tistega kapetanain njegovo Četo. Pa je ugotovil, da je prav ta ceta veliko boljša kakor Čete pohvaljenih cestnikov.
Po konc .nem pregledu je kralj poklical polkovnika k sebi in mu zacepetal na uto.J "Veste kaj? Se vi pijte !"
RESNA NEVARNOST
Pepcas "Gospod doktor, ali je poljubovanje res lahko nevarno, ke-kor pišejo Časniki?"
Zdravnik? "Seveda je. Eden mojih prijateljev ima prav žalostno izkušnjo. Samo-®nkrat je poljubil - pa se je moral oženiti."
T«*	,• v POZDRAVLJANJE
“°ze; Tone , z^kaj p^ pozdravljaš tegTTl^eteEa?* iones"Ves Jože* večkrat me ponoči spremlja domov."