GEOGRAFSKI OBZORNIK DIGITALNI MODEL RELIEFA SLOVENIJE Z OKOLICO J e r n e j a Fridl in D r a g o P e r k o UDK 528.94(497.4) DIGITALNI MODEL RELIEFA SLOVENIJE Z OKOLICO Jerneja Fridl, Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Drago Perko, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 1000 Ljubljana, Slovenija S tematskimi zemljevidi mnogokrat prikazujemo pojave, ki segajo prek slovenskih meja. Do zdaj smo za podlago ra- čunalniškim tematskim zemljevidom imeli le pred dvema le- toma izdelan digitalni relief Slovenije, zato smo morali na nov, nekoliko drugačen način pripraviti relief tudi za prede- le sosednjih držav. Digitalna tematska kartografija doživlja v svetu in pri nas izreden razmah. Po osamosvojitvi naše dr- žave se je skokovito povečalo število tematskih zem- ljevidov Slovenije, ki jih potrebujejo državni organi, izobraževalne in znanstvene institucije ter časopisne in založniške hiše. V površinsko razgibani Sloveniji je eden od naj- pogostejših sestavnih delov oziroma slojev tematskih zemljevidov prav relief, saj pomembno vpliva na os- tale naravne, pa tudi mnoge družbene sestavine po- krajine. Najbolj plastično in nazorno predstavimo relief s senčenjem. Običajno senčimo tako, da upošteva- mo hkrati ekspozicijo (lega glede na stran neba) in naklon površja. Poenostavljeno rečeno so najbolj svet- le severne in ravne lege, najbolj temne pa južne in strme lege. Pri klasični kartografiji se je senčilo roč- no po sicer točno določenih pravilih, vendar je bila vselej prisotna tudi subjektivnost posameznega kar- tografa. Pri digitalni kartografiji pa računalnik s po- močjo posebnih matematičnih postopkov, običajno v okviru geografskega informacijskega sistema, iz di- gitalnega modela reliefa, ki vsebuje geokodirane, to- rej prostorsko natančno opredeljene podatke o nad- morskih višinah, določi ekspozicijo in naklon površ- ja za izbrano prostorsko enoto. Na Geografskem inštitutu ZRC SAZU smo že le- ta 1994 s pomočjo stometrskega digitalnega mode- la reliefa Geodetske uprave Republike Slovenije pri- pravili digitalni tematski zemljevid reliefa Slovenije in ga zaradi različnih potreb in zahtev izdelali v več barvnih in črnobelih različicah. Ker za sosed- nje države digitalnih podatkov o nadmorskih višinah UDC 528.94(497.4) DIGITAL ELEVATION MODEL OF SLOVENIA AND ITS SURROUNDINGS Jerneja Fridl, Geografski inštitut ZRC SAZU, Gosposka 13, 1000 Ljubljana, Slovenia Drago Perko, dr., Geografski inštitut ZRC SAZU, Gospo- ska 13, 1000 Ljubljana, Slovenia Many times thematic maps represent phenomena which over- lap the Slovenian borders. Up to now there was only a di- gital relief of Slovenia made two years ago disposable to be the background layer for the computer thematic maps. Thus we had to make a new, slightly different relief for the border areas of surrounding countries. nismo imeli na razpolago, je okolica ostala prazna in je Slovenija na teh tematskih zemljevidih videti kot nekakšen otok, saj se vsi podatki končajo na držav- ni meji. Za tiste tematske zemljevide, ki se nanaša- jo izključno na Slovenijo, to ni moteče, morda je ce- lo bolj nazorno. Mnogi pojavi pa niso omejeni le na državno ozemlje, temveč segajo tudi na območja iz- ven slovenskih meja. Z vključevanjem naše države v evropske združevalne procese se potrebe po tovrst- nih tematskih prikazih le še povečujejo. Ker v doglednem času še ne bo mogoče dobiti ustreznega digitalnega modela reliefa za sosednje države, smo se s sodelavci odločili, da ga izdelamo sami, in to za območje, ki ga vsebujejo pregledne karte Geodetske uprave Republike Slovenije v meri- lu 1:400.000. Ta izsek pokriva celotno slovensko na- rodnostno ozemlje, ki je večkrat zanimivo tudi za pri- kazovanje geografskih in zgodovinskih tematik. Zapis podatkov o nadmorskih višinah zunaj Slo- venije v računalniško, digitalno obliko se je nekoli- ko razlikoval od zajemanja nadmorskih višin za Slo- venijo, ki so ga opravile geodetske službe in je zah- teval večletno delo in večje število usposobljenih ka- drov. Odločili smo se za digitalizacijo plastnic z ek- vidistanco 100 m za hribovite predele in 25 m za rav- nine, nekatera reliefno kočljiva območja pa smo mo- rali digitalizirati še bolj natančno. Vsaki plastnici smo pripisali ustrezno nadmorsko višino, posebej pa smo morali določiti še višine vrhov, iztekov dolin in nekaterih drugih reliefno izpostavljenih točk. Po de- setih mesecih zajemanja višinskih podatkov smo ime- li pripravljeno osnovno podatkovno bazo. Z interpo- lacijo smo nato vsakemu hektarju površja (celica 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK S V) .5) " I o CD U >u D -Q "O O O C UJ o -v iT) 100 krat 100 m) določili povprečno nadmorsko vi- šino in tako dobili toliko natančen stometrski dogi- talni model reliefa okolice Slovenije, da smo ga lah- ko uporabili za izračun ekspozicij in naklonov po- sameznih celic ter določitev ustreznih nians sivih to- nov, s čimer smo dosegli plastičnost reliefa kot pod- lago za prikaz najrazličnejših tematik na zemljevi- dih Slovenije in njenega narodnostnega ozemlja. 1 7 18