m
Slovenski List:
Štev. 7.
Neodvisno slovensko kršeanskosoeijalno glasilo.
V Ljubljani, dne 13. februvarja 1897.
Letnik II.
„Slovenski Uit" i zbuja vsako soboto, — Naročnina, ma je ?.& vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četi1 L leta I gold. Posamične Številke se prodaj ej o po 7 nuvč. - DopUl pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Usta" v Ljubljani. — Ne frank o va.nl dopisi se no sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. - Naročnina, reklamaoije in oxn&nlla. naj se poäiljajo upravniStvu „Slovenskega Liit&u v Ljubljani, Reeljeva cesta &lev. o. — Oznanila in poelftnioe se računajo po ceni navadni v Ljubljani. Naročnikom 10 ccneje.
Koga bodemo volili?
0 kužni, poCrnjeni hiši in o rudeči stranki ne govorili bi danes toliko starci in mladiči po belt Ljubljani in po vsem Kranjskem, ko bi bila svoj čas konservativna, zdaj katoliškonarodna stranka malo bolj strpna iti bi bila z lepa iskala prijateljev, da odvrne nevarnost. Toda brezobzirno je začela napadati neškodljiva in celo veri in narodu najkoristnejša društva, katerih odbori niso bili popolnoma v njenih rokah, Tudi posamezne osobe, za katere je lahko vedela, da se ž njimi daje govoriti in da imajo zdrava načela, pehala je v pekel, Če so se le količkaj tudi le glede na način postopanja ločili njih nazori od nazorov voditeljev stranke. Posluževala se je včasih tudi, da bi dosegla samogospodatvo, naj-silnejših in najskrajnejših ter jedva dovoljenih sredstev. Čudno a v an no vanje osob je dalo nekaj slutiti. Vse to je pa potisnilo nasprotno narodno stranko na poževno ravnoto nemškega liberalizma, Drčala je sicer nedelavna stranka vedno bolj navzdol, dokler ni našla obstanka v nemškem močvirju, v objetju z najhujšimi sovražniki našega naroda in naših pravic. Tako je prišlo, da v naših dneh solidarnost s kranjskimi veleposestniki, nemškimi groti in baroni javno naglaša ista stranka, katere utemeljitelj je nekdaj zapisal v Tugomeru pomenljive besede:
• Povej Slovenom naročilo moje. Da krepko se bore do zadnje kaplje, ler da nikdar ne udade se Nemcem, Če udade se, to dade se smrti! <
Navedeno naroČilo alavljenega Jurčiča je tiskala „Narodna Tiskarna" še pred 20, leti, In danes? — Sram nas je govoriti.
Ne da bi obe slovenski stranki delali skupaj v blagor naroda in mož ob možu bili se skupaj zoper dobro znane skupne sovražnike: neraSku-tarje in kapitaliste, začeli sta obe stranki deliti
okraje v deželi, zbirati armade in goniti narod v nesrečni medsebojni boj. Nesrečni boj, pravimo, ker že prebritko čutimo, kako nam vsled tega peša vsak napredek; kako izgublja narod i dej ale in moralno silo in kako se vedno bolj suši nekdaj lepo zelena mladika našega slovstva. TakO je vedno v vojski!
In kak uspeh ima politika? Katoliškona-rodna stranka mora priznavati, da so mesta, kjer prebiva poštevna inteligencija, pri volitvah za njo izgubljena, in narodna stranka izgublja zadnje postojanke na kmetih. Med slovenskim meščanstvom in kmetskim prebivalstvom naj bi tedaj v prihodnje Čase vedno kakor iz dveh sovražnih taborov letele merilne kroglje in naj bi divjat Ijut boj; nalašč naj bi se pa prikrivalo, kako se pri teb naših norostih smeje tretji v pest. Mar res meščani in kmetje nimajo za nobeno boljšo stvar žrtvovati svojih moči? Ali res trgovcem, obrtnikom, industrijskim delavcem in kmetovalcem ničesar ni treba storiti za zboljšanje bednega stanja? Ali res Že sme „Slovenski Narod" porogljivo pisati o narodnosti in spravi med Slovenci rekoč: „nekateri še menijo, da bodo „spravljeni* kranjski Slovenci oteli Sta-jarce m Korošce, prav каког bi se centralna vlada kar tresla pred tem poldrugim milijonom Slovencev!" Ali smo žo tako daleč z ironijo na jugoslovanski klub?
Kdo bi bil mislil, da se bodo že Črez dobri dve leti uresničile besede govornika na shodu zaupnih mož narodne stranke v Ljubljani, ko je dejal: „Moja gospoda, preresna resnica je za vas, da sto zašli v nasprotje s čutili in zahtevami naroda! Žalostno dovolj," tako je govoril dalje g. dr, Triller, „da nam nesrečni domaČi politični razpor vsaj na Kranjskem zabranjuje celo složno delovanje v prid naroda na gospodarskem polju." Tako se je govorilo tačas v novorojeni narodni stranki ob splošnem odobravanju, danes pa ista
stranka v nebo poveličuje politični razpor, preklinja pa blage može, ki delajo za spravo.
Ob toliki zdivjanosti narodu skrajno pogubne politike na Kranjskem ni čudo, da med obema strankama, kateri se šiloma gonita v boj, vedno bolj na gusto ustajejo in oglašajo se možje, do grla siti nepotrebnega in neuspešnega |?oja, in hočejo dati duška svoji nevolji. Prav Viko. le tepci se bodo v prihodnje" še dajali zlorabljati za take manevre,
Somišljeniki! Pred durmi so volitve za državni zbor. Udeležujte se pridno volilnega gibanja in dajajte duška svojemu pravemu slovenskemu prepričanju I Izbirajtesi med kandidati za poslance značajnih, delavnih, neodvisnih in naobraženib mož, ki bodo zmožni na visokem mestu brez strahu pred vlado govoriti za vas! Ako bodete gledali ie na to, kar vam ponuja volilna strastnost, je mogoče, da pridejo na površje možje, nevredni slovenskega imena in vašega zaupanja, Tirjajte na vseh shodih od kandidatov najprej, da stoje na programu skupne slovenske delavnosti in bratske ljubezni, ker je to prvi pogoj jugoslovanskemu klubu. Dobro slovensko ljudstvo! Ti napravi pri volitvi kompromis, kateri so ti snedli v Ljubljani tvoji brezvestni voditelji! Izberi si za poslance jedino ie može, ki čutijo s teboj nesrečo, katero nam je porodil razpor 1
Volilna preosnova v Avstriji.
Avstrijski zastop, ki izbira vsako leto v svrho rešitve skupnih stvari z Ogrsko izmed sebe šestdeset delegatov, imenuje se državni zbor in obstoji iz državne in gospodske zbornice. V gosposko zbornico poklicani so vsi cesarski princi, plemstvo vsled podedovane pravice, visoki cerkveni dostojanstveniki in od vladarja imenovani zaslužni možje. Ta zbornica
Kako se ljudje pozdravljajo.
Spisal Anton Trstenjuk, (Dalje.)
Ako je družina pri obedu in pride berač v hišo prosit miloščine, pokličejo ga k mizi, seveda te takrat, ako jo kolikor toliko čeden in snažen, Tako pač vidimo, da vlada v slovenski hiši neka jednakopravnost. Kakor si je naše ljudstvo jed-nakopravno pri tikanju in vikanju in v obče v hiši, tako je tudi jednakopravno pri pozdravljanju. Spodobi se, da mlajši človek viče starejšega človeka: takisto se spodobi, da mlajši človek prvi pozdravi (od sebe) starejšega človeka, moškega ali žensko, to je isto. Sploh je tudi navada, da se mlajši vselej izogne s pota starejšemu člo veku. Kmet torej dobro ve, kdo mora biti tu prvi, kdo drugi. Dva kmečka fanta vrstnika ne odkrivata se, to se jima zdi nepotrebno. S tem pa nismo rekli, da se ne pozdravljata. Pozdravljata so, pa kako? Ako se srečata, ne mineta ae, kakor da bi bila dva mutca. Zgovorne jezike imata in ako se srečata, zbode drug drugega s kako šaljivo besedo, navadno s kakim upraša-njem. Jeden pomežikne izpod klobuka, drugi se nasmeje, ali pa se navadno uprašata: „Kam pa?" In to uprašanje je navadno na potu, Ako kdo posebno hitro ide, pozdravi ga drugi z be-
sedami: „Kam pa ti se mudi?" ali: „Kam pa tako hitro? ali kako drugače. Za vsako priliko imajo posebno pozdravilo. Lo prijazen pogled, in to je tudi pozdrav. Smehljati z ustnicami in prikimati z glavo, in to je tudi pozdrav, in to lep pozdrav. Le prikimati z glavo, in tudi to je pozdrav. In ta nema pozdravila so navadno početek iskrenemu in srčnemu pogovarjanju.
X.
Ko bi hoteli natanko popisati, kako se Slovenci pozdravljajo, morali bi napisati celo knjigo. Vsega ne moremo povedati in tudi ni potreba, da bi povedali, ker to vsi vemo in ker je to navadno in vsakdanje. Vender pa imajo tudi Slovenci nekaj posebnega pri pozdravljanju, esar še mnogi od nas ne ve in kar je le lano našim bratom Slovenom na Prekmurskem, je na zahodni strani ogrske dežele, torej na meji mej Ötajarsko in Ogrsko, katero mejo dela reka Mura. Ker sem sam bil tam in sem to videl na svoje oči, hočem to tudi povedati in kratko opisati.
Bilo je leta 1883. početkom meseca avgusta, ko sem prišel domu na počitnice. In moj dom je uro hoda od Drave, blizu Ormoža na Spodnjem Štajarskem. Črez Jeruzalem in Ljutomer mahnem do Radgone, pomudim se malo v Radgoni, potem pa koj Črez most, ki drži črez Muro, in
bil sem v kraju, v kateri sem si želel Že prejšnja leta ; bil sem pri naših dragih, zapuščenih bratih Prekmurcih, kakor jim Štajarci pravijo, ker prebivajo preko Mure, a Prekmurci sami sebi pravijo, da so Slovenje. K tem Slovencem sera šel zato, da bi spoznal njih navade, da bi videl, kako žive in kako napredujo, in da bi videl, ali radi bero knjige, kakšne imajo knjige, kakšne šote, seveda kakšne cerkve in kakšno občine. Obiskal sem vse fare in malone vse vasi in sem vseh ogrskih Slovencev naštel nad 70.000 duš. Toliko Slovencev tedaj živi na Ogrskem. Kakih 17.000 je teh Slovencev luterancev. Katoličani pravijo, da so papinci, a luteranci, da so protestanti ali luteranci, Vender živć oboji, papinci in luteranci, v miru in prijateljstvu in se ne sovražijo mej seboj Prekmurci niso tako vedni, kakor drugi Slovenci, Premalo čitajo, ker so revni in nimajo, s čim bi si kupovali knjige. Gospod župnik Radkovič pri Sv. Juriju pripovedoval mi je, da imajo v fari Sv. Jurija mnogo žensk, ki Še ne vodft, koliko let so stare. Ko je uprašal neko žensko, aH je 40, 50 ali 80 let stara, ni mu znala tega povedati. Dä, ljudstvo Še tam tava v nevednosti. Jaz sem zahajal mej kmete in v kmečke hiše, najraje pa sem opazoval ljudi v cerkvi, pred cerkvijo, pri delu, na semnjih, v krčmah in beznicah, sploh tam, kjer
ne pride v poštev pri volilni preosnovi. Preosnova se tiče le državne zbornice in njenih 353 članov. Volitev je bila do leta 1873. indiroktna, t. j. deželni zbori posameznih kronovin so volili izmed sobe državne poslance. Od leta 1873. voli se po posebnih volilnih okrožjih in sicer po istih skn pinah, po katerih зз vrže volitve tudi v deželni zbor. Ta novi direktni ali „centralistični" volilni z i stem sestavlja se, kakor prejšnji „autono-mistični" ali „federalistični", iz štirih volilnih akupin državljanov posestnikov, in sicer voli: 1.) poprej graSöinsko, sedaj v deželni deski npisano veleposestvo, 2.) trgovinski in obrtni veliki kapital, 3.) mesta in trgi, 4 ) kmečke občino. V državnem zboru so bile te skupine takole zastopane: 85 poslancev je bilo izvoljenih od veleposestva, 21 od trgovinskih zbornic, 118 poslancev so poslala v državni zbor mesta in trgi, 129 pa kmečke občine, skupaj 353. Skupina onih, ki ne plačujejo nobenega direktnega davka, ali pa pod 5 gld,, ni bila do sedaj zastopana. Volitev ni povsod direktna; kmečke občine volijo po volilnih možeh. Tudi volitev v državni zbor ni povsod tajna; razne kronovine imajo svoje določbe, kako se voli v deželni zbor.
Izmed vseh skupin je veleposestvo na jäte viln-^je zastopano že v gosposki zbornici. V državni zbornici pripada mu četrti del vseh sedežev. To močno zastopstvo poprej graščinskega veleposestva, akoravno dandanes nima nobenih poprejšnjih graščinskih pravic več, je uzrok, da nobena vlada brez veleposestva ne more doseči volilne preosnove.
To takozvano zastopstvo štirih kurij via dalo je nad 30 let v Avstriji. Zahteve po volilni preosnovi so se pojavljale vedno glasneje, in tudi pri nas si niso mogli zatisniti ušes mero-dajni krogi ter prezirati opravičenih zahtev ljudstva. Pri tem ni tolike važnosti, ali se voli javno ali tajno, po volilnih možeh ali ne, akoravno je želeti, da se uvede občna tajna direktna volitev. Temeljna uprašanja so marveč ta: 1.) Naj bo li volilna pravica taka, da sme vsak 24 let stari Avstrijan, ako ni po zakonu zadržan, voliti? 2.) Naj bo li spložna, direktna volitev v resnici ljudska volitev v tem zmislu, da volijo vsi za volitev upravičeni, posestniki in neposestniki, v jedni volilni skupini? 3.) Ali naj se vrši samo ljudska volitev brez pristavka volitve korporacij ali naj pa tudi te pripadajo sem?
Kakor znano, naredili so se v kratkem Štirje načrti volilne preosnove v Avstriji. 1.) grofa Taaffe-ja, a.) kneza Windischgraetza, 3.) grofa Hohenwarte, 4.) grofa Badenija. V naslednjem hočemo pokazati, kaj smo dosegli in kaj smo izgubili.
Grof Taaffe je namerjal izmed dosedanjih štirih skupin dve najštevilnejši, to je mesta s 118 poslanci in kmečke občine s 129 poslanci, približati зкогај popolnoma občni volilni pravici.
je bilo zbranih več ljudi, kajti o takih prilikah človek največ vidi in izve in s tem več doseže, nego z dolgim izpraševanjem. Ob nedeljah sem hodil v cerkve, katere so bile vselej polne ljudi, in po končani maši, postali so farani pred cerkvijo, kakor je to povsod navada, ter so se menili o svojih rečeh,
Ob delavnikih nimajo namreč toliko ugodne prilike. Malo so torej postali pred cerkvijo, potem pa odžli vsak na svoj dom iskat obeda. Rekel sem vsi; o, ne vsi. Dokaj ženskih in moških posedlo je okoli cerkve; sedeli so tiho in mirno, kakor so Bploh »podobi. Poldan je odzvonilo m ti ljudje so zmerom sedeli in še niso šli domu, kakor prvi, iskat obeda. Kaj neki čakajo? po-upraŠam. Kaj, odgovorilo se mi je, to so revni ljudje; zjutraj nekaj použijo, kar ravno imajo, opoludne nič, čakajo do večernic in ko mine popoludanska služba božja, Še le takrat se vrnejo domu. Tu sem si mislil, koliko srečnejši so drugi Slovenci. In četudi so ti ljudje revni, vender so ob nedoljah oblečeni čedno in snažno Moški hodijo delat k Mažarjem in na Hrvaško, in kar prislužijo, prineso domu ženi in otrokom. Torej tudi ti revni ljudje ljubijo svoj dom. Pa saj ni revščina največja nesreča na svotu. Zdravo telo in pridne rokč tebe, Slovenec, lahkö preredč. Ali naj vam povem, kaj sem še več videl. Mislil sem si, da ee ti ljudje pozdravljajo tako, kakor
Poleg teh ostali bi kuriji veleposestva in trgovinskih zbornic neizpreraenjeni. Te ovire iz Schmerlingo ve dobe naj bi še nekoliko Časa zadrževale ljudsko volilno pravico. Kakor znano, padel je ta načrt in ž njim grof Taafie; uzrokov nočemo pogrevati, bolje, da o njih molčimo. Po pol noma drugačen, a veliko bolj bojazljiv je načrt kneza Windischgraetza. IŽ njega veje duh liberalizma nemške levice. Po tem načrtu naj bi ostale dosedanje štiri kurije neizpremenjone, pri-klopila bi so jim lo peta kurija sastavljena iz dosedaj v prejšnjih kurijah za volitev neopravičenih volilcev; toda tu bi bila volilna pravica zelo omejena. Pogoji za izvrševanje volilne pravice v 5, kuriji bi bili naslednji, poleg najmanj šestmesečnega bivanja v volilnem okraju: 1.) Uspešna dovršitev višje gimnazije, ali 2.) pravica do jednoletnega prostovoljnega vojaškega službovanja, aii 3.) dokaz, da je obiskaval višje obrtniške zavodo, ali 4.) da je obiskaval od države podpirano kmetijsko šolo, ali ö.) da je bil najmanj dve leti član bolniške blagajnico, usta novljene po postavi z dne 30. marcija 1888, ali (i.) da je plačeval zadnji dve loti direktni cesarski davek pod 5 gld. Novih 43 mandatov bi se takole razdelilo: Ceš k a-. 7 kmečkih in 3 mestne volilne okraje, Galicija; !) kmečkih in jeden mestni volilni okraj, N iž j ea vs tr i j s ko: jeden kmečki in 3 mestni volilni okraji, Moravska: 3 kmečki in jeden mestni volilni okraj, Tirolska in Stajarska po 2 mandata, za ostale kronovine po jednega. Volilna pravica bi ne pripadala poslom in delavcem na kmetih, ker ti ne prispevajo bolniškim blagajn i cam. liazločekje takoj razviden med tema dvema načrtoma, kajti Windischgraetz hotel je priklopiti 43 novih mandatov iz skupine „neposestnikov" že obstoječim 363 mandatom, dočim ko je hotel grof Taatt'e skoraj dve tretjini državne zbornice približati občni volilni pravici, Tudi ta načrt je padel.
Načrt grofa Hohenwarthe se glasi: I. V državno zbornico volijo, a) vsi za občno volitev opravičeni državljani (ljudska volitev), b) korpo-racije. H. Za volitev upravičene korporacije so: 1.) Vsi za volitev upravičeni veleposestniki vsake kronovine kakor doseiiaj s 85 sedeži. 3.) Trgovinsko zbornice skupaj z 18 sedeži namesto 21. 3.) 12 novih mandatov pripadalo bi novo ustanovljenim obrtnim zbornicam. 4.) Deželni zbori.
Teh 12 novih sedežev za obrtniške zbornice pridobilo bi se na ta način, da se mandati mest in trgov zmanjšajo za 11, ker obrt pripada večinoma mestom, trgom, kjer je večja industrija in bi iznašali 107 sedežev. Ker bi bili potem obrtna in trgovinska zbornica ločeni, pripadalo bi trgovinski zbornici namesto 21, samo 18 mandatov. Od ostalih 3 mandatov bi pripadal jeden obrtniški zbornici, drugi pa občni volitvi v kmečkih občinah, tako da bi imele kmečke ob-
pri nas doma. Papinci, to je katoličani, pozdravljajo se drugače, in luterani zopet drugače. Papinci (to je na Ogrskem spoštljiva beseda) imajo navado, da se pozdravljajo z besedami: „II v al j en bojdi Jezuš Kristuš"! torej tako, kakor pri nas. Luteranci pa se nikoli ne pozdravljajo s temi besedami, ampak samo: „Dober srečen den jim Bog daj"! Ljudje so me povsod pozdravljali, in jaz sem koj po pozdravu vedel, kdo me je pozdravil, ali papinec ali luteranec, Papinci in luteranci žive v nekaterih vaseh po mešani, in tu se pozdravljajo jedni druge, da, radi se pozdravljajo, to sem sam videl, toda vsak po svoje.
Bil sem v vseh cerkvah in sera posebno gledal na to, koliko molit vznikov je bilo videti v cerkvi; hotel sem videti, kako ljudje molijo. Z velikim veselem moram reči na čast Slovencem na Prekmurskem, da sem videl več molit-venikov pri starih in mladih ljudeh, nego sem pričakoval. Celo videt sem, da so ljudje molili s popisanih papirčkov, na katerih so imeli starci in stare ženico popisane molitvice v starem pravopisu, kajti novi tisek teško berć. V Štefa-novcih, fari blizu Sv. Gotarda ob Babi reki, na skrajni meji Slovencev, videl pa sem nekaj po sebnega, Bila je nedelja in bili smo v štefunaki cerkvi pri maši, Kmetje so klečali po klopeh, drugi okoli klopi v lepem redu, kakor se apo-
čine potem 131 mandatov. Razdelitev neizpremenjene ga števila 353 sedežev hi bila sledeča: I. Zastop po korporacijah: 1.) Veleposestvo 85, 2 ) trgovinska zb -rnica 18, 3.) obrtna zbornica 12, 4.) deželni zbori 158 (72 mesta in trgi, 80 kmečke občine) skupaj '2 73 sedežev po korporacijah. II. Zastop po občni volitvi, 35 sedežev mesta in trgi, 4 5 kmečke občine, skupaj 8 0 sedežev.
Pri splošni volitvi (80 sedežev) bi bil vsak opravičen, kateri plača ali 1.) kak direktni davek, ali 2 ) pripada obrtnim delavcem ali 3.) plačuje letno najemščino, katere visočino določa po posameznih krajih dežetni zbor.
Tudi ta načrt se ni sprejel in sedaj imamo v veljavi načrt grofa Badenija, kateri je itak že vsem znan, takozvano 5. kurijo, v kateri volijo vsi dosedaj še neupravičeni volilci poleg dosedaj že upravičenih 72 novih poslancev. Koliko ta načrt ugaja v resnici volilni preosnovi, pokažejo v kratkem volilni shodi in pa praktični uspeh volitve v 5. kurijo za tiste, ki dosedaj še niso imeli volilne pravice. Državna zbornica Štela bo sedaj 358-)- 72 = 425 poslancev.
Napisali smo te vrstice ravno o priliki sedanjega volilni ga gibanja, ker utegne ta zgodovina volilne preosnove morebiti zanimati vo-lilce in pa — marsikaterega kandidata.
Kaže nam pa tudi, kaj je bivši parlament in ž njim njega zastopniki, poslanci, zakrivil iz „političnih11 ali „osobnih" razlogov.
Zakaj narašča uboštvo?
To uprašanje pretresa ves današnji omikani svet. Mnogo učenih in tudi priprostih mož skuša najti pravega uzroka tej ljudski bolezni Neka terniki, ki sede pri polnih blagajnicah, trdč, da ljudsko blagostanje propada vsled rastoče za prav !j i vos ti in lahkomiselnosti. Drugi pa t nie zopet, da temu ni tako, da je uzrok vedno večjemu in razširjaj očem u se uboštvu neomejena lastninska pravica in svobodna uporaba delavnih moči v sebične namene Pred saboj imamo torej dvojno različno mnenje ob uzroka ljudske propasti Oglejmo si ti mnenji bolj natančno, in videli bomo, katero je pravo in kje tiči uzrok temu zlu.
Trditi, da ljudstvo propada vsled tega, ker preveč zapravlja, zdi se nam naravnost smešno. Nismo sicer prijatelji zapravljivosti in nikdar nočemo je zagovarjati, ker se zapravljivost sama obsoja. Toda ako se danes govori o zapravljivosti, ne more se v obče posebno pri prostem ljudstvu govoriti o škodljivi zapravljivosti, ker ljudstvo nima sredstev niti za najpotrebnejše stvari, ne more torej zapravljati po nepotrebnem. Ko hi ljudstvo zapravljalo in si omišljalo nepotrebnih, potratnih stvari, potem bi hilo pač to
dobi, Nekdo je zamudil nekoliko mase in ko je prišel do svoje klopi, stopi lepo v klop in obstoji. Zdajci nstane še oni kmet v klopi, in ko sta že oba stala — vsi drugi ljudje so klečali in molili — priklonita se globoko drug proti drugemu tako, da sta se jima zašibili koleni, ter si podasta roke, In ko sta se tako priklonila ter si podala roke, poklekneta in molita svoje molitve. Kar sta ta dva kmeta storila, tega drugi v cerkvi niso ni gledali. Zdelo se jim je torej to nekaj navadnega.. No, meni se to ni zdelo nič navadnega. Prišel sem že daleč po svetu, pa nikjer videl, da bi se ljudje v cerkvi tako pozdravljali, zakaj navada je, da se pri nas ljudje v cerkvi niti ne pozdravljajo. Mine nekaj trenotkov, zamudil je nekoliko maše drugi kmet. Leta ni imel svoje klopi, obstal je sredi cerkve; oni pri katerem je obstal, ustana hitro, ko ga zapazi, Oba se globoko priklonita, sežeta si v roke in konečno poklekneta. Vse to sera lahko dobro videl, ker so vsi drugi klečali, ko sta kmeta stala in se priklanjala. Meni se je Čudne zdelo to priklanjanje in ta prevelika ljubeznjivost v cerkvi, ker si nisem mogel razjasniti, zakaj se kmet kmetu v cerkvi tako globoko priklanja in pripo-giba kolena in zakaj mu tako iskreno stiska roko.
(Dalje prihodnjič.)