r ŽO 9C 3 S ;e shnološke zt 3premembe eE SO v- Ti 3E V □I' Gorenju el stalen e8 ,? si1 Pojav. Of a? >oj pl r 1 1994/XXVIII 1 številka 3 Velenje, 17. februar ormator Gorenje Koristna izmenjava mnenj Med četrtkovim obiskom v Gorenju so se predsednik Državnega zbora RS mag. Herman Rigelnik ter poslanca v tem zboru Franc Horvat in Štefan Kociper sestali z vodstvom poslovnega sistema Gorenja. Gostje so bili seznanjeni s trenutnim položajem Gorenja, z oceno poslovanja v letu 1993 in tudi z zelo obetavnimi letošnjimi delovnimi načrti. Spregovorili so tudi o poslovanju podjetij v tujini, kamor proda Gorenje kar 95% vse proizvodnje. Goste so podrobno seznanili tudi s posodobitvami v proizvodnji in naložbeno dejavnostjo v zadnjih treh letih. Predsednik Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru Franc Horvat je med pogovorom omenil, da se v slovenskem parlamentu veliko ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji, saj je bilo v zadnjem letu od skupno 260 sprejetih zakonov 60 namenjenih prav gospodarskim področjem. Generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Jože Stanič je ob tej priložnosti opozoril na težave, ki pestijo gospodarstvo. Omenil je zelo visoke obrestne mere, neustrezne davke oz. obremenitve plač ter ponovno spregovoril o tem, da vlada namenja vse premalo pozornosti velikim slovenskim izvoznikom. Prav tako tudi ni na mestu sprejeta uredba vlade o nepriznavanju razlike neizplačanih plač po kolektivni pogodbi, torej da delavcem ne bo priznana razlika 20% zaostanka plač pri lastninjenju. Kot je znano, bo o tem razsodilo ustavno sodišče. Otvoritev tiskarne Gorenja IRC Odkar je bilo sredi leta 1991 ustanovljeno hčersko podjetje Gorenja gospodinjski aparati Gorenje Invalidsko podjetniški center, z jasno definiranim proizvodnim programom, poslovnim procesom in notranjim socialnim poslanstvom, to je produktivna zaposlitev delovnih invalidov Gorenja, seje program stalno širil z novimi proizvodi in dejavnostmi. Podjetje s 146 zaposlenimi in skoraj dvotretjinskim deležem invalidov je lansko leto obogatilo svojo ponudbo z grafično dejavnostjo. Vrednost investicije v tiskarski del je bila 44 milijonov tolarjev, 12,5 milijonov je v obliki nepovratnih sredstev "Vesel sem in ponosen, da sem bil med vami," je potem, ko je skupaj z Albino Prevolnik iz Gorenja IRC pognal tiskarski stroj, dejal mag. Herman Rigelnik. Povedal je tudi, da je zadovoljen, da so v Gorenju nadaljevali s skrbjo za invalide od leta 1985 naprej, ko so si to postavili kot posebno nalogo. Če hočete, da vam bodo ljudje zgradili dobro ladjo, jih navdušite za potovanja. Saint Exupery prispeval Zavod pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 31,5 milijonov tolarjev pa so bila lastna sredstva oziroma odstopljena sredstva prispevne stopnje. Tiskarno so svečano otvorili v četrtek, 10. februarja 1994, in ob tej priložnosti pripravili za povabljene goste kratko proslavo s pevskim zborom Gorenja. Gostom so spregovorili Jože Stanič, generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati, Franc Plaskan, direktor Gorenja IRC, ki je med drugim povedal: "Kot svoje poslanstvo čutimo, da skupaj z Gorenjem Gospodinjski aparati ter državnimi institucijami, ki jim je poverjena skrb za invalide v družbi, vztrajno iščemo poti in načine, da invalidom zagotovimo ustvarjalen prispevek v delovnem procesu ter spodoben standard na delovnem mestu in v življenju." Temu mnenju seje v svojem nagovoru pridružil tudi Štefan Kociper, poslanec Državnega zbora in predsednik Odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, zbranim pa je spregovoril tudi Boris Šušteršič, predsednik Združenja invalidskih podjetij Slovenije. Predsednik Združenja invalidskih podjetij Slovenije Boris Šušteršič Nove, posodobljene linije Pralni stroji so prijaznejši tudi na oko Gorenje sledi vsem razvojnim novostim v proizvodnji bele tehnike, posamezni aparati se lahko brez zadrege postavljajo ob bok izdelkom najbolj znanih svetovnih proizvajalcev. Takšna je bila skoraj enotna ocena vseh, ki so si ogledali največji svetovni sejem gospodinjske opreme pred letom dni v K olnu.ln.karso strokovnjaki Gorenja lani napovedovali, je sedaj uresničeno. To velja tudi za program Pralno-pomivalni aparati. Prednosti pralnih strojev in sušilnikov perila ne gre iskati le v visoki kakovosti in Nov pralni stroj z zaobljenimi linijami in čelno ploščo s slovenskimi napisi funkcij Pc ekoloških učinkih, temvef so tudi v dovršenih oblikovnih rešitvah. Tako vse bolj uveljavljajo K”)/ tekoimenovano linijo "SOFT", s poudarjenimi zaobljenimi in mehkimi prehodi na posameznih ^oc delih aparatov. Rezultat vseh prizadeval SC je spremenjen videz pt°^ijrš nih strojev letošnje proizvodnje, ki se najbolj ^b k odraža z novo čelno 1a ol ploščo, spremenjenim ^osp ročajem in vrati pralnegTiudi stroja. "Modeli letnika 3rup' 1994 sledijo novim tren- :druž dom na področju '°dr oblikovanja," poudarja )rišt€ direktor programa Franciajvr Košec in dodaja, da je 5lav tudi s strani kupcev nov lil pc dizajn dobro, sprejet. Obloge tem je treba pohvaliti 1 ihk pač vse, ki so kakorkoli jelk< povezani s celotnim urški procesom, posebej še 5 Pr< prodajnike za slovenski tbostc in trg bivših republik JugCUrči; lavije. Svoje so k hitrim fosili spremembam prispevali:°t je tudi zaposleni v Gorenje0o9< Orodjarni, kontrukterji v |rak programu Pralno-pomiv0°d< ni aparati in oblikovalci 0r°d Skupnih razvojnih dejav-n ko nostih ter delavci v Plas-:anni tiki, ki so opravili preizkus^ogc na novih orodjih med '°de novoletnimi prazniki. Takbisal je lahko proizvodnja =’or€ novega letnika stekla 3.3Pcii januarja 1994. 3en< Zadnja novost je nova čelna plošča za ^ F slovensko tržišče s azil ■ slovenskimi napisi. Prejšn^Pšr grafične simbole so eno^ods favno zamenjali z opisi ■)orc funkcij, kot so: izbira (sen programa, temperaturo11 in ožemanje, ekonomski pf[uds gram, zvišan nivo vode, urp črpalka, stop. Prej so biff['d< natisnjeni grafični simbdiode njihov pomen si je moral0 uporabnik stroja -113® (gospodinja...) razložiti s^°d pomočjo navodil. c’0r' ‘Podpis oogodbe ^odpis pogodbe cP sodelovanju s fdrškim partnerjem koncu januarja se je 1° °bisku v Gorenju gospodinjski aparati gtnudila delegacija turške grupacije IHLAS, ki - [družuje trgovska in proiz-'Odna podjetja in jo prištevajo med pet iciajvečjih firm v Turčiji, s avni namen obiska je / P'1 Podpis petletne b^K,OClbe med Gorenjem l glasom za prodajo izdelkov bele tehnike na orskem tržišču, obenem J Predviden tudi projekt Postavitve montažnice v jcurciji. fosilni proizvodi bodo, il|'otJe Predvideno v soogodbi.visokoobratni Pralni stroji, poleg tega |odo na turškem tržišču ' ro ajali tudi dvovratne ^kombinirang hladilno- ;-_amrzovalne aparate. 5 °®°db° o dolgoročnem izdelovanju sta podrsala generalni direktor norenja Gospodinjski . PParati Jože Stanič in generalni direktor Ihlasa ^metiurgal. Slednji je o podpisu pogodbe iz- ijepše0?!?V?'jStVO in naj" fpj®2eljeter pozdrave fodstva turške korporacije Ihlas Holding sem zaposlenim v Goren-P 'jj Iud' s|avenskemu jijudstvu. Hkrati je gost iz .juraje poudaril, da Pncakuje plodno 5|id f lovanje- ki bo prinesli obojestransko korist »ema partnerjema, s °dP-s pogodbe med an,?n-em in lh|asom 26. anuarja v Gorenju Hladilnik z zamrzoval- nikom in ohlajeval-nikom Iz redne proizvodnje v obratu Hladilniki prihaja trosistemski hladilno-zamrzovalni aparat - hladilnik z zamrzovalnikom in ohlajevalnikom. Osrednji del novega aparata je hladilnik, ki je namenjem shranjevanju svežih živil pri temperaturi višji od 0 “C. Zgornji del je zamrzovalnik, namenjen zamrzovanju svežih živil in dolgoročnemu shranjevanju zamrznjenih živil (do enega leta, odvisno od vrst živil). Prostor je označen s štirimi zvezdicami. Spodnji del je ohlajeval-nik, namenjen shranjevanju svežih živil, zlasti sadja, zelenjave, pijač, vendar pri temperaturi višji kot v hladilniku. Uporaba posebne posode za zelenjavo v tem predalu zagotavlja vlažnost, ki ugodno vpliva na živila. Poglobljeni del ohlajeval-nika je možno razdeliti s pregrado na več manjših prostorov, kar zagotavlja boljšo preglednost nad shranjevanjem živil. Z nakupom trosis-temskega hladilno-zamrzovalnega aparata si praktičnno zagotovite "klet v kuhinji". A) Prostor za hlajenje - - hladilnik B) Prostor za zamrzovanje - - zamrzovalnik ,. C) Prostor za shranjevanje - - ohlajevalnik 1 - Žičnata polica 2 - Odprtina za odtok odtaljene vode 3 - Loputa za uravnavanje temperature v ohlajevalniku 4 - Posoda za meso s pokrovom 5 - Posoda za sadje in zelenjavo 6 - Pregrada Število delavcev januarja 1994 1000 1500 2000 Gibanje kadrov Program Vstop Izstop KA 12 PPA 1 HZA 40 14 VZD 4 SSS 6 6 GA 46 37 Proizvodnjo v januarju 1994 V vseh treh programih Gorenja Gospodinjski aparati je bilo v mesecu januarju letos izdelanih skupno 131.193 velikih gospodinjskih aparatov, kar je sicer za odstotek manj od načrtovane proizvodnje, vendar v primerjavi z lanskim januarjem za tri odstotke več. V programu Kuhalni aparati so januarja letos izdelali 49.582 aparatov, kar je za 13 odstotkov več kot lani januarja. V Pralno-pomivalnih aparatih so proizvedli 18.851 aparatov za nego perila, kar je bilo tudi predvideno za ta mesec, vendar za deset odstotkov manj kot januarja 1993. V obratih Hladilno-zamrzovalnih aparatov so za odstotek povečali proizvodnjo v primerjavi z lanskim januarjem in zaostali za planskimi nalogami letošnjega januarja. V obratu Zamrzovalne omare so proizvedli 22.726 aparatov, v Zamrzovalnih skrinjah 17.336 in Hladilnikih 22.698 aparatov. Ši, Dragocena pomoč / c el Otroški dodatek Kot smo že poročali v prejšnji številki Informatorja, je bil konec leta 1993 sprejet Zakon o družinskih prejemkih, ki poleg prejemkov, kot so denarno nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoč za opremo novorojenca, ureja tudi otroški dodatek, Z otroškim dodatkom se družini zagotovi dopolnilni prejemek za delno pokrivanje stroškov pri vzdrževanju otroka. Višina za predšolskega otroka znaša 13% zajamčene plače, za šoloobveznega 16%, za otroka od 15 do 26 leta starosti pa 17% zajamčene plače. Na spremembe opozar-jao vse dosedanje prejemnike te vrste pomoči in seveda tudi druge delavce v slabem materialnem položaju. Otroški dodatek bo pri obračunu plač do 1. maja 1994 še izplačevalo podjetje, kasneje pa pristojno ministrstvo neposredno na tekoči račun, oz. hranilno knjigo prejemnika. Do sedaj ste pravice do te vrste pomoči urejali v podjetju, po novem zakonu pa na pristojnih centrih za socialno delo v občinah, kjer imate svoje stalno prebivališče. Svetujemo vam, da v svojih lokalnih časopisih spremljate obvestila Centrov za socialno delo. Le tako ne boste zamudili rokov za oddajo vlog. zg V programu Pralno-pomivalni aparati je prvi teden februarja delalo 26 delavcev iz obrata Zamrzovalne omare, kjer so se lotili preurejanja tehnologije za nove freone, neškodljive za ozon. Delavci iz montaže in oddelka PUR so se v obratih programa PPA kar hitro in brez težav vključili v proizvodni proces, in sicer pri stiskalnicah, v dodelavi, montaži in tudi lakirnici. V programu Pralno-pomivalni aparati so bili z njihovim delom zadovoljni. Pomoč so V programu Pralno-pomivalni aparati v drugem polletju niso nadoknadili prerazporejenih dni od 9. do 13. avgusta, ker za delo ni bilo danih pogojev oz. potreb. Zato je vodstvo programa o tem vprašanju seznanilo člane izvršnega odbora Svobodnega sindikata in vodstvo Neodvisnega sindikata ter jim predlagalo, da bi izpadle dneve nadoknadili do kolektivnega dopusta 1994. ra ocenili kot dragocen Sc prispevek pri izpolnjevala ju novih delovnih nalog.-ar jih je k sreči vedno več. le Sedaj jim za izpolnitev nd novih naročil primanjkujte 50 delavcev, vendar dojej konca prvega tedna v jc< februarju še niso imeli jel predvidenih predlogoMo rešitev tega vprašanja. / c Kljub temu so izrazili 'ak prepričanje, da bodo ek našli primerno rešitev in /čl na vsak način poskrbelidn da bodo predvidene le' delovne naloge v celoikar polnili - z dobro or- [op ganiziranim proizvodnje procesom in animiranješoš delavcev. jo: lst< le ek ner Vodstvo sindikatov in u, I njihovi poverjeniki so o t6a pobudi spregovorili z no delavci in odziv med >oš večino zaposlenih je gre naletel na razumevanje/in Zato je bil na razširjeni sePes IO ZSSS in vodstva Neodpn visnega sindikata ter :ar vodstva programa Pralrfo p pomivalni aparati sprejemi sklep, da bodo :ov neopravljeno delo iz letdru 1993 nadoknadili do )ric kolektivnega dopusta Boi 1994. ale a.r gre lop jvc las like no eni like tele iek Prerazporeditev neopravljenih ur Široke možnosti športne rekreacije J dobrem letu dni, odkar e bilo ustanovljeno Društvo f3 športno rekreacijo orenie- seje že dokazalo, 'ada je bila zamisel o us-lgf novitvi društva smiselna. c' -© več kot 4.500 članom se ' ^Pirajo možnosti za ^Tvilne oblike rekreativne d ^Javnosti, za katere bi bili v "cer Prikrajšani ali bi jih bili ,fe'ezni pod finančno znat-3V0o manj ugodnimi pogoji. 0' ospredje že stopa poimenovana družinska ’ e reQcija, saj je v društvu 'n fclanjenih že preko 1.200 el družinskih članov delav-:ev Gorenja. Najbolj obis- 0 .ni 50 Plavalni bazeni v opolsici, na Dobrni, v unirecah, Velenju in 'JTsanju, skupno je bilo osej kar 15.600 prodanih (stopnic za kopališča. bober je obisk 'muc|sc m tudi 3.000 prodanih smučarskih 'ozovnic dokazuje, kako ^'ljubljeno je smučanje e delavci Gorenja, dobro so obiskane tudi povadnice z urami er°bllke v Velenju. Mozir- ntlnMlS'lnjl in Dol'ču. Ponud-le siroier ali 'oc Kulturni center "Ivan le: Napotnik" Velenje je jra pripravil v februarju ve^pi zanimivih kulturnih aš prireditev in gostovanj, ap med katerimi velja ro največ pozornosti 50-iebp niči Kajuhove smrti, z nes časov; predstavitev ^rr hkrati z izidom video la kasete bo ob 18. uri v 'er knjižnici, svečana eli spominska akademija ie bo uro pozneje v Domfolil kulture v Velenju. e r Priporočamo lahko še ac obiske družinskih večerov in drugih prireditev v Velenju v soboto, 26. februarja, P lahko obiščete v ljubljanski operi predstavo Carmen. Jpokojili so se: ' Investicijah - grad-leništvo seje s 6.1.1994 in-'didsko upokojil Marjan 'ocajt. I Gorenju je delal prel let na več delovnih testih i.___, j^uenisoiisejezar ec Proizvodnji, ker zase osel primerne stroko 'J.oposlitve. Po dveh le Toizvodnega dela s« 'fP°slH v takratni OSF r^raddenem oddelku rem delal s P©' J- ° ymesno razpore P'o v Vzdrževanju, dc upokojitve. n Orn et rnu na9Qja odravjemmujemaia ti stvarjdH® močj po 'Tisrčni operaciji v 'nilskem letu je po na ^etu zdravnikov priče n]fn^?tl VSe za 'ovalidsl te—e 'p^niskim talent i1 m za humor p, marsikateri turot 1 'enutek. mu, da n X,blveč povzr, ^'ko težav, inc 8 rnno9o sreče 3 odovoljstva v S' ,P Sodelavci. Anica Šabec je z Gorenjem živela preko 19 let, večidel pri opravljanju administrativnega dela v izvozu, dela planerja izvoza, referenta zaključkov, samostojnega referenta priprave izvozne dokumentacije in zadnjih sedem mesecev v Logistiki na delih samostojnega referenta špedicijsko-carinskih poslov. Vedno je bila pripravljena sodelovati in uvajati nove kadre v delo, prenašati nanje občutke odgovornosti, smisel za doslednost in pripadnost podjetju. To so vrednote, ki jih človek ne pozabi. S temi besedami zahvale za sodelovanje so Anici Šabec številni sodelavci Logistike in Trženja pripravili prisrčno slovo in darilo, ki jih bo prav gotovo koristen pripomoček za razbremenitev pri vsakdanjih opravilih. hj Zahvali Zahvaljujem se prijateljem in sodelavcem Informatike in organizacije za sočutje ob mamini smrti. Rafko Srebernjak V obratu Zamrzovalne omare programa Hladilno-zamrzovalni aparati se je v januarju invalidsko upokojila Marija Šopar. V Gorenju je začela delati pred enaindvajsetimi leti in ves ta čas je opravljala delo ob stiskalnici v surovinskih obratih. V zadnjih treh letih je bila v bolniškem staležu, sedaj se je s skupno 30 leti delovne dobe upokojila. Ob tej življenjski prelomnici so se sodelavci poslovili od Marije Šopar s skromnim darilom in željo, da jih večkrat obišče. Janez Sterkuš Ob boleči izgubi drage mame se sodelavcem Galvane zahvaljujemo za izkazano sožalje in darovano cvetje. Hasičič Alojzija Koliko si zapomnimo ? 10 % prebranega 20 % slišanega 30 % videnega 70 % izrečenega 90 % storjenega Smučajte z nami Kdaj? Od 28.2. do 4.3.1994 Odhod avtobusa bo vsak dan ob 7.30 uri izpred Rdeče dvorane. Povratek ob 13.15 uri s Kop. Zakaj? Ker so v tem času šolske počitnice in ker bi radi izpopolnili svoje smučarsko znanje pod strokovnim vodstvom naših učiteljev smučanja. Kaj bomo počeli? Štiri ure dnevno bomo izpopolnjevali smučarsko znanje, preizkusili se bomo v vožnji med količki, zadnji dan pa bomo organizirali tudi čisto ta pravo tekmo v veleslalomu. Komu je tečaj namenjen? Vsem otrokom od 6. do 15. leta starosti. Kaj pa ostali? Vsem ostalim nudimo možnost prevoza s petdnevno vozovnico in možnostjo udeležbe na zaključnem tekmovanju. Pa še cena? Otroci 8.750 SIT (s popustom 7.875 SIT), Odrasli 6.500 SIT (člani 5.850 SIT), samo prevoz 2.500 SIT. Pa še to: Na Kopah je trenutno meter snega! Za vas se bova potrudila M. Goršek in M. Pruš s sodelavci. Nogometna liga Prvaka Orodjarna in Glin Žaga Končana je zimska liga v malem nogometu, v kateri je kar 28 ekip vsak četrtek merilo svoje nogometno znanje v priljubljeni igri z usnjeno žogo. Prvaka sta postala Orodjarna v A ligi in Glin Žaga v B ligi. Vrstni red: A liga: 1. Orodjarna 24 točk (+ 42), 2. PPA II 24 točk (+31). 3. Galvana 21 točk, 4. Glin 16 točk, 5. Elektronika 14 točk, 6. PPA I. 12 točk, 7. MGA 12 točk, 8. Centralno skladišče 11 točk, 9. Gostinstvo 10 točk, 10. HZAZO 10 točk, II. POINT 10 točk, 12. Kuharji 9 točk, 13. HZA ZS 5 točk, 14. Koharji 4 točke. B liga: I. Glin Žaga 21 točk, 2. Tehnomani 19 točk, 3. Vzdrževanje Štedilniki 19 točk, 4. Keramika 16 točk, 5. Plastika 16 točk, 6. Hladilniki 13 točk, 7. Rostfrei 13 točk, 8. MGA 13 točk, 9. Plastika II 11 točk, 10. Terme 11 točk, II. TTE 9 točk, 12. Kadrovska 9 točk, 13. Prototipna 8 točk, 14. Kuhalni aparati 4 točke. Odprto prvenstvo v veleslalomu Škofjeločanka za las zgrešila pokal Društvo za športno rekreacijo Gorenje je minulo soboto, 12. februarja, priredilo odprto prvenstvo v veleslalomu, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo okrog 80 smučarjev, delavcev podjetij Gorenja in ljubiteljev smučanja iz drugih krajev Slovenije. Tekmovanje je bilo na progi Lahovnica, kjer je za pičle tri stotinke sekunde prvo mesto in pokal zgrešila Škofjeločanka Mateja Krek Her-iah. Med ekipami za prvenstvo Gorenja so bili najboljši člani ekipe Hladilno zamrzovalni aparati, ki so pripravili presenečenje in premagali vselej dobre smučarje iz Gorenja Notranja oprema.. Rezultati veleslaloma: mlajše mladinke: I. Ana Milovanovič 52,57, članice A: 1. Mateja Krek Herlah 35,60,2. Špela Kemperle 39,95,3. Bepi Špaj-zer 39,95,4. Gordana Miletič 43,86,5. Andreja Cesar Goršek 44,18,6. Bernarda Meža 44,38,7. Jožica Luskar 45.70.8. Marjana Javornik 51.28.9. Tanja Presečnik 51.57.10. Simona Felicijan 54,57, članice B: 1. Anica Naraločnik 50,88,2. Heda Kralj 51.67, članice C: 1. At Ducman 49,70. Cicibani: 1. Bine Martinjak 47,66, mlajši mladinci: 1. Grega Bornšek 37,99,2. Is« Zajc 39,30,3. Gorazd Zajc 41.30.4. Grega Puncer 44 5. Rok Lupše 45,97,6. Lovro Hleb47.77,7. Igor GrofelnU 51,87,:, člani A: 1. Bojan Z Napotnik 36,13,2. Blaž ^ Naraločnik 36,54,3. Marjaf Špende 36,95,4. Bernard Naraločnik 37,24,5. Mirko ,0 Meža 38,11,6. Boštjan Blagotinšek 38,12, člani B:' Matjaž Kunej 35,57.2. Met Tratnik 36.40,3.Andrej • Stefanovič 36,8o,4.Bojan Naraločnik 37,85.5. IgorŠP zer 38,35,6. Drago Krenkef 38,40, člani C: 1. Drago Tamše 39,11,2. Grofelnik jan 41,38,3. Branko Blagotinšek 43,29,4. Franc Mokina 45,31, moški C: 1 • Jure Veršec 38,05,2. Jože Silovšek 39,14,3. Teobald Zorko 40,40,4. Ivan Ducm0 [D 46.64.5. Milko Guček 51.07, Edkiopni vrstni red: 1. Hlad1 no-zamrzovalni aparati (L^ kar, Ducman, Meža, Miklavžina, Krenker, Brložrf. Blagotinšek) 296,17,2. No«1 ja oprema (Felicicijan, Krdi Drev, Friškovec.Šepec, Veršec, Zorko) 304,82. Malica Menu I Menu II PE 18.02.94 PO 21.02.94 TO 22.02.94 SR 23.02.94 Piščančji paprikaš, riž, puding Ričet, kranjska klobasa, jabolko Svinjska pečenka, pražen krompir, solata Špageti bolognese, solata s fižolom ČE 24.02.94 Pečen puran, mlinci, solata PE 25.02.94 Pečenica s kislim zeljem, jabolko PO 28.02.94 Goveji golaž, polenta, jogurt Možgani z jajcem, cvetača v ^ Burgundski lonec. Jabolčna Pi: Polnjen piščanec, pomes frite$ solata Lovska omleta, liptovski sir Ocvrti lignji, zelje v solati Polpeti, ohrovt s krompirjem Rižev narastek, kompot INFORMATOR, časopis za obveščanje delavcev Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, Hinko Jerčič, Dagmar Mlačnik. Izhaja štirinajstdnevno. Naklada 4.400 izvodov. Grafična priprava, tisk in odpre Gorenje Oblikovanje: Stane Pod lun Oproščeno prometnega davka po skl 421 - 1/72, z dne 23. 1.1