List 14.
Gospodarske stvari.
Pridelujmo oves!
Spisal Jos. Lenarčič.
Kmetovalcu ni mogoče, uspešno vzdržati se na površji pri toliki konkurenciji v vseh strokah kmetijstva, ako ostaje pri starem kopitu ter se drži gesla: Moj oče, ded in praded kmetovali so tako ter so pri tem dobro uspevali, zakaj bi se jaz učil in izkušal kaj novega?
Napredek kmetijstvu je le mogoč, ako si človek prisvoji ter uporabi v svoj prid izkušnje ne le svojih dedov, ampak tudi druzih kmetovalcev, kteri dela z enakimi pogoji.
V naših vlažnih krajih, zlasti na Kranjskem, kjer imamo po vsem našem cesarstvu skoro največjo množino vlažnosti, si s pridelovanjem žita zlasti pšenic-* ne bodemo dokaj pomagali. Ce je njiva gnojna, nam brez dvombe pšenica poleže, in pridelali bodemo zrnja in slame le malo. Če pa njiva gnojna ni, pa tudi pšenice mnogo ne bode, in plevel zlasti ornica (triticum repens),  pokazal   se  bode   kmalu v vsi  svoji krasoti.
Med našimi žitnimi rastlinami uspeva še najbolje proti razmeram oves, kteri ima tudi to dobro lastnost, da se mu tržna cena tako ne menjava, kakor drugim žitnim pridelkom.
Oves ni tolikanj izbirljiv glede kakovosti zemlje ter se zadovolja tudi s tako, koja ima kako hibo, bodisi glede njene ke ; ične, bodisi fisikalične sestave. Seveia se ne more trditi, da bi ovsu vsaka zemlja enakomerno ugajala. — Na mahovju, kjer pšenica nikakor ne obrodi, daje nam oves še lep dohodek, ako-pram zrnje ne bode imelo iste vrednosti, kot ono, koje je bilo pridelano na močni, ilovnati zemlji. Tudi glede vlažnosti prenaša, rekel bi, oba ekstrema.
Kakor je pri vsaki drugi rastlini glavni pogoj uspešnega in bujnega razvitka dobro seme, — pri enakih zemeljskih kakovostih — isto tako velja to pravilo tudi
za oves. Le iz dobrega, zdravega, krepkega semena nadejati se je krepke rastline, koja se bode dobro razvijala in mnogo dobrega sadu obrodila. Staro pravilo pa tudi uže veli, menjavati seme, vsaj je itak med kmet-skim ljudstvom dobro znano, da se seme „prevrže", to je, da seme, ktero se je pridelovalo več let zaporedoma na isti zemlji, poznejša leta ne donaša tacega sadu, kot prva leta po izpremembi.
Uzrokov te prikazni sedaj tukaj ne bodem navajal, ker bi seglo to predaleč v področje rastlinske fisiologije. Zadovoljimo se sedaj le s konstatovanjem te prikazni, koji, mislim, nihče oporekal ne bode.
Vsiljava pa se nam vprašanje: ktero ovseno seme bode nam ugajalo najbolje? V novejšem času, zlasti začetkom leta pošiljajo razne firme kmetovalcem svoja cenike, kteri so okrašeni več ali manj z raznimi lepimi podobami in z obširnimi popisi, v kojih so prednosti te ali one vrste semen jako krasno osvetljene. Tu najdemo tudi več vrst ovsa pod raznimi imeni, kakor: oves iz Kanade, iz Avstralije, iz Sibirije, Triumph-oves, Welcome-oves, itd. itd., kojih cene se premikajo od 20 kr. do 1 gld. in še višje za 1 ki. Poleg lepe podobe povedano je tudi, koliko zrn se pridela iz enega vsejanega zrna, in tu nahajamo velikanske številke, koje bi morale vsacega kmetovalca osrečiti ter mu pomagati iz vseh stisk in nadlog, ako bi se v praksi obistinile.
Kmetovalcu pa ne more biti mnogo do tega, koliko zrnja pridela iz enega vsejanega zrna, respeetive kilograma, ampak le do tega. koliko pridelana svojem prostoru, bodisi ta prostor hektar ali oral ali naša stara mera ..mernik posetve" (V6—Vs orali) in do tega, je li pridelek enolik glede velikosti zrnja in glede zo ritve. Zlasti slednje je velike važnosti, kajti ako je zoritev neenakomerna, je kmetovalec v zadregi, določiti pravi čas žetvi,   da se obvaruje škode.
Pa ne le to je važno, da rastline na njivi enako-x merno zorijo, tudi čas zoritve v primeri z drugimi pri' delki ima velik pomen.
106
Tu pri nas na Kranjskem navajeni smo, zlasti po nižavah, pridelovati dvojen pridelek na leto, posebno se strniška ajda in strniška repa navadno dobro ponašati. Za ovsom pa navadno ne sejemo Strnišnih pridelkov, ker prepozno dozoreva, ampak služi nam dobro v zaščitje detelji.
Ako mi je pa prilika dana, sejati take vrste seme, ktero zgodaj zori, in po kterem morem tudi še strnišne rastline sejati, z veseljem se bodem poprijel te vrste. Po zgodnjem ovsu sejati morem še repo in tudi ajdo (zlasti sivo ajdo). Pri ajdi seveda ni vselej gotovo, da je ne pokonča zgodnja jesenska slana, ali v ti nevarnosti je pa tudi ona strniška ajda, ktero smo sejali za oziminami; in kadar slednja ajda dobro prestane kritični čas. ponese se nam tudi ona, ki je bila vsejana po zgodnjem ovsu. Oni pa, komur ni do tega, da bi pridelal zrelo ajdo, okoristi se lahko tudi s tem zgodnje ovsove zoritve, da poseje sive ajde v krmljenja, ktero pokosi ob času, kadar je ajda najbujneje rasti. To je pri dobrem gnojenju vsekakor umestneje, kakor pa puščati njivo prazno do prihodnje zimske setve ali zimskega oranja za „prahoa.
Splošna redna prikazen pod našim vlažnim obnebom pa je poležano žito in tudi oves se ne more popolnoma ogniti ti nepriliki. Tu ima zopet zgodnji oves veliko prednost pred drugim navadnim, da njegova slama hitreje zori, in kadar pride čas neviht, začela je uže po malem rumeneti ter se stavi nevihti mnogo bolj v bran, kot ona navadnega ovsa. O tem času prešlo je pa tudi zrnje uže iz svojega nevarnega stanja, ker rastlina ne jemlje več tolikanj živeža iz zemlje, temveč se le selijo redilne snovi iz stebla v zrnje. Ako tedaj tako žito poleže, zrnje ne bode tolikanj občutilo ter se bode še dokaj dobro obredilo. Kadar ob istem času navadni oves poleže, pridelamo mnogo gluhega zrnja in plev, dobro dozorelega in polnega zrnja pa le malo.
Kakor je prej navedeno, porablja se oves navadno v zaščitje detelji. Tudi pri tej uporabi obnesel se je zgodnji oves jako dobro; ker detelja se mi je po ovsovi žetvi tako lepo razvila, da je velik nje del dospel do cvetja, in košnja te strnišne detelje bila je jako bogata.
Pisatelju teh vrstic bila je prilika da;ia omisliti si iz graščin Njeg. ces. visokosti nadvojvode Albrechta tako vrsto ovsa, koji najmanj 14 dni prej dozori kot ono navadne vrste. Zrnje je kratko in debelo, ječmenove podobe, lepe, bele barve in primeroma jako težko (circa 30 funtov stari mernik^ pri tem pa ima še to dobro lastnost, da prav bogato rodi. Na prostori „5 mernikov posetve", pridelal sem ga 111 mernikov lepega ovsa. Seveda so bile njive v jako dobrem stanu.
Iz svoje skušnje morem tedaj to vrsto vsakte-remu kmetovalcu najtopleje priporočati. Moji sosedje kaj radi kupujejo ta oves ter so ž njim jako zadovoljni. Prodajam pa tak oves  po 12 gld. kvintal.