IVOD LRS ZA STATISTIKO LJUBLJANA DOKUMENTACIJE! ARHIV * it vlita! Artmte ondau ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO 2 957 4 016 LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1969 LJUBLJANA, OKTOBRA 1970 MfJ ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 11 /70 LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1969 LJUBLJANA, OKTOBRA 1970 SESTAVIL: dipl. ing. Zvone Kovič referent za statistiko kmetijstva Podatki o kmetijstvu so bili objavljeni v tehle zvezkih "Statističnega gradiva" KMETIJSTVO - pregled za leto 1S51 za LRS, Ljubljana, ZSE LRS 1952 Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, ZSE LRS 1953 Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, ZS LRS 1955 Letni pregled kmetijstva 1955 za LRS, Ljubljana, ZS LRS 1956 Letni pregled kmetijstva LRS 1956, Ljubljana, ZS LRS 1957 Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana, ZS LRS 1957 Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubljana, ZS LRS 1960 Statistično gradivo: "Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960", Ljubljana, ZS LRS 1962 Statistično gradivo SR Slovenije št. 4: "LETNI PREGLEO KMETIJSTVA 1961", Ljubljana,ZS SRS 1963 Statistično gradivo SR Slovenije št. 13 "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1962", Ljubljana, ZS SRS 1964 Statistično gradivo SR Sloveni je št. 2/1965: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1963», Ljubljana, ZS SRS 1965 Statistično qradivo SR Slovenije št. 21/1965: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 196A", Ljubljana, ZS SRS 1965 Statistično gradivo SR Slovenije št. 19/1966: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1965", Ljubljana, ZS SRS 1966 Statistično gradivo SR Slovenije št. 15/1967 "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1966", Ljubljana, ZS SRS 1967 Statistično gradivo SR Slovenije št. 16/1968: "LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1967", Ljubljana, ZS SRS 1968 Statistično gradivo SR Slovenije 15/1969: " LETNI TREGLED KMETIJSTVA 1968”, Ljubljana, ZS SRS 1969 Podatki o kmetijstvu po občinah so objavljeni tudi v teh publikacijah "Statistični podatki po občinah SR Slovenije" Osnovni statistični podatki po občinah LR Slovenije 1956, Ljubljana, ZS, SRS 19&7 Osnovni statistični podatki po občinah LR Slovenije 1958, Ljubljana, ZS SRS 1959 Statistični podatki po občinah LR Slovenije 1959, III. zvezek, kmetijstvo Statistični podatki po občinah SR Slovenije 1960, III. zvezek kmetijstvo, gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1961, III. zvezek kmetijstvo, gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1962, lil. zvezek kmetijstvo, gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1963, III, zvezek (kmetijstvo, gozdarstvo) Statistični podatki po občinah SRS 1964, IV. zvezek - kmetijstvo, gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1965, IX. zvezek: Kmetijstvo, gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1966, Vlil. zvezek: Kmetijstvo, gozdarstvo Statistični podatki po občinah SRS 1967, Vlil. zvezek: Kmetijstvo, gozdarstvo Uporaba in objava podatkov, v celoti ali delom;i, dovoljena le z navedbo vira Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot št. 12 Tiskano v 170 izvodih, oktobra 1970. Cena 20 din. Kmetijska statistika je specifično področje, ki za razliko od drugih statistik spremlja dogajanja v prirodi. Zato je razumljivo, da so ti procesi poleg človekovega dela in usmerjanja odvisni od nešteto naravnih čini tel jev, ki vplivajo na samo proizvodnjo, Ker je eksaktno merjenje v statistiki kmetijstva povezano z velikimi finačnimi sredstvi in organizacijskimi napori, sloni spremljanje proizvodnje na ocenah, ki nam pravzaprav nakažejo smer v razvoju kmetijstva. V statistiki kmetijstva spremljamo rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter nekaj važnejših agroekonomskih kazalnikov s področja kmetijstva in sicer za družbeni in zasebni sektor posebej. V letnem pregledu kmetijstva objavljamo podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj važnejših finančnih podatkov ter nekatere podatke o osnovnih fondih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so razultati rednih letnih, četrtletnih in mesečnih statističnih služb in popisov, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. V prvem delu publikacije smo prikazali vse pomembnejše podatke v časovnih serijah. V drugem delu pa so nadrobnejši podatki za leto 1969 in sicer ločeno za zasebna kmečka gospodarstva in za družbene kmetijske organizacije. Ljubljana, oktobra 1970. Direktor Franta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA * ni pojava ali le neznatna velikost ... ni podatka 0 podatek manjši od 0,5 (polovice) dane merske enote 0,0 podatek je manjši od 0,05 (pet stotin) dane morske enote 0 poprečje 1) označba za opombo pod tabelo ali pod črto VSEBINA Stran Pojasnila .................................................................................................. 5 Komentar ................................................................................................... 7 1. Splošni podatki o kmetijstvu ................................................................... 77 1 - 1. Kmečko prebivalstvo ............................................................................. 11 1 - 2. Družbene kmetijske organizacije ................................................................. 11 1 - 3. Zasebna kmečka gospodarstva .................................................................. 11 1 - A. Verižni indeksi kmetijske proizvodnje ........................................................... 12 1 - 5. Dele? področij v družbenem in narodnem dohodku ................................................... 12 1 - 6. Vrednost proizvodnje, družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva .............................. 13 1-7. Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva ...................................... 13 1- 8. Struktura narodnega dohodka v družbenem sektorju kmetijstva ....................................... 1A 1 - 9. Družbeni produkt in materialni stroški po vrstah družbenih kmetijskih organizacij ................ 1A 1 -10. Narodni dohodek za zasebni sektor gospodarstva ...................r.............................. 15 2. Rastlinska in živalska proizvodnja v SR Sloveniji 1965-1969 ..................................... 16 2 - 1.Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1965-1969 ........................................... 16 2- 2. Zemljiške kategorije po lastništvu ................................................................ 17 2-3. Sestava zemljiških kategorij po lastništvu ...................................................... 17 2 - A. Skupine zemljiških kategorij po uporabnosti ................................................... 18 2-5, Skupino njivskih posevkov po lastništvu ....................................................... -Ig 2-6. Struktura skupnih njivskih posevkov ............................................................... 19 2-7. Posejana površina glavnih posevkov ................................................................ 20 2-8. Pridelki posevkov ................................................................................. 21 2- 9. Pospravljene površine in pridelek njivskih posevkov ............................................... 22 2 -10. Pospravljene površine in pridelek travišč ......................................................... 26 2 -11. Sadna drevesa in pridelek sadja ................................................................... 26 2 -12. Površina in pridelek jagodičevja .................................................................. 27 2 -13. Domača predelava sadja ............................................................................ 28 2 -1A, Površina vinogradov, trte, pridelek in predelava grozdja ......................................... 28 2 -15, Porabljene količine umetnih gnojil ................................................................ 29 2 -16. Število in delež živine po lastništvu ........................................................... 30 2 -17. Živina in plemenska živina po lastništvu .......................................................... 30 2 -18. Število in sestava živine po spolu in starosti .................................................... 31 2 -19. Prirast živine .................................................................................... 31 2 -20. Količina mesa ..................................................................................... 31 2 -21. Živalska proizvodnja .............................................................................. 32 2 -22. Zakol živine v klavnicah .......................................................................... 32 2 -23. Oddaja pitane živine z družbenih in zasebnih gospodarstev .................................... >3A 2 -2A, Ulov rib, rakov in školjk (morskih in sladkovodnih rib) .......................................... >35 2 -25. Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih kmetijskih gospodarstev ................................... 36 2 -26. Odkup nekaterih pridelkov od zasebnih proizvajalcev ............................................... 37 3. Pregled važnejših kazalnikov za leto 1969 ....................................................... 38 3- 1. Površina in posevki v letu 1969 ................................................................... 38 3-2. Površino posevkov in pridelki (po lastništvu) ..................................................... 39 3-3. travišča - površina in pridelek .................................................................. A0 3 - A. Drevesa in pridelek sadja ....................................................................... A1 3-5. Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov ........................................................... A1 3-6. Površine in pridelek jagodičevja .................................................................. A2 Stran 3-7. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja .............................................. 42 3-8. Pridelek s plantažnih sadovnjakov .................................................................... 42 3- 9. Domača predelava sadja ............................................................................. 43 3 -10. Domača predelava grozdja ............................................................................. 43 3 -11. Število živine ....................................................................................... 44 3 -12. Število živine po vrstah družbenih gospodarstev ...................................................... 44 3 -13. Bilanca živine ..................................................................................... 45 3 -14, Bilanca živine pri družbenih kmetijskih posestvih, farmah in kombinatih ............................ 45 3 *15, Poprečne odkupne cene ................................................................................ 46 3 -16. Izvoz in uvoz kmetijskih pridelkov in živine ......................................................... 47 4. Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmeti ............................ 48 4- 1. Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1969 ................................'.................... 48 4-2. Oskrbovanje kooporantov z reprodukcijskim materialom v letu 1969 .................................. 49 4-3. Površine in pridelki nekaterih posevkov v proizvodnem sodelovanju v letu 1969 ....................... 49 POJASNILA Kmečko prebivalstvo Pri popisih prebivalstva so se menjale definicije kmečkega prebivalstva. Po popisu prebivalstva leta 1948 je kot kmetovalec definiran tisti, ki se redno in pretežno preživlja s svojega posestva, katerega sam obdeluje in vodi delo na posestvu, bodisi da je posestvo njegovo a-li ga ima v najemu. Za člane gospodinjstva se štejejo člani kmetovalčeve družine stari nad 14 let, gospodinja in vzdrževane osebe, kamor se v kmetijstvu štejejo vse osebe mlajše od 14 let, nezmožni za delo in prevžitkar- ji. Pri popisu leta 1953 imamo tri variante za opredelitev kmečkega prebiva1 stva;po panogi kmetijstva, po kmečkem poklicu in kmetovalce iz panoge kmetijstva, h katerim so prišteti še kmetovalci po poklicu, ki so začasno izven dejavnosti. Pri obdelavi popi sni h rezultatov je bila za določitev pojma kmečkega prebivalstva uporabljena tretja varianta. Za kmečko prebivalstvo so bile štete vse osebe, ki so oprav 1 ja 1 e svoj glavni poklic v panogi kmetijstva, in osebe iz skupine "izven dejavnosti", ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Vzdrževano prebivalstvo je razvrščeno po dejavnosti oziroma poklicu vzdrževalca. Popis prebivalcev leta 1961 je določil kriterij, da se poklic določa po vrsti dela, ki ga kdo opravlja, da bi si pridobil sredstva za preživljanje. Če kdo opravlja več poklicev.se določi poklic po poslih, za katere uporablja večji del časa. Za kmečko prebivalstvo so bile torej štete osebe, ki so večji del časa uporabile za kmetijsko dejavnost. Za leti 1962 do 1969 so podatki vzeti iz registra stalnega prebivalstva. Za kmetovalce so bile štete osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, in ki opravljajo osnovna kmečka dela, kot so oranje, setev, delo z živino, delo v sadjarstvu, vinogradništvu in podobna dela. Ne štejejo pa se za kmetovalce osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, vendar ne opravljajo kmečkih dol. Indeksi kmetijske proizvodnje Verižni indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živalske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih odkupnih cen po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Pomembnejši finančni kazalniki Narodni dohodek in družbeni pridukt sta obračunana po proizvodni metodi. Obračun dohodka za družbeni sektor temelji na podatkih iz zaključnih računov gospodarskih organizacij. Podatki so razčlenjeni po čistih dejavnostih. Od leta 1961 se podatki za obračun narodnega dohodka zbirajo s kompleksnimi letnimi poročili gospodarskih organizacij. Obračun narodnega dohodka in družbenega produkta za zasebni sektor kmetijstva temelji na ocenah podatkov rednih statističnih služb, deloma pa na oceni strokovnjakov. Izdelajo ga vsako leto občinske skupščine. Rastlinska proizvodnja Podatki o rastlinski proizvodnji so zbrani po rednih statističnih službah, ki spremljajo rastlinsko proizvodnjo vse leto. Za družbeni sektor in za proizvodno sodelovanje z zasebnimi gospodarstvi so podatki zbrani neposredno od družbenih kmetijskih organizacij. Za zasebni sektor pa so jih ocenili cenilci po cenilnih okoliših. Po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko so od leta 1961 dalje senožeti opuščene kot samostojna zemljiška kategorija. Boljše senožeti so vključene med travnike, slabše pa med pašnike. Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po e-konomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana v tistem sektorju, ki jih obdeluje in uživa (uporablja) ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah in pridelku travišč so pri skupini neorganizirani družbeni sektor všteta zemljišča, gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, 'eleznice itd. ter ocenjeni podatki za zemljišča tistih enot družbenega sektorja, ki niso dolžna pošiljati statističnih poročil. Živalska proizvodnja O številu živine v zasebnem sektorju so bili podatki zbrani z anketo, ki je zajela 5% zasebnih kmečkih gospodarstev s stanjem 15. januarja vsakega leta, za družbeni sektor pa so podatki vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij s stanjem 31. decembra. Prirast živine je izračunan po metodologiji Zveznega zavoda. Račun temelji na bilančnih podatkih ankete o številu živine 15.1. za zasebna kmečka gospodarstva in letnih poročil družbenih gospodarstev (31.XI L). Pri količinah mesa so upoštevane vse količine, ki jih da zakol živine v klavnicah in na kmečkih gospodarstvih, ne glede na to ali je živina za zakol domača ali uvožena iz drugih republik. O zakolu so podatki vzeti iz četrtletnih poročil vseh klavnic. O pitanju živine na družbenih gospodarstvih so podatki vzeti iz poročil družbenih kmetijskih organizacij; o pitanju živine v kooperaciji pa iz poročil enot, ki pitajo živali v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi jemeč-kimi proizvajalci. Podatki o ulovu rib so vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij in zasebnih ribičev. Podatki o Rivalski proizvodnji so za družbene kmetijske organizacije vzeti iz letnih poročil, za zasebna kmečka gospodarstva patemelji jo na ocenah, deloma pa na bilančnih podatkih letnih služb živinoreje (izračuni pa temeljijo na metodologiji Zveznega zavoda za statistiko). Odkup, izvoz in uvoz rednih statističnih služb statistike blagovnega prometa; prav tako podatki o izvozu in uvozu. Kooperacija Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmeti je povzeto iz letnih poročil o kooperaciji. KOMENTAR RASTLINSKA PROIZVODNJA Slovenija meri okrog 2 milijona ha. V kmetijski proizvodnji koristijo le kmetijske površine, ki zajemajo o-Krog 46 % vseh površin. Njive in vrtovi obsegajo 14 %, sadovnjaki 2 %, vinogradi 1 %, travniki 15 % in pašniki 14 % od skupne površine Slovenije. Njivski posevki v Sloveniji leta 1969 Njive in vrtovi merijo 277 984 ha. Te površine so vsako leto zasejane z najvažnejšimi skupinami kmetijskih rastlin: žita, vrtnine, industrijske rastline, krmske rastline in drugo (neobdelane njive, drevesnice, trs-nice itd.). Medsebojno razmerje teh skupin glavnih posevkov sestavlja kmetijski kolobar, ki je iz agrotehničnih in gospodarskih razlogov pomemben činitelj v kmetijski proizvodnji. Žita so bila v letu 1969 posejana na 51,3 % njivskih površin. Industrijske rastline so zavzemale 1,3 %,vrtni ne 20,9 %, krmske rastline 24,2 %, neobdelane njive, drevesnice in trsnice 2,3 % od vse njivske površine. Vreme in pridelki v letu 1969 Žetev pšenice se je začela pozno - v najtoplejših predelih Slovenije se je začela v sredi julija, v hladnejših predelih pa je bila končana konec julija in v začetku avgusta. Ozimna rž je bila konec julija požeta le v nižinskih predelih, v alpskem svetu in v višjih legah je dosegla v tem času voščeno zrelost. Dolgotrajno nestalno vreme od poletja do srede oktobra je močno vplivalo pa vegetacijo in pridelke najvažnejših kmetijskih rastlin. Ko 14 dnevnem obdobju deževnega in sorazmerno hladnega vremena v drugi polovici avgusta je nastopilo v prvih dneh septembra za krajši čas lupo, suho in sončno vreme. Obiranje hmelja, ki bi moralo biti običajno konec avgusta, se je kljub prizadevanju, da bi pridelek pravočasno pospravili, končalo šele v prvi dekadi septembra. Pridelek je bil sorazmerno visok, toda malo slauše kvalitete. Po 15. septembru se je začelo zopet strnjeno deževno obdobje, ki je onemogočalo vsa kmetijska opravila. V zaostanku so bili s spravljanjem otave, izkopom krompirja in kasneje tudi s spravljanjem koruze, taradi pogostega dežja in stalno mokre zemlje je začel krompir močno gniti. V času, ko so zoreli zadnji jesenski pridelki - koruza, ajda, sadje in grozdje, so se vrstili deževni dnevi. Le konec septembra je bil zopet suh, sončen in poprečno topel. Suho in sončno vreme v zad- njih dneh septembra je bilo idealno za zorenje grozdja in sadja. Trgatev grozdja se je začela takoj, ko se je vreme ustalilo. Kljub lepemu in sončnemu vremenu, ki bi zorečemu grozdju še lahko povečalo sladkorno stopnjo, so s trgatvijo pohiteli, ker je grozdje zaradi obilnih padavin jeseni močno gnilo. Trgatev so zaključili v prvi dekadi v oktobru. Ugotavljanje kmetijskih pridelkovjjv kmetijski statistiki oteženo. V strukturi našega kmetijstva dominira zasebno kmetijstvo nad družbenim. Pridelek pri zasebnih kmečkih gospodarstvih ocenjujejo cenilci. Ocena je bolj ali manj subjektivna. Točnost statističnih podatkov o pridelkih ni preverjena. Podatke za družbeni sektor pošiljajo družbeno-kmetijske organizacije po svoji evidenci. Žita V Sloveniji smo v letu 1969 namlatili s 59 049 ha 146783 ton pšenice. Pridelek pšenice je bil nasproti letu 1968 12 % večji. Močno že prevladujejo bogatorodne sorte pšenice, ki zavzemajo v Sloveniji 80 % površin posejanih s pšenico. V Sloveniji sejejo največ pšenice v vzhodni Sloveniji. Na tem območju je nad 50 % vseh pšeničnih posevkov. V jugoslovanskem merilu je delež površin posejanih v Sloveniji majhen, saj je pri nas le 2,9 % od vseh površin zasejanih s pšenico. V dvajsetletnem poprečju (1950-1969) je ha pridelek pšenice v Sloveniji 17,7 q na ha, v Jugoslaviji pa 16,4q/ha. Ker so bile v tem obdobju bistvene spremembe glede agrotehnike in sort, je tudi variacijski koeficient sorazmerno velik. Variacijski koeficient ha pridelka za dvajsetletno obdobje v Sloveniji je 28,6 %, a v SFRJ 32,0%. Ha pridelek pšenice v Sloveni ji je bil leta 1969 24,9 q. Vvsji hektarski pridelek je bil le leta 1967. V SFRJ je bil hektarski pridelek leta 1969 24,2 q. Višji pridelek je bil prav tako le leta 1967. Ječmen, oves in koruza so najvažnejša krmna žita. Ječmen in oves skupaj zavzemata v Sloveniji okrog 8,8 % njivskih površin (v SFRJ 7,9 %). Koruza je za pšenico na drugem mestu s 16,4 % njivskih površin (v SFRJ 32 %). V letu 1969 smo v Sloveniji pridelali 23 550 ton ječmena, kar da 19 q/ha. V Sloveniji pridelujemo okrog 70 % ozimnega in 30 % jarega ječmena. Pridelek ovsa je bil 18 772 ton, kar je bilo enako kot leto poprej. Zaradi neugodnih razmer v času rasti in zlasti v dozorevanju smo pri Koruzi dosegli 141,2 tisoč ton pridelka s hektarskim pridelkom 31,1 q. Pri hibridni koruzi je bil pridelek 36,7 q/ha, pri ostalih sortah 23,3 q/ha. Dvajsetletno poprečje hektarskega pridelka koruze je 23,9 g. Najnižji pridelek je bil v Sloveniji po vojni leta 1952 - od leta 1959 pa je v vseh letih dvajsetletno poprečje preseženo. Izreden dvig hektarskega pridelka predstavlja uvedba heterozne koruze, Ki zavzema v Sloveniji preko 55 % površin posejanih s koruzo. Hmelj Pridelek hmelja 1969. leta je bil okrog 5 % večji kot leta 1968. Na površini 2 485 ha smo pridelali 3 197 ton hmelja s poprečnim pridelkom 13,6 q/ha, Ta pridelek je nad 20-letnim poprečjem, ki je za povojno obdobje 2 398 ton. Največji pridelek je bil leta 1960 4 067 ton, najmanjši pa leta 1953 1 677 ton. Krompir Že pri vplivu vremena smo ugotovili, da je imelo slabo vreme v času vegetacije močen vpliv na gospodarsko vrednost krompirja. Pridelek krompirja leta 1969 je bil 649,4 tisoč ton, kar je bilo približno toliko kot v letu 1968. Dvajsetletno poprečje krompirja je 678,5 tisoč ton, kar pomeni, da je bil ta pridelek malo pod tem poprečjem. Hektarski pridelki krompirja precej varirajo. Hektarski pridelek krompirja leta 1968 je 135 q. Poprečni hektarski pridelek za dvajsetletno povojno obdobje je 130 q/ha. Sadjo Pridelek jabolk je bil v letu 1969 izredno doDer in znaša 84,3 tisoč ton. V primerjavi z letom 1968, ko smo pridelali 55,3 tisoč ton je v letu 1969 kar za 53 % večji. Razni ekološki čini tel ji povzročajo pri nas izmenično rodnost, ki je lahko začasna za vsa drevesa ali pa samo za posamezne sorte na istem območju. Zato moramo gledati pridelek jabolk v daljši časovni seriji. V dvajsetletnem poprečju (1949-68) je pridelek jabolk 58,0 tisoč ton (variacijski koeficient 62,5 %). Nad tem poprečjem je letina 1969 in letine 1955, 1a56, 1958, 1960, 1961, 1967. Najnižje letine (do 30,0 tisoč ton) so bile letine 1951, 1953, 1954, 1957, 1965. Najvišji pridelek jabolk je bil leta 1s58, najnižji pa leta 1957. Pridelek hrušk je bil v letu 1969 12,9 tisoč ton, češpelj in sliv 4,3 tisoč ton in breskev 4,6 tisoč ton, marelic 0,4 tisoč »on in 2,9 tisoč ton češenj, Grozdje in vino Pri grozdju ni bila dosežena polna sladkorna stopnja. Močno razširjena grozdna plesen in gnitje jagod sta o-nemogočila popolno dozorelost grozdja. Pridelek grozdja J v . letu 1969 je uil 70,8 tisoč ton, kar je za 3 % pod pridelkom leta 1968, je pa blizu 20-1etnega poprečja 73,6 tisoč ton. (Variacijski koeficient za 20 letno obdobje je 25,3 ?). Naj*išji pridelek grozdja v povojnih letih je bil leta 1958 (133,6 tisoč ton), najmanjši pa leta 1953 (34,9 tisoč ton). Pridelek vina je bil leta 1969 438,3 tisoč hi na površini 18,6 tisoč ha rodnih vinogradov. Dvajsetletno poprečje pridelka vina je 485 tisoč hi. Največji pridelek vina je bil leta 1958 899 tisoč hi, a najmanjši leta 1953 233 tisoč hi. Krma V letu 1969 smo pridelali v Sloveniji 1 217,6 tisoč ton, sena, kar pomeni 3 % več kot v letu 1968. To je pridelek sena s travnikov, pašnikov, ledin, sadovnjakov in neobdelanih njiv. Pri tem je najvažnejši pridelek s travnikov, kjer smo dosegli letos 29,3 q na ha. Med krmnimi rastlinami moramo omeniti pridelek črne detelje in pridelek lucerne. Orne detelje smo v letu 1969 pridelali 135,9 tisoč ton s 50 q/ha pri glavnem posevku. Pridelek lucerne je bil 106,1 tisoč ton s 55 q/ha. ŽIVALSKA PROIZVODNJA Leto 1969 predstavlja za slovenske živinorejce, ki so pretežno govedorejci, zadnjega izmed štirih "sušnih" let. V obdobju po letu 1965 zaide živinoreja v Sloveniji v močno krizo, za katero je značilno zmanjšanje števila živine, precejšnje spremembe v strukturi črede in zmanjšanje prirasta živine. Te spremembe so posledica nenačrtnega gospodarjenja in tržnih razmer pri nas doma in na tujem. Poglejmo, kakšno je stanje v letu 1969 pri posameznih vrstah živine in na kratko opozorimo na vzroke, ki so povzročitelji takšnega stanja. uovedoreja Ob koncu leta 1969 smo našteli v Sloveniji 36 949 glav goveda na družbenih gospodarstvih in 451 631 glav v reji pri zasebnih kmetovalcih. Skupno torej 488 580 glav govedi. Od skupnega števila goveda je bilo 15,8 % telet, 23,3 % mlade govedi, 53,4 % krav In brejih telic in 7,4 % volov. V letu 1969 je bilo prirejeno 209 260 telet. Pitanih govedi pri družbenih gospodarstvih in v kooperaciji pri zasebnih kmetovalcih je bilo ob koncu leta 30 356 glav. V celem letu je bilo oddanih s teh gospodarstev 67 816 glav govedi v skupni teži 24 131 ton. V klavnicah smo zaklali 188 891 glav v Sloveniji prirejenih govedi. Ker pa to ni zadostovalo za naše potrebe, smo iz drugih republik uvozili za zakol 61 553 govedi. V tem času smo v tujino izvozili 25 051 glav govedi in 4 427 ton govejega mesa. Na podlagi teh podatkov smo izračunali prirast goveda, ki je bil v lanskem letu 55 580 ton. In kakšen je odnos s podatki iz prejšnjih let? Skupno število goveda v zasebni in družbeni lasti se je od konca leta 1968 zmanjšalo za 8 %, od konca 1965. leta pa za 16 %. Posebno močno se je zmanjšalo število goveda v družbenem sektorju. Od konca leta 1968 za 19 %, a od 1965 leta za 56 %. Kočan padec v primerjavi z letom 1965 je bil predvsem pri številu mlade govedi (v obeh sektorjih). Tako se je število telet zmanjšalo za 8 %, število mlade govedi v starosti od 6 mescev do 1 leta za 44 %, število mlade govedi v starosti od 1 leta do 2 let za 47 % in število mlace govedi v starosti nad 2 let za 34 %. Temu primerno se je spremenila tudi struktura črede. Tako je padel % mlade govedi od 49,5 % ob koncu leta 1956 na 39,1 % v začetku leta 1970. Nasprotno pa se je odstotek odrasle govedi povečal. V primerjavi z letom 1968 se je število pitane govedi pri družbenih organizacijah in pri kooperantih zmanjšalo za 12 %. Od sredine leta 1965 pa se je to število zmanjšalo za 63 %. Najnižje v vsem tem času je bilo sredi leta 1969 in sicer 23 623. Oddaja pitane govedi se je močno zmanjšala šele v lanskem letu - za 45 % -kar nam priča, da smo visoko oddajo v prejšnjih dveh letih imeli predvsem zaradi močnega zmanjševanja črede. Lanskoletni zakol precej zaostaja za zakolom iz leta 1968. (241 686 glav) in leta 1967 (220 538 glav). Vendar še vedno presega približno mejo 170 000 - 180 000 zaklanih govedi. Število zaklanih, doma vzrejenih govedi, preko te meje pa pomeni pretiran poseg v čredo in s tem zmanjšanje skupnega števila vse govedi v teku leta. Izvoz je uil manjši kot v prejšnjih dveh letih, vendar z ozirom na pomanjkanje mesa doma prevelik. Vse te spremembe pa so se odrazile v občutnem zmanjšanju prirasta goveje črede, ki se je v letu 1969 zmanjšal v primerjavi s prejšnjim letom za 20 %, v primerjavi z letom 1967 pa za 27 %. Prašičereja V prašičereji že od leta 1958 opazujemo zanimiv ciklus gibanja števila prašičev. Število v enem letu precej upade, nato pa v dobi dveh let zelo počasi narašča,da potem v tretjem letu zopet občutno pade. Ker so padci števila prašičev večji, kot je dvig števila v naslednjih dveh letih, se število prašičev v Sloveniji že od leta 1958 počasi zmanjšuje. 31. decembra 1969 smo našteli pri družbenih gospodarstvih 82 076 prašičev. 15 dni kasneje pa pri zasebnih kmetovalcih 367 112 prašičev. Vseh je bilo torej 449 188. Največ je bilo pujskov v starosti od 2-6 mes- cev - 40 %, nato prašičev v pitanju -18 %, pujskov v starosti do 2 mescev -16 %, mladih prašičev v starosti nad 6 mescev - 13 %, plemenskih svinj -12 % in merjascev -1?. V letu 1969 je bilo živo rojenih 519 779 pujskov. Skupno število prašičev se je v primerjavi s številom v začetku leta v teku leta povečalo za 1 %. Pri zasebnih gospodarstvih se je povečalo za 2 %, pri družbenih pa zmanjšalo za 4 %. Prireja pujskov se je v letu 1969 v primerjavi s prejšnjim povečala za 4 %. V klavnicah smo v lanskem letu zaklali 339 184 prašičev. Če pridamo še zakol na gospodarstvih, se število zaklanih prašičev dvigne na 570 281. Od teh pa smo jih iz drugih republik uvozili 152 937. Skupni zakol v letu 1968 je bil skoraj povsem enak lanskoletnemu, le da smo v tem letu več prašičev priredili doma. Uvoz iz drugih republik se je v letu 1969 v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 21 %. Lanskoletni skupni prirast prašičev v Sloveniji je bil 53 100 ton in je bil v tem za 4 % manjši od prirastka v letu 1968. Padel je v Zasebnem sektorju, pri družbenem pa se je dvignil za 2 %. Konjereja, ovčereja, perutninarstvo Pri teh panogah je bilo stanje pbdotmo kot v prejšnjih letin. Število konj in ovc se je tudi v letu 1969 še naprej zmanjševalo, medtem ko se je število perutnine še povečevalo. Število konj se je v lanskem letu v obeh sektorjih zmanjšalo od 46 896 na 45 316. lo število je v primerjavi z začetkom leta manjše za J %. Pri ovcah se je število zmanjšalo še nekoliko močneje: od 33 590 na 30 696 - za 8 %. Tudi padec števila v prejšnjih letih je bil pri ovcah večji. Od leta 196u se je število ovc zmanjšalo za 51 %, število konj pa za 23 %. Prav nasproten je položaj pri perutnini. Število perutnine se že leta nazaj neprestano dviguje. Ob koncu leta 1969 smo našteli pri družbenih organizacijah 1 969 790 glav perutnine, kar predstavlja 25 % povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Pri zasebnih kmetovalcih je bilo perutnine 4 178 420 glav ali za 13 % več kot pred letom dni. V lanskem letu so oddali z družbenih gospodarstev 9 381 t perutnine, kar je za 24 % več kot leto poprej.Iz kooperacije z zasebnimi kmetovalci pa je bilo oddano 13 592 ton perutnine ali 42 % več kot v letu 1969. Od leta 1965 se je oddaja z družbenih gospodarstev skoraj podvojila (1965 - 5 533 ton). Oddaja iz kooperacije pa se je v tem času povečala skoraj za 8-krat (1965-1770ton). Vzporedno z oddajo se je močno povečal tudi zakol perutnine v klavnicah. V lanskem letu je bilo v klavnicah ia-klanih 8 961 000 kosov perutnine, v živi teži 11 931 ton. Razumljivo se je v tem času močno povečal tudi prirast perutnine. V letu 1969 je bil prirast perutnine 26 600 ton, kar je za 27 % več kot v letu 1968 in za 266 % več kot v letu 1965. Če smo v uvodu ugotovili, da predstavlja leto 1969 "sušno" leto za slovenske živinorejce, potem lahko po pregledu številk ugotovimo, da je bilo v tem in prejšnjih treh letih najslabše za rejce govedi. T1 so bili v tem šašu zaradi nestabilnosti odkupa in nizkih odkupnih cen prisiljeni močno zmanjševati čredo govedi, ki je po številu v začetku leta 1970 tolikšna, kot je bila v začetku leta 1959. Če se bo število prašičev gibalo tudi v prihodnje tako kot doslej, potem je moralo biti leto 1969 prvo izmed dveh let, ko število prašičev narašča. Naraščati bi mo* ralo še v letošnjem letu, nato pa bi se moralo v letu 1971 precej zmanjšati. Vsekakor pri takšnih gibanjih v prašičereji, ki so odraz popraševanj; na tržišču,ne moremo govoriti o načrtni reji prašičev. Število konj in ovc se je že prej iz leta v leto zmanjševalo in tako se tudi v letu 1969 ni nič izpremenilo. Zadovoljni med živinorejci so lahko le perutninarji.Tudi v lanskem letu so močno,povečdli proizvodnjo in nas tako rešili še večjega pjmanjkanja mesa, kot smo ga bili deležni. 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru (31.3.) Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva v i vsi kmečki 1948 1 439 800 704 111 48,9 1963 1 504 427 618 074 41,1 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 93/ 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 1970 1 723 323 391 853 22,7 1-2, Družbene kmetijske organizacije po vrstah gospodarstev Vsa družbena gospodarstva Kmetijska posestva, tarme,kombinati Kmečke delovne zadruge Kmetijske zadruge Druga gospodarstva 1963 189 28 2 106 53 1964 163 26 1 88 48 1965 157 26 1 82 48 1966 137 22 1 76 38 1967 136 27 1 69 39 1968 136 27 1 69 39 1969 134 27 1 b3 43 1-3. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine Vsa Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Kmečka gospodinj- stva do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 1U-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje 1949 230 355 29 476 39 962 24 115 11 153 18 746 22 869 5 399 78 635 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 602 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 38 73 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Vsa do 0,5 ha nad nad nad nad nad nad nad nad 0,5-1 ha 1-2 ha 2-3 ha 3-4 ha 4-6 ha 5-8 ha 8-10 ha 10 ha ‘ 1960 194 855 25 106 15 551 24 002 19 756 16 355 13 304 27 017 12 113 41 651 1969^ 180 234 23 431 14 472 22 930 19 667 15 487 11 933 24 859 11 447 36 002 1) Podatki po popisu kmetijstva 1969 so podatki vzorca preračunani za vso republiko. 1-4. Veri?ni indeksi kmetijske proizvodnje 1965 1966 1967 1968 1969 1964 1965 1966 1967 1968 KMETIJSTVO 97 105 103 101 99 Rastlinska proizvodnja 82 115 95 99 101 Poljedelstvo 83 115 92 102 100 ži ta 93 114 102 97 102 industrijske rastline 80 117 91 103 103 vrtnine 73 128 90 106 98 krmske rastline 94 106 85 99 95 Sadjarstvo 60 186 157 80 117 Vinogradništvo 88 86 104 108 98 Travništvo 100 108 87 98 103 Živalska proizvodnja 106 99 102 103 97 govedoreja 113 95 99 101 91 prašičereja 92 95 108 99 96 ovčereja 104 98 92 99 97 perutninarstvo 123 131 107 118 119 čebelarstvo 57 72 231 100 87 Domača predelava 100 75 103 107 97 1-5. Dele/ področij v družbenem in narodnem dohodku po čistih dejavnostih Vse Indu-strija Kmetij-stvo Gozdar- stvo Gradbeni štvo Promet Trgo- vina Gostinstvo in turizem Obrt in komunala Družbeni produkt 1962 100 49,7 13,7 1,7 7,5 7.3 10,9 1,9 7,3 1963 100 49,7 12,8 1,6 7,9 Z.4 10,8 2,1 7,7 1964 100 51,0 12,1 1.9 10,0 6,8 11,9 2,0 4,3 1965 100 49,2 12,7 1,8 9,0 6,9 14,3 2.4 3,7 1966 100 45,0 12,6 1,8 9,2 6,9 17.4 2,7 4,4 1967 100 42,7 11,5 1,7 10,0 7,0 19,9 2.8 4,4 1968 100 43,4 10,0 1,6 10,3 6,9 20,5 2,8 4,5 Narodni dohodek 1962 100 49,3 14,1 1,5 7,7 6,3 11,4 2,0 7.7 1963 100 49,3 13,1 1,6 8,2 6,3 11,4 2,1 8,0 1964 100 50,8 12,4 1,7 10,5 5,6 12,5 2,0 4,5 1965 100 49,0 13,0 1,6 9,3 5,9 15,0 2,'< 3,8 1966 100 44,4 13,0 1,5 9,5 6,0 18,4 2,7 4,5 I967 100 41,3 11,9 1,6 10,5 6,0 21,3 2,8 4,6 1968 100 41,9 10,3 1,5 10,9 6,0 21,9 2,8 7*.7 1-b. Vrednost proizvodnje, družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva (po čistih dejavnostih) v tisoč din Vrednost proizvodnje Materialni stroški Družbeni produkt Amorti- zacija Narodni dohodek Osebni . dohodki Akumulacija in skladi Vsi sektorji 1964 2 276 780 1 105 880 1 170 900 60 350 1 110 550 881 470 229 080 1965 2 926 420 1 400 400 1 526 020 /3 470 1 452 550 1 173 810 278 740 1966 3 552 413 1 745 945 1 806 468 84 766 1 721 702 1 401 434 320 268 1967 3 b26 356 1 879 036 1 747 320 93 417 1 653 403 1 346 138 307 265 1968 3 573 398 1 853 269 1 720 129 106 696 1 613 433 1 148 527 464 906 Družbeni 1964 636 370 369 640 266 730 33 230 233 500 110 550 122 950 1965 796 470 446 330 350 140 38 190 311 950 140 220 171 730 1966 1 006 453 612 913 393 540 42 381 351 159 163 990 187 169 1967 1 058 427 b/4 617 383 810 53 012 330 798 168 405 162 333 1968 998 832 610 540 388 292 66 /41 321 551 167 997 153 554 Zasebni 1964 1 640 410 736 240 904 170 27 120 877 050 770 920 106 130 1965 2 129 950 954 070 1 175 880 35 280 1 140 600 1 033 590 107 010 1966 2 545 960 1 133 032 1 412 928 42 385 1 3/0 543 1 237 445 133 098 1967 2 567 929 1 204 419 1 363 510 40 905 1 322 605 1 177 733 144 872 1968 2 574 566 1 242 729 1 331 83/ 39 955 1 291 882 980 530 311 352 1-7. Struktura družbenega produkta v družbenem sektorju kmetijstva Družbeni produkt ves Amortizacija Osebni dohodki Akumulacija in skladi 0 Družbeni sektor kmetijstva 19b2 100 13,0 39,7 47,3 1963 100 12,0 39,2 48,8 1964 100 12,5 41,4 46,0 1965 100 10,6 38,4 50,9 1966 100 10,8 41,7 47,5 1967 100 13,8 43,9 42,3 1968 100 17,2 43,3 39,5 1) Osebni dohodki v zasebnem sektorju kmetijstva ne predstavljajo samo sredstev za osebno potrošnjo, temveč tudi tista sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki rez ul tirajo iz dohodka zasebnega kmetijstva. Narodni dohodek ves Osebni dohodki Akumulacija in skladi Družbeni sektor kmetijstva 1962 100 45,6 54,4 1963 100 44,5 55,5 196^ 100 47,3 52,7 1965 100 44,9 55,0 1966 100 46,7 53,3 1967 100 50,9 49,1 1968 100 52,2 47,8 1-9. Družbeni produkt in materialni stroški (po organizacijskem načelu) -po kmetijskih organizacij vrstah družbenih tisoč din Družbeni produkt Amorti-zacija Narodni dohodek Materialni stroški ves neto osebni dohodki akumulacija in skladi vsi investicij- sko vzdrževanje vsa davek na promet Družbene kmetijske 1964 399 950 47 990 351 960 159 100 192 870 12 990 687 150 21 320 organizacije 1965 504 710 53 628 451 080 193 980 257 110 11 040 829 980 26 220 1966 622 866 56 882 550 984 241 401 324 583 17 619 1 073 579 29 339 1967 623 126 72 687 550 439 257 309 293 130 21 504 1 200 247 30 419 1968 623 194 87 476 535 718 246 891 288 827 25 205 1 118 372 28 011 Kmetijska posestva, 1964 24 7 430 31 440 215 990 93 570 122 420 6 840 476 940 1 351 farme,kombinati 1965 310 230 35 310 274 920 114 870 160 040 3 800 581 430 16 820 1966 388 892 37 868 351 024 145 327 205 697 4 910 782 084 19 542 1967 404 827 50 126 354 701 166 936 187 765 7 785 910 767 22 020 1968 415 594 66 937 348 657 161 629 187 028 8 992 882 696 21 796 Kmečka delovna 1964 40 - 30 20 10 10 . . zadruga 1965 50 10 40 30 10 - 10 - 1966 69 5 64 34 30 - 15 - 1967 69 8 61 36 25 - 15 - 1968 33 7 26 37 11 - 13 - Kmetijske zadruge 1964 142 690 16 090 126 600 60 760 65 850 6 080 204 920 7 690 1965 183 010 1 7 750 165 260 73 410 91 850 7 200 243 310 9 250 1966 214 736 18 504 196 232 86 225 110 007 12 623 283 806 9 647 1967 195 381 21 561 173 820 • 78 624 95 196 13 676 278 423 8 180 1968 181 021 19 472 161 549 71 699 89 850 16 011 223 251 6 000 Druge kmetijske 1964 9 790 460 9 330 4 740 4 590 60 5 780 110 organizacije 1965 11 420 550 10 870 5 660 5 210 40 5 230 140 1966 19 169 505 18 664 9 815 8 849 86 7 664 150 1967 22 849 992 21 857 11 713 10 144 43 11 042 219 1968 26 546 1 060 25 486 13 525 11 961 202 12 412 215 1) Družbeni produkt in narodni dohodek po organizacijskem načelu sta izračunana po načelu zajetja gospodarske organizacije kot celote. Pri tem so gospodarske organizacije razvrščene po svoji pretežni dejavnosti. tisoč din Ves Kmetij- stvo Gradbe- ništvo Promet Gostin- stvo Obrt SR SLOVENIJA 1962 838 180 683 510 30 540 9 9b0 14 900 99 270 1963 896 310 731 660 34 960 11 700 16 350 101 640 1964 1 098 710 877 050 49 300 18 360 19 600 134 400 1965 1 457 870 1 140 600 86 070 26 980 29 490 174 730 1966 1 890 782 1 370 543 163 108 38 895 49 491 268 745 1967 1 956 198 1 322 604 205 718 59 276 67 497 301 103 1968 2 115 873 1 291 882 284 029 76 655 83 929 379 378 Delež v % SR SLOVENIJA 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 100 81,5 100 81,6 100 79,8 100 78,2 100 72,5 100 67,6 100 61,1 3,6 1.2 3,9 1,3 4,5 V 5,9 1,9 8,6 2,1 10,6 3,0 13,4 3,6 1,8 11,8 —. co 11,4 1,8 12,2 2,0 12,0 2,6 14,2 3,4 15,4 *,o 17,9 2. RASTLINSKA IN ŽIVALSKA PROIZVODNJA V SLOVENIJI 1965-1969 2-1. Pregled zemljiških kategorij za SR Slovenijo 1965-1969 Površina zemljiških kategorij - ha 1965 1966 1967 1968 1969 VSA I0VRŠINA 2 025 268 2 025 268 2 025 268 2 025 285^ 2 025 285^ Njive in vrtovi 290 042 286 361 284 134 280 275 277 984 Sadovnjaki 33 676 34 308 34 863 35 850 35 876 Vinogradi 20 952 20 616 20 352 20 399 20 644 Travniki 303 815 311 631 307 887 307 957 315 906 Pašniki 294 081 289 560 289 179 288 945 281 465 Ribniki in močvirja 2 562 2 521 3 247 4 009 2 826 Gozdna zemljišča 948 735 951 542 955 916 960 035 961 348 Nerodovitno 131 405 128 729 129 690 127 815 129 236 Struktura zemljiških kategorij i VSA POVRŠINA 100 100 100 100 100 Njive in vrtovi 14,3 14,2 14,0 13,8 13,7 Sadovnjaki 1,7 1,7 1.7 1.8 1,8 Vinogradi 1.0 1,0 1,0 1,0 1,0 Travniki 15,0 15,4 15,2 15,2 15,6 Pašniki 14,5 14,3 14,3 14,3 13,9 Ribniki in močvirja 0,1 0,1 0,2 0,2 0,1 Gozdna zemljišča 46,8 46,9 47,2 47,4 47,5 Nerodovitno 6,5 6,4 6,4 6,3 6,4 1) Podatki za "Vso površino" za SR Slovenijo so za leto 1968 in 1969 povzeti po dokumentaciji Geodetske uprave SRS. Le-ta je zbrala podatke od katastrskih uradov odnosno zavodov . Podatki za vso površino prejšnjih let so po reviziji katastra iz leta 1962. Podatki za zemljiške kategorije so po vsakoletni oceni služb rastlinske proizvodnje. 2-2, Zemljiške kategorije po lastništvu ha 1965 1966 1967 1968 | 1969 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 268 2 025 268 2 025 285 2 025 285 družbeni 615 807 620 847 628 750 632 167 631 573 zasebni 1 A09 461 1 404 421 1 396 518 1 393 118 1 393 712 Njive in vrtovi 290 0A2 286 361 284 134 280 275 277 984 družbeni 28 029 27 817 . 26 839 25 706 25 178. zasebni 262 013 258 544 257 295 254 569 252 806 Sadovnjaki 33 676 34 308 34 863 35 850 35 876 družbeni 5 965 5 786 5 764 5 468 5 318 zasebni 27 711 28 522 29 099 .30 382 30 558 Vinogradi 20 952 20 616 20 352 20 399 20 644 družbeni 3 238 3 209 3 183 3 133 3 322 zasebni 17 714 17 407 17 169 17 266 17 322 Travniki 303 815 311 631 307 887 307 957 315 906 družbeni 42 536 48 202 44 082 45 498 45 919 zasebni 261 279 263 429 263 805 262 459 269 987 Pašniki 294 081 289 560 289 179 288 945 281 465 družbeni 77 261 76 275 84 370 86 047 84 839 zasebni 216 820 213 285 204 809 202 898 196 626 Ribniki,trstičja in močvirja 2 562 2 521 3 274 4 009 2 826 družbeni 1 655 1 593 2 302 3 074 1 851 zasebni 907 928 945 935 975 Gozdna zemljišča 948 735 951 542 955 916 960 035 961 348 družbeni 360 353 361 286 367 608 365 907 366 902 zasebni 588 382 590 256 588 308 594 128 594 446 Nerodovitno 131 405 128 729 129 690 127 815 129 236 družbeni 96 770 96 679 94 602 97 334 98 244 zasebni 34 635 32 050 35 088 30 481 30 992 2-3. Sestava zemljiških kategorij po lastništvu (vsi sektorji-100) i 1965 1966 1967 1968 1969 VSA POVRŠINA družbeni 30,4 30,7 31,0 31,2 31,2 zasebni 69,6 69,3 69,0 68,8 68,8 Njive in vrtovi družbeni 9,7 9,7 9,4 9,7 9,1 zasebni 90,3 90,3 90,6 90,8 90,9 Sadovnjaki družbeni 17,7 16,9 16,5 15,3 14,8 zasebni 82,3 83,1 83,5 84,7 85,2 * Vinogradi družbeni 15,4 15,6 15,6 15,4 16,1 zasebni 84,6 84,4 84,4 84,6 83,9 Travniki družbeni 14,0 15,5 14,3 14,8 14,5 zasebni 86,0 84,5 85,7 85,2 85,5 2-3, Sestava zemljiških kategorij po lastništvu (nadaljevanje) 1965 1966 1967 1968 1969 Pašniki družbeni 26,3 26,3 29,2 29,8 30,1 zasebni 73,7 73,7 70,8 70,2 69,9 Ribniki, trstičja in močvirja družbeni 64,6 63,2 70,3 76,7 65,5 zasebni 35,4 36,8 29,1 23,3 34,5 Gozdna zemljišča družbeni 38,0 38,0 38,5 38,1 38,2 zasebni 62,0 62,0 61,5 61,9 61,8 Nerodovitno družbeni 73,6 75,1 72,9 76,2 76,0 zasebni 26,4 24,9 27,1 23,8 24,0 2-4. Skupi ne zemljiških kategorij po uporabnosti ha 1965 1966 1967 1968 1969 VSA POVRŠINA 2 025 268 2 025 268 2 025 268 2 025 285 2 025 285 družbeni 615 807 620 847 628 750 632 167 631 573 zasebni 1 409 461 1 404 421 1 396 518 1 393 118 1 393 712 Obdelovalna^ 648 485 652 916 647 236 644 481 650 410 družbeni 79 768 85 014 79 868 79 805 79 737 zasebni 568 717 567 902 567 368 564 676 570 673 Kmeti jska^ 945 128 944 997 939 662 937 435 934 701 družbeni 158 684 162 882 166 540 168 926 166 427 zasebni 786 444 782 115 773 122 768 509 768 274 Rodovitna 1 893 863 1 896 539 1 895 578 1 897 4 70 1 896 049 družbeni 519 037 624 168 534 148 534 833 533 329 zasebni 1 374 826 1 272 371 1 361 430 1 362 637 1 362 720 1) Obdelovalna površina so: njive z vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. 2) Kmetijsko površino dobimo, še k obdelovalni prištejemo še pašnike s planinami ter ribnike, trstičja in močvirja, 3) Rodovitno površino dobimo, če h kmetijski površini prištejemo gozdna zemljišča. VSE NJIVE družbeni zasebni ?i ta družbeni zasebni Industrijske rastiine družbeni zasebni Vrtnine družbeni zasebni Krnske rastline družbeni zasebni Nasadi in drugo družbeni zasebni VSE NJIVE družbeni zasebni Žita družbeni zasebni Industrijske rastline družbeni zasebni Vrtnine družbeni zasebni Krnske rastline družbeni zasebni Nasadi in drugo družbeni zasebni 2-5. Skupine njivskih posevkov po lastništvu ha 1965 1966 1967 1968 1969 290 0« 286 361 284 134 279 261 277 037 28 029 27 817 26 839 24 692 24 231 262 013 258 544 257 295 254 569 252 806 142 970 141 537 142 083 142 558 142 128 11 647 10 840 11 597 12 614 12 530 131 323 130 697 130 486 129 944 129 598 k 083 4 168 4 069 3 872 3 705 1 «2 1 691 1 736 1 680 1 611 2 651 2 477 2 333 2 192 2 094 62 194 61 225 58 476 58 410 57 863 1 614 1 606 1 363 1 242 1 306 60 580 59 619 57 113 57 168 56 557 73 559 73 702 73 468 68 786 67 004 10 680 11 387 9 848 7 601 6 668 62 879 62 315 63 620 61 185 60 3 36 7 236 4 975 5 177 5 635 6 337 2 656 1 545 1 434 1 555 2 116 4 580 3 430 3 743 4 080 4 221 2-6. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu 1965 1966 1967 1968 1969 100 100 100 100 100 9,7 9.7 9,4 8,8 9,1 90,3 90,3 90,6 91,2 90,9 100 100 100 100 100 8,1 7.7 8.2 8,8 8,8 91,9 92,3 91,8 91,2 91,2 100 100 100 100 100 35,1 40,6 57,3 43,4 43,5 64,9 59,4 42,7 56,6 56,5 100 100 100 100 100 2.6 2.6 2,3 2,1 2,3 97,4 97,4 97,7 97,9 97,7 100 100 100 100 100 14,5 15,5 13,4 11,1 10,0 85,5 84,5 86,6 88,9 90,0 100 100 100 100 100 36,7 31,1 27,7 27,6 33,4 63,3 68,9 72,3 72,4 66,6 2-7. Posejana površina glavnih posevkov ha 1965 1966 1967 1968 1969 VSA NJIVSKA POVRŠINA 290 042 286 361 284 134 279 261 277 037 Pšenica 54 219 54 753 55 473 57 680 59 049 Rž 11 740 11 393 10 949 11 475 11 129 Ječmen H 843 14 055 13 232 12 951 12 467 Oves 14 469 13 265 13 066 11 888 11 564 Soržica 2 645 2 402 2 247 1 447 1 408 Koruza 74 025 43 730 45 589 45 846 45 458 Ajda 127 264 230 226 207 Proso 767 255 1 156 871 698 Lan 81 54 47 39 28 Konoplja 26 28 21 25 21 Sirek 22 27 24 22 16 Sladkorna pesa 45 41 28 18 12 Oljna repica 1 093 1 162 1 006 882 842 Hmel j 2 435 2 415 2 485 2 499 2 485 Sončnice 196 203 198 161 158 Tobak 1 . . Zdravilna zelišča 58 40 30 29 27 Krompir 52 041 50 969 48 311 48 339 48 024 Fižol 1 267 1 171 1 200 1 223 1 224 Grah 414 349 369 344 314 Vrtno korenje 395 524 396 424 433 Čebula 1 024 1 036 1 003 1 052 1 027 Česen 360 359 343 357 389 Paradižnik 920 958 957 950 881 Kapusnice 2 742 2 670 2 699 2 642 2 607 Paprika 343 352 310 295 296 Melone in lubenice 9 8 11 12 11 Črna detelja 26 321 26 383 27 096 25 471 23 957 Lucerna 18 672 18 356 18 660 17 918 18 130 Gračica 587 480 453 500 426 Druge detelje 1 418 1 434 1 096 800 720 Mešanica trav in detelj 6 427 6 230 6 563 6 074 6 098 Silažna koruza in pitnik 5 782 5 821 4 679 4 758 4 502 Mohar 3 8 8 3 3 Krmska pesa 7 315 7 583 7 422 7 356 7 161 Krmsko korenje 2 511 2 563 2 554 2 400 2 233 Orevesnice, trsnice 145 162 197 176 165 Maline, jagode, ribez 908 - 876 797 602 Ledine in trznine (praha) 2 746 1 941 2 252 2 586 2 825 Neobdelane njive 3 702 2 718 2 593 2 703 3 226 2-8, Pridelki posevkov 1) 1965 1966 1967 1968 1969 Pšenica 1 144 831 1 314 733 1 422 252 1 308 939 1 467 830 Rž 169 677 193 260 186 233 189 941 176 636 Ječmen 256 906 276 185 264 811 237 472 235 492 Oves 217 643 215 299 224 410 189 153 187 725 Soržica A3 881 41 354 42 915 24 485 25 846 Koruza 1 306 214 1 501 156 1 421 261 1 532 440 1 412 539 Ajda 49 166 40 762 47 337 47 156 48 676 Proso 24 497 36 318 37 704 39 807 30 807 Lan-vlakno 1 484 1 134 846 999 734 Konoplja-vlakno 694 955 476 518 605 Sladkorna pesa 10 867 9 532 6 850 4 550 2 750 Oljna repica 9 553 12 357 10 409 8 470 8 492 Hme I j 27 903 32 810 29 788 30 495 31 973 Sončnice 10 911 10 232 10 766 14 363 10 523 Tobak 7 - - - - Krompir 5 251 515 6 880 146 6 119 559 6 510 798 6 522 002 Fižol-zrnje 78 376 82 038 73 483 68 696 63 749 Grah-zrnje 3 421 2 728 2 103 1 951 1 871 Vrtno korenje 37 154 39 927 36 984 37 743 37 297 Čebula 106 007 99 913 102 528 105 522 104 683 Česen 18 413 18 043 19 261 19 977 21 205 Paradižnik 109 398 131 363 116 870 112 641 82 977 Kapusnice 567 966 619 608 628 315 658 567 547 036 Paprika 16 496 19 000 15 548 15 310 11 391 Melone in lubenice 760 502 - 732 380 Črna detelja 1 626 490 1 690 334 1 549 120 1 423 401 1 359 027 Lucerna 1 137 732 1 152 286 1 048 005 1 051 232 1 060 685 Grašiča 21 676 19 650 15 865 24 339 17 162 Druge detel je 64 739 74 183 49 295 36 868 28 534 Mešanice trav in detelj 384 546 399 286 366 086 390 063 346 481 Si lažna koruza in pitnik 3 345 007 3 355 797 1 916 783 2 132 732 1 959 306 Mohar 90 123 135 330 90 Krmska pesa 2 052 855 2 219 381 2 116 148 2 215 039 2 039 775 Krmsko korenje 1 040 043 1 105 082 1 063 241 1 079 390 288 955 Krmska repa 1 891 409 1 796 042 2 117 618 2 467 411 1 838 327 Seno 12 631 586 13 676 646 11 988 978 11 773 760 12 176 153 1) Pri vseh posevkih se podatki nanašajo na pridelek glavnih, vmesnih in s trniščnih posevkov ter podsevkoV,pridelek sena je seštevek pridelka s travnikov, sadovnjakov, senožeti, pašnikov, ledin in neobdelanih njiv. 'N 1965 1966 1967 1968 1969 Pšenica a 54 043 54 629 55 634 57 680 59 049 b 1 144 831 1 314 733 1 422 252 1 308 939 1 467 830 C 21,1 24,1 25,6 22,7 24,8 Rž a 11 700 11 393 10 959 11 475 11 129 b 169 677 193 269 186 233 189 941 176 636 C 14,5 17,0 16,9 16,6 15,9 Ječmen a 14 805 14 011 13 216 12 951 12 399 b 256 906 276 185 264 911 237 472 235 492 C 17,4 19,7 20,0 18,2 19,0 Oves a 14 388 13 260 12 892 11 888 11 643 b 217 643 215 299 224 410 189 153 187 725 C 15,1 16,2 17,4 15,9 16,1 Soržica a 2 630 2 402 2 217 1 447 1 414 b 43 881 41 354 42 915 24 485 25 846 C 16,7 17,2 19,4 16,9 18,3 Koruza glavni posevek a 42 812 43 571 46 004 45 941 45 416 b 1 238 863 1 492 396 1 416 529 1 532 440 1 411 917 C 28,9 34,3 30,8 33,4 31,1 Koruza strniščni posevek a 58 509 67 74 30 b 967 8 760 4 732 3 632 622 C 16,7 17,2 24,3 49,1 20,7 Ajda prašna a 130 282 222 209 204 b 1 001 3 939 1 245 1 761 2 262 C 7.7 13,9 5,6 8,4 11,1 Ajda strniščna a 6 874 6 223 6 066 6 057 5 851 b 48 165 36 823 46 092 45 395 46 414 C 7,0 5,9 7.6 7,5 7,9 Proso prašno a 774 1 361 791 732 647 b 8 730 14 096 10 952 8 782 8 739 C 11,3 10,3 13,8 11,9 13,5 Proso strniščno a 2 669 2 569 2 759 2 733 2 381 b 15 767 22 222 26 752 31 025 22 068 C 5,9 8,6 9,7 11,4 9,3 Lan za vlakno a 79 53 38 36 25 b 1 484 1 134 846 999 734 C 18,8 21,4 22,3 27,8 29,4 Konoplja za vlakno a 21 28 21 25 21 b 657 955 476 518 605 C 31,3 34,1 22,7 20,7 28,8 a-pospravljena površina ha, b*ves pridelek q, c-hektarski pridelek q 1965 1966 1967 1968 1969 Sladkorna pesa a 44 41 28 18 12 b 10 867 9 532 6 850 4 550 2 750 C 247 232 245 253 229 Oljna repica a 1 093 1 162 1 003 882 832 b 9 553 12 357 10 409 8 470 8 492 C 8,7 10,6 10,4 9,6 10,2 Hmelj a 2 358 2 403 2 446 2 497 2 485 b 27 903 32 810 29 788 30 495 31 973 C 11,8 13,6 12,2 12,2 12,9 Sončnice glavni posevek a 196 201 189 164 158 b 1 997 1 895 1 963 1 671 1 666 c 10,2 9,4 10,4 10,2 10,5 Sončnice vmesni posevek a 4 876 5 137 5 022 4 639 4 164 b 8 914 8 337 8 803 12 692 8 857 C 1,8 1,6 1,8 2.7 2,1 Tobak a 1 . m b 7 - - - - C 7,0 - • - . - Krompir glavni posevek a 50 554 50 662 48 267 48 378 48 023 b 5 230 594 6 863 327 6 094 939 6 487 598 6 494 306 C 104 135 126 134 135 Krompir vmesni posevek a 303 283 358 318 381 b 20 921 16 819 24 620 23 200 27 696 C 69,0 59,4 68,8 72,9 76,7 Fižol za zrnje glavni a 1 260 1 169 1 206 1 224 1 225 posevek b 18 182 15 090 14 418 15 000 14 641 C 14,4 12,9 11,9 12,3 12,0 Fižol za zrnje vmesni a 33 101 32 668 30 629 29 320 27 220 posevek b 60 194 66 948 59 065 53 696 49 108 c 1,82 2,1 1,9 1,8 1,8 Grah v zrnju a 410 348 365 346 308 b 3 421 2 728 2 103 1 951 1 871 c 8,3 7,8 5,8 5,6 6,1 Vrtno korenje a 393 529 394 417 423 b 37 154 39 927 36 984 37 743 37 297 c 94,5 76 93,9 90,5 88,2 1965 1966 1967 1968 1969 Čebula a 1 016 1 044 1 003 1 051 1 013 b 106 007 99 913 102 528 105 522 104 683 c 104 96 102 100 103 Česen a 360 344 340 355 388 b 18 413 18 043 19 261 19 977 21 205 C 51,1 52,4 56,7 56,3 54,6 Paradižnik a 917 948 951 950 875 (glavni posevek) b 108 448 127 478 116 730 111 781 82 977 C 118 134 123 118 95 Paradižnik a 18 70 2 10 7 (vmesni posevek) b 950 3 885 140 860 536 C 52,8 55,5 70 86,0 76,5 Kapusnice a 2 726 2 712 2 669 2 606 2 607 (glavni posevek) b 470 406 495 114 491 849 500 670 421 394 C 173 183 184 192 162 Kapusnice a 675 776 882 984 1 005 (strniščni posevek) a 97 560 124 494 136 466 157 897 125 642 c 145 160 155 161 125 Paprika a 336 325 307 294 295 b 16 496 19 000 15 548 15 310 11 391 C 49,0 58,5 51 52,1 38,6 Melone in lubenice a 11 8 10 14 11 b 502 570 578 732 380 C 45,6 71,3 57,8 52,3 34,5 Črna detelja a 26 309 26 207 26 838 25 350 23 745 (glavni posevek) b 1 429 332 1 476 764 1 357 782 1 232 521 1 177 715 C 54,3 56,3 50,6 48,6 49,6 Črna dete 1 ja a 12 928 12 587 11 890 11 717 11 578 (podsevek) b 197 158 213 570 191 338 190 880 181 312 C 15,3 16,9 16,1 16,3 15,7 Lucerna a 18 425 18 390 18 553 17 836 18 000 (glavni posevek) b 1 054 933 1 082 008 976 536 975 609 989 306 c 57,3 58,8 52,6 54,7 55,0 Lucerna a 4 679 3 969 4 167 4 064 4 065 (podsevek) b 82 799 70 278 71 469 75 623 71 379 c 17,7 17,7 17,2 18,6 17,6 Grašiča a 563 492 448 508 427 b 21 676 19 650 15 865 24 339 17 162 C 38,5 39,9 35,4 47,2 40,2 1965 1966 1967 1968 1969 Mešanica trav in detelj a 6 505 6 161 6 273 6 021 6 078 (glavni posevek) b 341 105 356 873 314 328 339 522 302 913 C 52,4 57,9 50,1 56,4 49,8 Mešanica trav in detel j a 2 598 2 190 2 381 2 277 2 372 (podsevek) b 43 441 42 413 51 758 50 541 43 578 C 16,7 19,4 21,7 22,2 18,4 Druge detelje a 1 418 1 496 1 025 801 704 b 64 739 74 183 49 295 36 868 28 534 C 45,7 49,6 48,1 46,0 40,5 Silažna koruza in pitnik a 7 112 7 351 4 791 4 792 4 646 (glavni posevek) b 2 539 109 2 888 075 1 506 029 1 623 985 1 473 619 C 357 393 314 339- 317 Pitnik a 4 508 2 915 3 010 3 193 3 252 (strniščni posevek) b 805 898 467 722 410 754 508 747 485 687 C 179 161 137 159 149 Mohar a 3 8 8 3 3 (glavni posevek) b 90 123 127 90 90 C 30,0 15,3 15,9 30,0 30,0 Mohar a 6 1 1 8 (strniščni posevek) b 755 6 8 240 . c 126 6,0 8,0 30,0 - Krmska pesa a 7 336 7 625 7 406 7 319 7 162 (glavni posevek) b 1 601 604 1 764 142 1 614 984 1 675 174 1 578 240 C 218 229 218 229 220 Krmska pesa a 2 820 2 849 3 001 3 033 2 867 (strniščni posevek) b 451 251 455 239 501 164 539 865 461 535 C 160 160 167 178 161 Krmsko korenje a 2 511 2 549 2 503 2 414 2 189 (glavni posevek) b 374 436 414 778 375 729 375 829 329 589 c 149 163 150 156 151 Krmsko korenje a 5 623 5 815 5 877 5 859 5 740 (strniščni posevek) b 665 607 690 304 687 512 703 561 659 366 C 118 119 117 120 115 Krmska repa a 12 076 12 164 12 463 12 370 11 942 b 1 891 409 1 796 042 2 117 618 2 467 411 1 838 327 C 157 148 170 200 154 1965 1966 1967 1968 1969 Travniki a 299 706 311 551 303 384 306 595 307 632 b 9 305 888 9 793 331 8 842 541 8 545 603 9 018 985 C 31,1 31,4 29,1 27,9 29,3 Pašniki a 265 127 289 532 271 529 284 731 271 506 b 2 558 751 3 021 486 2 402 661 2 514 947 2 411 477 C 9,6 10,4 8,8 8,8 8,9 Sadovnjaki a 27 634 32 762 33 407 34 763 31 865 b 697 971 808 612 670 636 651 429 668 751 C 25,1 24,6 20,1 18,7 21,0 Ledine, trznine in a 5 025 4 522 5 041 6 908 6 056 neobdelane njive b 68 976 53 217 73 140 61 781 76 940 C 13,7 11,7 14,5 8,9 12,7 a-pospravljena površina ha, b-ves pridelek, c-pridelek na ha q 2-11, Sadna drevesa in pridelek sadja 1965 1966 1967 1968 1969 Jablane a 4 192 108 4 119 518 4 146 602 4 135 399 4 218 103 b 3 101 284 3 070 315 3 091 766 3 140 621 3 356 165 C 203 892 516 236 865 605 551 495 843 457 č 6,6 16,8 28,0 17,6 25,1 Hruške a 1 282 631 1 273 104 1 258 987 1 269 349 1 293 517 b 879 956 866 221 908 662 989 419 1 028 384 C 65 168 101 461 131 917 157 940 128 657 č M 11,7 14,5 16,0 12,5 Kutine a 14 085 11 667 11 356 10 526 10 542 b 12 173 9 302 8 738 8 324 8 257 c 428 4 199 684 557 503 č 3,5 45,1 7,8 6,7 6,1 Češplje a 1 121 895 1 121 956 11124 '204 1 147 4 70 1 117 783 b 925 444 942 526 958 090 957 4/6 960 636 c 58 369 84 057 64 348 136 855 43 031 l 6,3 8,9 6,7 14,3 4,5 Češnje a 393 803 386 491 386 662 383 938 375 712 b 338 609 334 296 333 913 333 026 329 099 c 35 576 53 396 52 443 51 784 28 654 č 10,5 10,5 15,7 15,5 8,7 a-Štev11 o vseh drevep,b-število rodnih dreves, c-ves pridelek q, č-pridelek na rodno drevo kg. 1965 1966 1967 1968 1969 Višnje a 59 967 52 198 48 808 46 473 42 829 b 35 326 37 751 34 542 36 718 31 909 c 1 537 2 336 1 854 2 570 1 552 £ M 6,2 5,4 6,9 4,9 Marelice a 48 894 49 126 47 790 46 344 47 134 b 40 136 41 378 40 475 39 160 30 569 C 2 920 3 814 3 997 5 262 3 854 £ 7,3 9,2 9,9 13,4 12,6 Breskve a 590 491 568 760 554 668 577 474 590 546 b 441 407 426 362 431 708 442 500 465 225 C 47 312 54 286 52 926 58 075 46 188 č 10,7 12,7 12,3 13,1 9,9 Orehi a 253 417 256 623 251 600 248 957 251 448 b 197 094 205 768 205 ,104 203 093 205 197 C 12 956 14 858 21 6,5 14 277 19 719 £ 6,6 7,2 10,5 7,0 9,6 Mandeljni a 10 892 10 537 10 177 10 234 10 714 b 9 725 9 533 9 590 9 441 9 971 C 347 551 638 498 521 £ 3,6 5,8 6,7 5,3 5,2 Fige a 49 255 43 360 42 333 40 636 40 795 b 46 046 40 591 40 130 38 781 39 052 C 2 484 2 599 3 166 2 507 2 806 £ 5,4 6,4 7,8 6,4 7,2 Oljke a 79 469 75 131 73 022 70 410 72 113 b 62 462 64 919 64 390 64 890 66 652 C 6 938 2 346 5 910 2 946 2 561 £ 11,1 3,6 9,2 4,5 3,8 Kakiji a 14 609 13 718 13 828 15 519 15 364 b 13 417 12 683 12 918 13 222 13 937 c 1 704 2 550 2 987 3 057 2 110 č 12,7 20,1 23,1 23,1 15,1 2- 12. Površina in pridelek jagodi£evja 1965 1966 1967 1968 1969 Maline a 52 36 27 20 20 b 641 491 374 373 339 C 12,3 13,6 13,9 18,7 17,0 Ribez in kosmulja a 754 757 683 623 617 b 11 865 7 068 12 337 13 008 11 742 C 15,7 9,3 18,1 20,9 19,'0 Jagode a 111 147 137 154 157 b 2 871 4 758 4 930 4 970 5 258 c 25,8 32,4 36,0 32,3 33,5 a-obrana površina ha, b-ves pridelek q, c-pridelek a ha g 27 2-13. Domača predelava sadja 1965 1966 1967 1968 1969 Suhe slive q 821 1 282 1 118 2 081 927 Drugo suho sadje g 2 669 1 983 5 442 3 284 4 179 Mezga iz sliv q 1 963 2 284 2 256 3 803 1 609 Druge mezge q 1 356 1 423 2 591 2 405 2 517 Slivovka hi 2 625 4 587 4 133 9 580 2 394 Drugo sadno žganje hi 2 312 2 308 9 486 4 490 9 491 Sadni sokovi hi 1 894 2 610 2 679 2 021 8 088 Sadjevec (jabolčnik) hi 52 211 122 194 232 295 168 832 195 672 Pridelano ol iv vseh q 6 m 2 346 5 910 2 946 2 561 porabijeno svežih q 9 86 - - - konzervirano q 50 10 6 3 8 predelano v olje q 6 735 2 250 5 904 2 943 2 553 Dobljeno: olja hi 1 086 361 1 141 519 512 tropin q 2 070 668 2 024 1 286 651 Nasušeno fig q 31 35 54 60 61 2-14. Površina vinogradov, trto, pridelek in predelava grozdja 1965 1966 1967 1968 1969 Površina rodnih in nerodnih vinogradov, ha vse trte 20 942 20 616 20 352 20 399 20 644 žlahtna 17 041 16 542 16 253 16 491 16 867 samorodnice 3 901 4 074 4 099 3 908 3 777 Površina rodnih vinogradov, ha vse trte 18 757 18 559 18 412 18 494 18 597 žlahtna 14 980 14 638 14 547 14 820 14 969 samorodnico 3 777 3 921 3 865 3 674 3 628 1965 1966 1967 1968 1969 Število rodnih trt (tisoči) vse trte 98 749 98 332 97 874 93 505 95 611 žlahtna 74 106 72 174 72 789 69 578 71 860 samorodnice 24 643 26 158 25 085 23 927 23 751 Ves pridelek grozdja, v q vse trte 763 365 652 832 676 247 730 118 707 786 žlahtna 588 574 496 182 514 025 574 461 555 677 samorodnice 174 791 156 650 162 224 155 657 152 109 Število rodnih trt na ha rodnih vinogradov vse trte 5 235 5 250 5 316 5 056 5 141 žlahtna 4 906 4 869 5 004 4 695 4 800 ■samorodnice 6 540 6 671 6 490 6 513 6 546 Pridelek grozdja na ha, q vse trte 40,7 35,2 36,7 39,4 38,1 žlahtna 39,3 33,9 35,3 38,8 37,1 samorodnice 48,1 40,0 42,0 42,4 41,9 Pridelek grozdja na rodno trto, kg vse trte 0,77 0,66 0,69 0,78 0,74 žlahtna 0,79 0,68 0,71 0,83 0,77 samorodnice 0,71 0,60 0,65 0,65 0,64 Predelano grozdje v vdno q 772 617 590 904 607 587 630 810 640 021 Dobljeno vina hi 554 097 408 810 419 936 435 o36 438 346 Izkoristek grozdja, t 71,7 69,2 69,1 69,0 68,5 Od skupnega pridleka qrozdja je bilo predelanega % 90 91 90 86 90 Dobljeno žganja hi 4 439 4 488 4 652 4 410 5 696 2-15. Porabljene količine umetnih gnojil 1965 1966 1967 1968 1969 Vsi sektorji Vsa količina t 118 569 122 040 118 200 98 265 124 435 na 1 ha obdelovalne površine kg 183 192 187 152 191 Družbeni sektor Vsa količina t 47 256 42 590 41 847 41 505 40 588 na ha obdelovalne površine 592 645 657 660 509 Zasebni sektor Vsa količina t 71 313 79 450 76 353 56 760 83 847 na ha obdelovalne površine 125 131 135 100 147 O 1 >00 Delež živine po lastništvu 1966 1967 1968 1969 1970 1966 1967 1968 1969 1970 Konji k9 k96 48 764 družbeni 679 534 zasebni 48 817 48 230 Goved 581 979 565 401 družbeni 83 873 73 861 zasebni 498 106 491 540 Prašiči 428 304 452 866 družbeni 61 989 68 996 zasebni 366 315 383 870 Ovce 38 706 36 953 družbeni 3 3 zasebni 38 703 36 950 Perutnina ^ 2 738 2 994 družbeni 1 069 989 zasebni 1 669 2 005 48 868 46 896 45 316 100 1 198 323 253 1.4 47 674 46 573 45 063 98,6 544 273 503 136 488 580 100 65 093 45 694 36 949 14,4 479 180 457 442 451 631 85,6 480 294 444 963 449 188 100 90 064 85 601 82 076 14,5 390 230 359 362 367 112 85,5 35 143 33 590 30 696 100 3 3 3 0,1 35 140 33 587 30 693 99,9 3 338 3 693 4 178 100 1 275 1 577 1 970 39,1 2 063 2 116 2 208 60,9 100 100 100 100 1.1 2.5 0,7 0,6 98,9 97,5 99,3 99,4 100 100 100 100 13,1 12,0 9,1 7,6 86,9 88,0 90,9 92,4 100 100 100 100 15,2 18,8 19,2 18,3 84,8 81,2 80,8 81,7 100 100 100 100 0,0 0,0. 0,0 0,0 100 100 100 100 100 100 100 100 33,0 38,2 42,7 47,2 67,0 61,8 57,3 52,8 1. ) Podatki o številu živine v zasebnem sektorju so bili zbrani na dan 15. 1. vpisanega leta. Podatki o številu ži- vine v družbenem sektorju pa so bili zbrani na dan 31. 12. prejšnjega leta. 2. ) Število perutnine je v tisočih. 2-1/ živina in plemenska živina po lastništvu števi lo Konji družbeni zasebni od teh: kubi 1 in brejih žrebic družbeni zasebni Goved družbeni zasebni od teh: krav in brejih jinic družbeni zasebni Prašiči družbeni zasebni od teh: plemenskih svinj družbeni zasebni 1966 1967 1968 49 496 679 k 8 800 17 212 112 17 100 581 973 83 873 k98 100 252 659 17 156 235 500 k28 289 61 989 366 300 5k 937 5 837 k9 100 k8 76k 53k k8 230 16 2k6 86 16 160 565 k01 73 861 k91 5k0 260 k99 16 699 2k3 800 k52 866 68 966 383 870 53 0k5 5 kk5 k 7 600 k8 868 1 198 k7 670 16 373 73 16 300 5kk 273 65 093 k 79 180 263 073 16 323 246 /50 k80 29k 90 064 390 230 5k 855 7 635 k 7 220 1969 1970 k6 896 323 k6 573 16 172 63 16 109 503 136 k 5 69k k57 kk2 26k 318 15 k/8 2k8 8k0 kkk 963 85 601 359 362 53 709 7 15k k 6 555 k5 316 253 k5 063 15 336 k3 15 293 k88 580 36 9k9 k51 631 260 882 1k 122 2k6 760 kk9 188 82 076 367 112 56 152 8 577 k7 575 Število 1.) Sestava - 1966 1967 1968 1969 1970 1966 1967 1968 1969 1970 Konji 49 496 48 764 48 868 46 896 45 316 100 100 100 100 100 žrebeta in mladi konji 8 731 7 994 7 962 4 636 4 110 17,6 16,4 16,3 9,9 9,1 kobile in breje žrebice 17 221 16 246 16 373 16 172 15 336 34,8 33,3 33,5 34,5 33,8 konji in žrebci 23 544 24 524 24 533 26 088 25 870 47,6 50,3 50,2 55,6. 57,1 Goved 581 979 565 401 544 273 503 136 488 580 100 100 100 100 100 teleta in mlada goved do 1 leta 169 6/5 148 151 135 107 112 536 125 230 29,2 26,2 24,8 22,4 25,6 mlada goved od 1-2 let 94 890 89 509 79 383 63 146 50 690 16,3 15,8 14,6 12,5 10,4 mlada goved nad 2 leti 22 757 24 527 22 246 20 158 14 613 3,9 4,3 M 4,0 3,0 krave in breje junice 252 659 260 499 263 073 264 318 260 882 43,4 46,2 48,3 52,5 53,4 biki 2 143 2 202 3 092 2 391 • . • 0,4 0,4 0,6 0,5 • . . voli 39 855 39 513 41 372 40 591 36 065 6,8 7,0 7,6 8,1 7,* Prašiči 428 304 452 866 480 294 444 963 449 188 100 100 100 100 100 prašički do b mescev 194 375 213 858 222 593 217 791 252 559 45,4 47,2 46,4 48,9 56,2 prašički nad 6 mescev 63 544 59 657 52 630 81 831 58 958 14,8 13,2 13,0 18,4 13,1 plemenske svinje 54 960 53 045 54 855 54 6/7 56 152 12,8 11,7 11,4 12,3 12,5 merjasci 1 857 2 231 2 196 2 129 1 817 0,4 0,5 0,5 0,5 0,4 pitanci 113 368 124 075 138 020 88 535 79 702 26,6 27,4 28,7 19,9 17,8 Ovce 38 706 36 953 35 143 33 590 30 696 100 100 100 100 100 jagnjeta 10 /26 10 940 9 700 10 170 7 622 27,7 29,6 27,6 30,3 24,8 plemenske ovce 23 756 21 870 20 980 19 319 18 830 61,4 59,2 59,7 57,5 61,4 odrasle ovce in ovni 4 224 4 143 4 463 4 101 4 240 10,9 11,2 12,7 12,2 13,8 Perutnina ^ 2 738 2 994 3 338 3 693 4 178 - - - - - 1.) Podatki o številu živine v zasebnem sektorju so jili zbrani na dan 15. 1. vpisanega leta. Podatki o številu vine v družbenem sektorju pa so bili obrani na dan 31. 12. prejšnjega leta. 2.) Število perutnine je v tisočih. 2-19. Prirast živine 1965 1966 1967 1968 1969 Goved /5,4 70,8 76,4 69,7 55,6 družbeni 14,0 V/.4 23,6 11,0 7,2 zasebni 61,4 53,4 52,8 57,9 48,4 Prašiči 53,5 51,1 55,6 55,3 53,1 družbeni 7,9 8,7 10,9 12,2 12,4 zasebni 45,6 42,4 44,7 43,1 40,7 Ovce 0,4 0,4 0.4 0,4 0,4 družbeni - - - - - zasebni 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 Perutnina .. družbeni 10,8 14,2 16,7 20,9 26,6 6,6 10,4 13,3 17,1 22,« zasebni 4.2 3,8 3,4 3,8 3,8 2-20 Kollčina mesa tisoč ton 1965 1966 1967 1968 1969 VSt MF SO 81,7 80,0 93,8 102,9 85,3 Goveje meso 32,2 35,4 42,7 46,7 35,9 Svinjsko meso 31,0 27,3 29,9 29,3 22,4 Ovč je meso 0,1 0,2 0,2 0,2 0,2 Meso perutnine Ostalo meso 8,7 11,1 13,1 18,1 20,6 9,7 6,0 7,9 8,6 6,2 1) Pri prirastu perutnine je v družbenem sektorju všteta kooperacija. 2) K "ostalemu mesu" štejemo konjsko meso in vso drobovino. Navedene količine mesa predstavljajo vso proizvodnjo mesa v naši republiki (všteto je tudi meso živine uvožene za zakol iz drugih republik; zato te količine mesa ne predstavljajo proizvodnje mesa samo domače živine. 2-21 Živalska proizvodnja 1965 1966 1967 1968 1969 , Družbene kmetijske organizacije Poprečno število molznih krav 14 838 14 566 13 937 14 006 12 880 Količina namolzenega mleka (tisoč 1) 45 135 46 894 46 246 43 196 45 127 Število kokoši nesnic 165 853 161 638 277 929 378 218 341 668 Količina znesenih jajc (tisoč) 28 003 29 538 51 627 54 991 68 282 Količina neoprane volne (kg) 63 4 4 - Količina natočenega medu (kg) 7 283 15 275 5 473 7 356 8 037 Zasebna kmečka gospodarstva Poprečno število molznih krav 193 112 210 620 207 270 217 751 211 660 Količina namolzenega mleka (tisoč 1) 326 980 355 948 315 670 353 000 359 800 Število kokoši nesnic 1 501 690 2 099 880 1 856 500 1 903 734 1 981 630 Količina znesenih jajc (tisoč) 135 152 209 988 185 600 190 373 198 163 Količina neoprane volne (kg) 73 530 70 000 66 770 63 815 61 000 Količina natočenega medu (kg) 360 000 449 788 644 500 688 018 452 000 2-22. ZAKOL ŽIVINE V KLAVNICAH 2-22.a Število zaklane živine v klavnicah Število zaklane živine 1965 1966 1967 1968 1969 Kopi tar ji 1 294 2 199 2 725 2 114 1 270 Goved 186 949 220 373 271 584 307 079 250 445 teleta do 6 mescev 56 787 77 155 80 467 138 131 104 561 mlada goved od 6 mesc 57 008 66 517 99 943 76 494 58 103 do 2 let krave 25 934 26 243 29 169 31 787 38 274 biki 23 900 35 897 46 994 45 921 29 271 voli 12 320 14 561 15 011 14 746 20 236 Prašiči 286 524 236 189 300 926 327 338 339 184 mladi prašički 9 312 4 354 7 033 5 957 14 690 mesnati 270 224 224 407 286 762 316 494 319 872 mastni 6 989 7 428 7 131 4 887 4 622 Ovce 4 101 3 760 3 513 4 094 3 845 jagnjeta 2 719 2 160 1 994 2 417 2 165 ovce in ovni 1 382 1 600 1 519 1 677 1 b80 Perutnina ^ 4 123 5-223 6 117 7 149 8 961 1.) Število perutnine je v tisočih. Živa teža v t Mrtva teža v t 1965 1966 1967 1968 1969 1965 1966 1967 1968 1969 Kopitarji 490 838 1 136 831 Goved 63 800 73 384 88 701 89 084 teleta do 6 mes cev 5 093 6 981 6 743 12 427 mlada goved od 6 mescev do 2 let 23 896 28 489 38 174 31 738 krave 11 287 11 665 12 899 13 944 biki 15 671 16 307 20 784 21 151 voli 7 853 9 942 10 101 9 824 Prašiči 29 090 24 530 31 439 33 680 mladi prašički 519 270 381 296 mesnati 27 534 23 158 29 965 32 651 mastni 1 037 1 102 1 094 733 Ovce 101 102 98 104 jagnjeta 40 29 30 35 ovce in ovni 61 73 68 69 Perutnina 5 701 7 721 9 687 12 369 489 224 368 552 424 235 77 437 33 397 38 497 46 728 47 478 40 410 9 386 3 110 4 245 4 206 7 884 5 873 24 290 12 728 15 069 20 349 16 901 12 839 17 403 5 103 5 349 5 897 6 352 8 021 13 165 8 493 8 825 11 203 11 420 7 078 13 193 3 963 5 009 5 073 4 921 6 599 33 543 20 212 17 164 22 258 24 177 23 830 762 289 178 245 191 555 32 096 19 221 16 260 21 .262 23 511 22 815 685 702 726 750 475 460 107 50 50 46 51 50 30 22 16 16 20 16 77 28 34 30 31 34 15 588 4 587 6 142 7 458 9 476 11 931 2-22 c Poprečna teža živine in klavnost Kopitarji Goved teleta do 6 mesc mlada goved od 6 mescev do 2 let krave biki voli Prašiči mladi prašički mesnati mastni Ovce jagnjeta ovce in ovni Perutnina Poprečna živa teža kg 379 381 417 341 333 327 89,6 91,8 84,0 419 428 382 435 444 442 449 454 442 637 683 673 102 104 104 55,7 64,3 54,1 102 103 104 148 148 153 24,5 27,0 28 14,7 14,0 15 44,0 46,0 M 2,7 1,6 2-22 d Dovoz Klavnost v j 393 290 92 415 «9 k 61 666 103 60 103 150 25 H 41 1.7 385 309 90 418 455 450 652 99 52 100 148 28 14 46 1,7 45.7 52,3 61,0 53.2 45.2 54.2 50.5 69.5 55.6 69.8 67.7 49.8 55.5 46,0 80.5 43,9 48,5 50,9 48,1 52,5 52,6 53,3 52,2 “ 62,4 63,4 62,b 52,8 53,3 53,3 52,9 45,8 45,7 46,5 46,1 54,1 53,9 53,9 53,8 50,4 50,2 50,1 50,0 69,9 70,8 71,8 71,0 65,9 64,5 64,5 72,8 70,2 70,9 72,0 /1,1 65,9 68,6 64,8 67,2 46,6 47,3 48,6 46,7 54,9 53,4 56,5 53,3 46,0 44,7 44,7 44,4 81,5 77,0 76,6 76,5 ik živa teža v t 1968 1969 484 72 15 686 16 488 12 943 15 804 Konji Goved Prašiči Ovce Perutnina 1965 1966 1967 140 12 062 12 502 18 6 490 11 222 11 382 7 72 706 15 288 12 720 15 t 2-23 Oddaja pitane živine z družbenih gospodarstev in z zasebnih gospodarstev 2-23 a Oddaja pitane živine z družbenih gospodarstev Števi lo Teža v t 1965 1966 1967 1968 1969 1965 1966 1967 1968 1969 Goved 52 280 59 712 5k 862 52 108 29 756 20 637 2k k26 20 552 19 171 10 058 teleta 5 873 5 001 7 696 8 790 8 793 1 522 1 21k 1 733 1 966 1 753 mlada goved kk 769 53 6k0 k6 k05 k2 86k 20 58k 18 3k3 22 711 18 kk1 16 983 8 151 odrasla goved nad 2 leti 1 638 1 071 761 k5k 379 772 - 501 378 222 15k Prašiči 90 732 78 k26 78 5k8 122 k01 11k 83k 8 071 7 156 7 822 11 61 k 10 539 bekoni 83 0k2 77 022 75 510 119 256 99 33k 7 307 6 998 7 k 82 11 275 9 07k mesnati 7 386 1 162 2 396 2 336 15 192 711 11k 2k2 231 1 k15 polmastni in mastni 30k 2k2 6k2 809 308 53 kk 98 108 50 Perutnina^ k 271 k 09k k 051 k k76 5 380 5 533 5 860 6 k32 7 383 9 381 1.) Število perutnine je v tisočih. 2-23 b Oddaja pitane živine z zasebnih gospodarstevv proizvodnem sodelovanju Število Teža v t 1965 1966 1967 1968 1969 1965 1966 1967 1968 1969 Goved 37 k83 k3 750 51 093 k5 829 38 060 15 7k3 17 591 19 683 16 k66 1k 073 teleta 3 991 6 730 15 517 17 303 12 390 862 1 310 k 0k7 3 883 2 k06 mlada goved 28 k8k 33 828 32 283 26 3/7 22 767 12 262 1k 5k9 13 962 11 kk3 10 1k5 odrasla goved nad 2 leti 5 068 3 192 3 293 2 1k9 2 903 2 619 1 731 1 67k 1 1k0 1 522 Prašiči k 9 8k5 31 359 k8 189 k2 35k kO 0k3 5 531 2 965 k 876 k 126 3 906 bekoni 1k 821 8 963 15 8k8 19 195 11 k09 2 130 8k2 1 5kk 1 775 990 mesnati 32 750 21 251 26 513 15 199 18 kk 7 3 175 2 006 2 716 1 529 1 819 polmastni in mastni 2 27k 1 1k5 5 828 7 960 10 187 22k 117 616 822 1 097 Perutnina ^ 1 289 3 39k 5 212 5 9k0 8 2k3 1 770 k 636 6 957 9 560 13 597 1) Število perutnine je v tisočih. 2-23 c Živina v pitališčih družbenih kmetijskih organizacij ob koncu leta 1965 1966 1967 1968 1969 Goved 51 053 37 718 35 392 19 317 15 75k teleta 12 k36 1k 671 15 0k5 7 810 7 961 mlada goved 37 912 22 762 19 9k5 11 228 7 776 odrasla goved nad 2 leti 705 285 k02 279 17 Prašiči k2 57k ki 1k2 59 911 55 865 kB 2k5 bekoni k1 922 kO 305 58 750 55 067 28 669 mesnati k10 650 937 6k7 19 k11 mastni in polmastni 2k2 187 22k 151 165 Ulov rib,rakov in školjk 2-24 a Ulov morskih rib, rakov in školjk 1965 1966 1967 1968 1969 1965 1966 1967 1968 1969 količina q sestava t (ves ulov ■ 100) VES ULOV 23 864 26 860 33 347 24 942 25 978 100 100 100 100 100 plave ribe 21 434 24 420 29 990 23 100 23 867 89,8 91,0 89,9 92,6 92 druge ribe 2 124 2 140 3 079 1 633 1 770 8,9 8,0 9,3 6,5 6,8 raki in drugi glavonožci 304 300 278 205 318 1,3 1,0 0,8 0,8 1,2 školjke 2 - - 4 23 - - - 0,0 0,0 2-24 b Ulov morskih rib, rakov, školjk po sektorjih lastništva Količina g Sestava % (vsi sektorji • 100) Družbeni Zasebni 22 994 870 25 800 ' 32 187 24 248 24 807 1 060 1 159 694 1 171 96,3 96,2 96,5 97,2 96 3,7 3,8 3,5 2,8 4 2-24 c Ulov sladkovodnih rib in rakov 1965 1966 1967 1968 1969 1965 1966 | 1967 I 1968 I 1969 količina 9 sestava i VES ULOV 1 630 2 388 2 736 3 638 3 367 100 100 100 100 100 ribe 1 576 2 326 2 669 3 590 3 345 96,7 97,4 97,6 98,7 99,3 raki 54 62 67 48 22 3,3 2,6 2/ 1,3 0,7 2-24 d Ulov sladkovodnih rib po sektorjih lastništva Količina q Sestava /L (vsi sektorji • 100) Družbeni Zasebni 560 786 1 070 1 540 861 1 308 808 2 282 1 643 34,3 1 724 65,7 33,8 32,3 66,2 67,7 36,4 48,8 63,6 51,2 2-25. Prodaja nekaterih pridelkov z družbenih gospodarstev količina 1965 1966 1967 1968 1969 Ži ta pšenica in rž t 6 987 13 395 17 651 12 890 15 048 ječmen t 1 519 2 633 1 001 1 315 1 271 oves t 840 1 054 1 496 862 815 koruza t 572 877 4 847 7 416 9 970 Vrtnine fižol oluščen t 11 71 76 56 32 krompir t 8 595 12 056 9 512 9 534 9 459 zelje t 1 173 1 231 1 214 1 074 965 Industrijske rastline hmel j t 1 098 1 560 1 671 1 559 1 606 Sadje jabolka (namizna in za predelavo) t 1 334 5 252 5 466 7 626 9 152 grozdje (namizno in za predelavo) t 3 157 2 165 3 531 3 120 4 177 slive sveže t 279 245 69 162 12 češnje in višnje t 8 10 9 8 5 marelice in breskve t 1 658 2 331 1 921 2 421 1 545 Vino hi 130 994 115 731 55 678 52 728 88 089 ?ivina^ pitani prašiči t 78 104 252 548 501 mesnati prašiči t 8 058 7 085 8 278 11 569 10 553 klavna goved t 25 097 26 169 22 066 19 466 11 786 perutnina t 5 759 7 243 7 245 10 202 14 489 Jajca, mleko, mlečni izdelki jajca tisoč kosov 13 855 14 766 23 444 31 216 33 309 sveže mleko tisoč 1 38 670 43 103 38 786 38 419 39 478 maslo q 384 279 192 1 352 - sir q 1 427 1 801 1 175 1 535 0 1) Pri prodaji in odkupu ni šteta plemenska živina, h klavni govedi prišteta tudi teleta. količina 1965 1966 1967 1968 1969 Žita pšenica in rž t 1 430 2 553 3 045 3 123 6 868 ječmen t 45 7 59 0 4 oves t 53 56 73 42 82 koruza t 978 1 056 1 011 623 678 Vrtnine fižol oluščen t 617 k 70 422 625 483 krompir t 28 520 32 985 27 336 29 253 30 787 zelje t 1 944 1 685 1 576 2 774 1 598 Industrijske rastline hmelj t 1 222 1 225 1 066 1 008 1 257 Sadje jabolka (namizna in za predelavo) t 6 198 6 375 6 370 5 750 3 896 grozdje (namizno in za predelavo) t 1 712 «5 3 509 4 671 3 450 slivo sveže t 653 403 217 1 573 62 češnje in višnje t 1 127 1 977 1 697 1 623 590 marelice in breskve t 833 8 44 797 697 532 Vino hi 55 045 40 455 45 656 45 668 43 519 Živina pitani prašiči t 319 373 446 1 744 1 881 mesnati prašiči t 6 658 4 181 5 671 5 225 5 294 klavna goved t <»0 919 53 899 46 137 40 363 53 489 ostala živina t 17 12 262 1 730 2 230 perutnina t 150 497 1 624 2 546 2 086 Jajca.mleko in mlečni izdelki jajca tisoč kosov 13 926 12 229 9 181 8 585 9 191 sveže mleko tisoč 1 49 228 66 220 71 838 81 284 89 950 maslo g 78 44 36 42 1 sir g 74 57 25 • • • 1 drugi mlečni izdelki g 118 95 678 586 44 3. PREGLED VAŽNEJŠIH KAZALNIKOV ZA LETO 1969 3-1. Površine in posevki v letu 1969 ha SR Slovenija Družbeni sektor Zasebni sektor ZEMLJIŠKE KATEGORIJE Vsa površina 2 025 285 631 573 1 393 712 Njive in vrtovi 277 984 25 178 252 806 Sadovnjaki 35 876 5 318 30 558 Vinogradi 20 644 3 322 17 322 Travniki 315 906 45 919 269 987 Pašniki 281 465 84 839 196 626 Ribniki 551 391 160 Trstičja in močvirja 2 275 1 460 815 Gozdna zemljišča 961 348 366 902 594 446 Nerodovitno 129 236 98 244 30 992 POVRŠINE PO UPORABNOSTI Vsa 2 025 285 631 573 1 393 712 Obdelovalna 650 410 79 737 570 673 Kmetijska 934 401 166 427 768 274 Rodovitna 1 896 049 533 329 1 362 720 SKUPINE NJIVSKIH POSEVKOV Žita 142 128 12 530 129 598 Industrijske rastiine 3 705 1 611 2 094 Vrtnine 57 863 1 306 56 557 Krmske rastline 67 004 6 668 60 336 NASADI IN NtOBOE LANE NJIVE Vsi 6 337 2 116 4 221 Drevesnice, trsnice, matičnjaki in vrbišča 286 170 116 Trznina 2 825 1 019 1 806 Neobdelane in druge njive 3 226 927 2 299 Zasebni sektor Družbeni sektor površina v ha pridelek 9 površina v ha pridelek 9 posejana požeta ves na ha posejana požeta ves na ha Pšenica vsa 52 1A7 52 1A7 1 220 786 23,A 6 902 6 902 2A7 0AA 35,8 pšenica bogatorodne sorte 37 968 37 968 977 92A 25,8 6 901 6 901 2A6 999 35,8 pšenica ostale sorte 1A 179 1A 179 2A2 862 17,1 1 1 A5 A5,0 Rž 11 28A 11 28A 17A 1A5 15,8 105 105 2 A91 23,7 Ječmen 11 187 11 119 196 705 17,1 1 280 1 280 38 787 30,3 ječmen ozimni 8 532 8 532 150 926 17,7 170 170 A 5A9 26,8 ječmen jari 2 655 2 587 A5 779 17.7 1 110 1 110 3A 238 30,8 Soržica 1 A1A 1 A1A 25 8A6 18,3 . . • Oves 10 903 10 903 170 628 15,6 7A0 7A0 17 097 23,1 Pira - - - - - - - . Proso-glavni posevek 611 611 8 126 13,3 97 36 613 17,0 Proso-strniščni posevek 2 381 2 381 22 068 9,3 - - - - Ajda-glavni posevek 20A 20A 2 262 11,1 5 . - . Ajda-strniščni posevek 5 m 5 82A A6 195 7.9 27 27 219 8.1 Koruza-glavni posevek A2 071 A2 071 1 226 912 29,2 3 388 3 3A5 185 005 55,3 hibridna-zrnje 23 023 23 023 783 911 3A,0 3 387 3 3A5 185 005 55,3 ostale sorte 19 05A 19 0A8 AA3 001 23,3 1 - - - Koruza-strniščni posevek 30 30 622 20,7 Lan 28 25 73A 29, A - . . . Konoplja za vlakno 10 10 605 55,0 - - - - Konoplja za zrnje 1 - - - 10 10 30 3,0 Sladkorna pesa 12 12 2 750 229,2 - - - - Cikorija - - - - • • . _ Hmelj-stari nasad 9A2 9A2 12 A51 13,2 1 362 1 362 18 781 13,8 Hmelj-novi nasad 79 79 172 2,2 102 102 569 5,6 Sončnice-glavni posevek 158 158 1 666 10,5 - - . . Sončnice-vmesni posevek A 16A A 16A 8 857 2,1 - - - - Soja 1 1 22 22,0 2 2 A0 20,0 Ha k 15 15 56 3,7 . - . . Sirek 16 16 772 A8,3 - - - - 3-2 Pospravljene površine in pridelki Zasebni sektor Družbeni sektor pospravi jena površina ha pridelek g pospravljena pridelek g ves na ha površina ha ves na ha Krompir-glavni posevek A7 155 6 323 820 13A,1 868 170 A86 196,A Krompir-vmesni posevek 381 27 696 72,7 - - - Fižol-zrnje-glavni posevek 1 20A 1A 369 11,9 21 272 13,0 Fižol-zrnje-vmesni posevek 27 167 A8 66A 1,8 53 AAA 8,A Grah-zrnje 308 1 871 6,1 - - Vrtno korenje A22 37 26A 88,3 1 33 33,0 Paradižnik-glavni posevek 871 82 137 9A ,3 A 8A0 210,0 Paradi?nik-vmesni posevek 7 536 76,5 - • • Zelje in ohrovt-glavni posevek 2 559 A08 211 159,5 A8 13 183 27A,6 Zelje in ohrovt-naVnadni in strniščni 1 005 125 6A2 125,0 - - - Paprika 293 11 308 38,6 2 83 A1,5 3-2. Pospravljene površine in pridelki (nadaljevanje) Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena pridelek q pospravljena pridelek g površina ha ves na ha površina ha ves na ha Dinje in lubenice 11 380 34,5 Čebula 1 004 104 214 103,8 9 469 52,1 Česen 386 21 107 54,7 2 98 4y,0 Črna detelja-seno (glavni posevek) 23 220 1 141 571 49,2 525 36 144 68,8 Črna detelja-seno (podsevek) 11 813 180 410 15,7 65 902 13,9 Lucerna-seno (glavni posevek) 17 038 927 103 54,4 962 62 203 64,7 Lucerna-seno (podsevek) 4 060 71 129 17,5 5 250 50,0 Mešanice trav in stročnic (glavni posevek) 4 557 220 473 48,4 1 521 82 440 54,2 Mešanice trav in stročnic (podsevek) 2 317 42 480 18,3 55 1 098 19,9 Druge detelje 674 27 000 40,1 30 1 534 51,1 Mešanice stročnic in žit 664 32 666 49,2 124 4 980 40,2 Krmska pesa (glavni posevek) 7 156 1 576 514 220,3 6 1 726 287,7 Urinska pesa (naknadni posevek) 2 867 461 535 160,9 _ Krnsko korenje (glavni posevek) 2 155 323 469 150,1 . . Krnsko korenje (podsevek) 5 740 659 366 114,9 34 6 120 180,0 Grašiča 384 13 774 -35,9 43 3 388 78,8 Si 1 a?na koruza in pitnik 2 589 644 600 248,9 2 057 829 019 403,0 (glavni posevek) Pitnik (strniščni posevek) 3 108 431 202 138,7 144 54 485 378,4 Repa strniščna 11 942 1 838 327 153,9 - - 3-3. Travišča Zasebni sektor Družbeni sektor pokošeno pridelek g pokošeno pridelek g ha ves na ha ha ves na ha Travniki-seno 268 625 8 001 680 29,8 24 852 812 977 32,7 Pašniki - seno 191 879 1 901 953 9,9 23 916 274 894 11,5 Ledine in trznine 1 576 23 499 14,9 161 974 6,0 Sadovrijaki-seno 28 8/1 640 659 22,2 2 727 24 811 9,1 Neobdelane njive 3 256 27 200 8,4 694 21 456 30,9 Neorganizirani družbeni sektor Vsi sektorji Travniki 14 155 204 328 14,4 307 632 9 018 985 29,3 Pašniki-seno 55 711 234 630 V 271 506 2 411 477 8,9 Ledine in trznine 13 156 12,0 1 750 24 629 14,1 Sadovnjaki-seno 267 3 281 12,3 31 865 668 751 21,0 Neobdelane njive 356 3 655 10,3 4 306 52 311 12,1 1) Paša je preračunana v seno. Zasebni sektor Družbeni sektor število dreves pridelek število dreves pridelek vseh rodnih ves q na rodno drevo kg vseh rodnih ves q na rodno drevo kg Jabolka 3 415 082 2 872 047 717 014 25,0 803 021 484 118 126 443 26,1 Hruške 898 110 751 580 97 724 13,0 395 407 276 804 30 933 11,2 Kutine 9 642 7 357 431 5,9 900 900 72 8,0 Češplje in slive 1 105 616 949 321 42 045 4,4 12 167 11 315 986 8,7 Handeljni 10 714 9 971 521 5,2 - - - Marelice 45 619 29 156 3 826 13,1 1 515 1 413 28 2,0 Breskve 347 602 266 663 26 993 10,1 242 944 198 562 19 195 9,7 Orehi 251 044 204 918 19 697 9,6 404 279 22 7,9 Češnje 374 201 328 513 28 580 8,7 1 511 586 74 12,6 Višnje 32 912 26 343 1 550 5,9 9 917 5 566 2 0,0 Fige 40 755 39 012 2 803 7,2 40 40 3 7,5 Oljke 69 601 64 201 2 547 4.0 2 512 2 451 14 0,6 Kakiji 14 752 13 325 1 893 14,2 612 612 217 35,5 3-5. Pridelek sadja s plantažnih sadovnjakov Površina rodnih sadovnjakov ha ves Pridelek-q na 1 ha rodne površine Družbena gospodarstva Jabolka 1 691 104 657 61,9 Hruške 271 27 713 102,3 Breskve 403 18 359 45,6 Slive 31 800 25,8 Zasebna kmečka gospodarstva Jabolka Hruške Breskve Slive 221 28 166 9 13 378 2 728 12 855 391 60,5 97.4 77.4 43.4 Zasebni sektor Družbeni sektor pospravljena (obrana) površina ha pridelek q pospravljena (obrana) površina ha pridelek g ves na ha ves na ha Ha 1ine 20 339 17j0 Ribez in kosmulja 472 9 537 20,2 145 2 205 15,2 Jagode 145 4 818 33,2 12 440 36,7 3-7. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja Rodni in nerodni vinogradi Rodni vinogradi površina ha število trt (tisoči) površina ha število trt (tisoči) pridelek grozdja ves q na ha q na rodno trto kg Vsi sektorji VSI VINOGRADI 20 644 - 102 886 18 597 95 611 707 786 38,1 0,74 Žlahtna trta(cep 1 jena) 16 867 78 390 14 969 71 860 555 677 52,8 1,76 Samorodnice(hibridi) 3 777 24 496 3 628 23 751 152 109 35,7 0,65 Brajde in latniki • • “ 2 522 65 384 2,59 Zasebni sektor VSI VINOGRADI 17 322 94 136 16 073 88 029 574 529 35,7 0,65 Žlahtna trta(cepi jena) 13 548 69 653 12 448 64 291 422 546 33,9 0,66 Samorodnice(hibridi) 3 7 74 24 483 3 625 23 738 151 983 41,9 0,64 Brajde in latniki “ - 2 522 65 384 - 2,59 Družbeni sektor VSI VINOGRADI 3 322 8 750 2 524 7 582 133 257 52,8 1,76 Žlahtna trta(cepljena) 3 319 8 737 2 521 7 569 133 131 52,8 1,76 Samorodnicejhibridi) 3 13 3 13 126 42,0 1,00 Brajde in latniki - - - - - - - 3-8. Pridelek s plantažnih vinogradov Površina rodnih Pridelek q vinogradov ha ves na ha VSI SEKTORJI 2 810 158 748 56,5 Družbena gospodarstva 2 238 119 497 53,4 Zasebna kmečka gospodarstva 572 39 251 68,6 SR Slovenija Sektor družbeni zasebni Suhe slive q 927 . 927 Drugo suho sadje q A 179 - 4 179 Pekmez in marmelada iz sliv iz drugega sadja q q 1 609 2 517 - 1 609 2 517 Slivovka hi 2 394 8 2 386 Sadno žganje hi 9 491 22 9 469 Sadni sokovi hi 8 088 29 8 059 Sadjevec (jabolčnik) hi 195 672 3 228 192 444 Olivno olje hi 512 3 509 Oljne tropine q 651 - 651 Suhe fige q 61 61 3-10 Domača predelava grozdja PREDELAVA GRO/OJA Z VINOGRADOV Predelano grozdja q 640 021 115 012 525 009 Dobljeno vina hi 438 346 84 280 354 066 Izkoristek v t 68,5 73,3 67,4 Dobljeno žganja hi 5 696 111 5 585 PREDELAVA GROZDJA Z BRAJD IN LATNIKOV Predelano grozdja v q 57 382 - 57 382 Dobljeno vina v hi 38 617 - 38 617 Izkoristek v % 67,3 - 67,3 Vsi sektorji Družbeni (31.12. 1969) Zasebni (15.1. 1970) KONJI 45 316 253 45 063 Žrebeta in mladi konji 4 110 73 4 037 Kobile in breje žrebice 15 336 43 15 293 Žrebci za pleme,žrebci za delo in kastrati 25 870 137 25 733 GOVED 488 580 36 949 451 b31 Teleta do 6 mescev 77 085 6 735 70 350 Mlada goved od 6 mescev do 1 leta 48 145 6 324 41 821 od 1 do 2 let 50 690 9 214 41 476 nad 2 leti 14 613 274 14 339 Krave 244 330 13 130 231 200 Breje junice 16 552 992 15 560 Biki za pleme • • • 243 • • • Voli 36 065 37 36 028 PRAŠIČI 449 188 82 076 367 112 Pujski do 2 mescev 71 903 19 047 52 856 od 2 do 6 mescev 180 656 51 331 129 325 Mladi prašički nad 6 mescev 58 958 2 799 56 159 Plemenske svinje in breje mlade svinje 56 152 8 577 47 575 Merjasci za pleme 1 817 250 1 567 Prašiči v pitanju 79 702 72 79 630 VSE OVCE 30 696 3 30 693 Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 7 622 - 7 622 Plemenske ovce 18 830 - 18 830 Ovni in jalove ovce 4 244 3 4 241 PERUTNINA 4 178 420 1 969 790 2 208 630 Panji s čebelami 61 320 1 094 60 226 3-12 Število živine po vrstah družbenih gospodarstev (31.12.1969) Posestva, Ves družbeni Kmetijske Druga sektor kombinati zadruge zadruge gospodarstva GOVED 36 949 28 432 3 7 763 751 Teleta do 6 mescev 6 735 5 065 - 1 589 81 Mlada goved od 6 mescev do 1 leta 6 324 5 238 - 1 000 86 od 1 do 2 let 9 214 8 128 - 1 061 25 nad 2 leti 274 19 - 242 13 Krave ' 13 130 9 240 2 3 534 354 Breje junice 992 650 - 314 28 Biki za pleme 243 80 - 5 158 Voli 37 12 1 18 6 PRAŠIČI 82 076 80 374 - 461 1 241 Pujski do 2 mescev 19 047 18 647 - 180 220 od 2 do 6 mescev 51 331 50 549 - 246 536 Mladi prašiči nad 6 mescev 2 799 2 487 - 28 284 Plemenske svinje in breje mlade svinje 8 577 8 457 - - 120 Merjasci za pleme 250 232 - 7 11 Prašiči v pitanju 72 2 - • 70 Število 1) 15.1.1969 31.12.1968 Prireja Nakup Prodaja Zakol pri gospodarstvih Pogin Število 1) 15.1.1970 31.12.1969 GOVID Vsi sektorji 502 933 209 260 59 968 270 484 3 395 9 702 488 580 družbeni 45 491 12 828 26 896 45 992 812 1 462 36 949 zasebni 457 442 196 432 33 072 224 492 2 583 8 240 451 631 PRAŠIČI Vsi sektorji 444 963 519 779 212 402 424 878 231 097 71 981 449 188 družbeni 85 601 158 815 9 761 139 040 5 477 27 584 82 076 zasebni 359 362 360 964 202 641 285 838 225 620 44 397 367 112 OVCE Vsi sektorji 33 590 17 263 3 060 10 356 10 761 2 100 30 696 družbeni 3 - - - - - 3 zasebni 33 587 17 263 3 060 10 356 10 761 2 100 30 693 3-14 Bilanca govedi in prašičev pri kmetijskih posestvih, farmah, kombinatih v letu 1969 Goved Prašiči števi lo teža v t števi lo teža v t Število 31. 12. 1968 33 220 11 795 83 948 4 008 Rojeni v letu 1969 8 981 - 157 308 - Nakup 22 828 3 806 8 692 196 Prodaja 34 850 11 204 137 730 11 855 Zakol na gospodarstvih 592 127 4 463 504 Pogin 1 155 - 27 381 - Število 31.12.1969 28 432 10 236 80 374 4 100 1) Podatki o številu živine so bili zbrani v zasebnem sektorju na dan 16. 1., v družbenem sektorju pa na dan 31.12. Prodaja z družbenih gospodarstev Odkup od zasebnih proizvajalcev Žita Pšenica in rž (q) 90,71 88,96 Ječmen (q) 96,16 119,35 Oves (q) 92,64 74,99 Koruza (q) 66,51 64,48 Vrtnine Fižol oluščen (kg) 3,95 3,26 Krompir (kg) 0,56 0,52 Zelje presno (kg) 0,46 0,44 Industrijske rastline Hmelj (kg) 20,44 15,04 Sadje Jabolka namizna (kg) 1,20 0,73 Jabolka za predelavo (kg) 0,29 0,22 Grozdje namizno (kg) 1,63 1,82 Grozdje za predelavo (kg) 2,16 1,64 Slive sveže namizne (kg) 1,03 1,00 Češnje in višnje (kg) 1,39 2,56 Marelice in breskve (kg) 2,50 2,05 Vino (1) 4,24 2,68 Živina Teleta (kg) Mlada goved (kg) 8,01 7,72 6,90 5,93 Odrasla goved?) (kg) 6,12 5,25 Pujski za zakol (kg) 6,99 6,68 Mesnate (kg) 6,54 6,19 Polmastne in mastne 6,81 6,10 Piščanci (brojlerji) (kg) 8,62 6,39 Druga perutnina (kg) 7,64 11,51 Jajca, mleko in mlečni izdelki Jajca (kos) 0,54 0,39 Sveže mleko (1) 1,15 0,93 Maslo (kg) - - 1) Upoštevana je pitana in nepitana mlada goved. 2) Upoštevana je goved I, II, III vrste in druga klavna goved. Izvoz Uvoz t tisoč din t tisoč din Pšenica . 6 101 6 295 Ječmen in pivovarniški ječmen - - 159 154 Seno, lucerna, črna detelja 70 27 731 2 578 Koruza za seme 30 101 13 127 Hmelj 3 176 71 099 365 472 Krompir 515 398 480 600 Fižol v zrn ju 397 1 121 - . Fižol v strokih 33 72 • Sveže zelje 8 5 - . Jabolka 17 17 - - Hruške - . 68 113 Slive 914 722 _ Češnje 27 57 . . Marelice in breskve 596 985 . . Grozdje 80 150 - - Jagode 65 143 . Maline 53 162 - m Hibezel j 49 148 - _ Vino navadno 629 1 321 20 73 kvalitetno 10 057 29 406 - - dezertno 311 942 167 901 drugo 5 13 - . Pri uvoženi količini pšenice v SFRJ podatki niso razvrščeni po republikah. 3-16 Izvoz in uvoz živine, mesa in važnejših živalskih proizvodov v letu 1969 (nadaljevanje) Izvoz Uvoz količina v t vrednost v tisoč din količina v t vrednost v tisoč din ?ivina za klanje Goved krave 216 1 423 . biki 13 99 . _ voli 1 735 10 088 . . mlada goved 3 675 26 936 - • teleta 2 439 21 903 - - Prašiči mesnati 589 4 585 . mastni - - - - Ovce 5 39 m Konji 7 234 38 994 • m Perutnina 197 1 141 - - ?i vina za pleme govedo 18 157 284 3 604 prašiči 501 9 827 2 81 ovce 2 15 . . 3-16 Izvoz In uvoz živine, mesa in važnejših živalskih proizvodov v letu 1969 (nadaljevanje) Izvoz Uvoz količina vrednost v količina vrednost v v t tisoč din v t tisoč din Meso goveje A A27 56 946 - - telečje 723 10 790 - - svinjsko z mastnimi deli 28 350 - - svinjsko brez mastnih delov 95 1 269 - - mesnatih prašičev 520 6 455 - - perutnine 18 194 - - konjsko 30 246 - - drobovine 60 757 - Mleko 10 929 10 358 • • Jajca 47 759 1 27 Med 299 2 281 625 2 313 Sladkovodne ribe 6 145 - - Mast - - 16 159 4 PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBEN IH KMETIJSKIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI KMETI V LETU 1969 4-1 Opravljena dela zasebnim kmetom v letu 1969 Vsa Po pogodbi Brez pogodbe Navadno oranje ha 11 437 4 848 6 589 Preoravanje strnišč * 1 571 360 1 211 Globoko oranje " 1 856 590 1 266 Setev poljščin * 2 739 1 548 1 191 Saditev sadovnjakov " 1 1 - Saditev vinogradov " 48 28 20 Valjanje posevkov * 53 15 38 Škropljenje sadnega drevja tisoč kosov 155 34 121 Škropljenje vinogradov ha 44 35 9 Škropljenje in zapraševanje poljščin " 2 544 1 576 968 ?etev brez kombajnov " 232 100 132 /letev in mlačev s kombajni * 4 115 910 3 205 Namlačeno zrnje s kombajni q 118 132 28 956 89 176 Namlačeno zrnje z mlatilnicami " 47 211 13 520 33 691 Čiščenje semen " 2 272 247 2 025 Prevoz kmetijskih pridelkov t 17 081 7 156 9 925 Vsa Po pogodbi Brez pogodb Pšenica za seme q 13 975 5 104 8 871 Koruza za seme q 2 646 1 154 1 492 Seme sladkorne pese q 1 - 1 Sadna drevesca tisoč kosov 67 11 56 Trsne cepljenke tisoč kosov 615 243 372 Umetna gnojila ton 59 983 28 314 31 669 4-3. Površine in pridelki va-nejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z zasebnimi kmeti v letu 1969 Požeto Pridelek q ha ves na ha Pšenica vsa 6 594 181 179 27,5 bogatorodne sorte 5 709 163 232 28,6 druge sorte 885 17 947 20,3 Rž 413 7 669 18,6 Ječmen 492 10 996 22,3 Oves 324 6 946 21,4 Koruza vsa 7 052 318 409 45,2 hibridna 6 562 303 564 46,3 druge sorte 490 14 845 30,3 Hmel j 1 078 14 364 13,3 Krompir 5 264 933 616 177,4 Lucerna 1 122 69 786 62,2 Črna detelja 1 594 89 636 56,2 3 022 4 053 8 692 3 942 4 565 4 678 2 074 1 800 2 951 2 588 3 043 2 542 1 233 1 102 2 821 1 354 1 522 2 136 3 724 8 191 1 287 3 605 4 144 4 255 8 187 3 573 1 435 5 381 4 077 2 852 4 075 1 151 6 756 5 906 9 528 1 292 3 639 1 329 7' 503 6 484 3 299 5 573 2 974 8 665 6 126 4 818 8 799 4 50ij 665 824 1 664 1 666 1 500 1 072 711 842 1 151 709 211 866 5 547 8 297 4 875 2 439 3 609 4 24^ 5 095 7 897 4 120 1 769 2 713 1 342 9 560 7 269 7 269 4 737 8 240 8 748 2 195 2 195 9 458 2 795 2 806 3 19 ■ 2 097 7 075 2 298 4 089 7 179 5 65C 1 620 6 758 9 395 3 023 5 869 3 878 5 473 2 601 1 620 1 452 8 316 4 48' 2 139 3 133 4 350 5 089 4 350 1 575 7 795 8 195 7 425 8 526 9 634 8 269 4 917 3 599 6 831 3 574 9 634 8 269 2 869 5 795 5 069 4 878 4 333 4 47' 9 628 4 279 6 176 6 358 9 389 9 288 2 591 8 237 3 755 6 569 2 983 4 092 5 563 1 492 2 951 3 685 6 072 6 58^ 4 084 6 380 4 504 7 820 6 036 7 186 2 106 1 064 2 020 1 715 1 671 2 24C 3 551 1 921 3 254 5 005 6 097 5 212 1 997 1 564 1 772 2 432 2 543 2 452 1 554 1 357 1 492 2 573 3 536 2 76C 1 228 7 442 9 496 2 768 7 208 9 517 3 317 1 794 3 979 4 923 5 663 7 20^ 3 191 1 817 7 526 7 130 6 543 9 321 9 936 9 978 5 393 8 455 9 075 9 936 8 177 3 934 6 471 5 073 6 471 6 895 3 872 1 838 3 500 2 367 2 367 3 063 4 185 5 639 7 475 2 823 3 416 4 618 2 750 2 494 2 960 8 565 9 257 3 542 9 no 4 778 6 971 2 313 1 791 2 790 3 856 5 384 3 955 3 955 5 422 5 422 8 783 6 838 7 759 8 660 9 678 8 525 4 626 7 on 9 762 5 138 7 247 7 870 3 899 2 288 3 507 3 444 5 964 5 472 4 043 8 116 7 851 8 130 2 247 2 871 2 489 3 913 3 706 3 540 2 858 3 634 2 028 3 494 3 100 2 423 2 359 2 698 3 772 8 736 9 103 7 827 7 827 9 068 3 207 6 059 6 007 5 392 5 223 5 128 2 869 5 795 6 007 4 878 4 333 4 473 9 628 8 127 8 214 2 079 4 130 4 084 3 582 6 274 3 995 7 369 4 549 6 018 1 925 r* r- a —1 3 447 3 594 5 853 3 447 6 525' « J A