ec in ; pra-pijte, nils' \of ji, m« ve S i\m UN1TEP SAVINGS AME B , AMERICAN W SPIRIT FOREIGN - - " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER . 113 jus ,reji nji« . dot'1' i hla1 Jravf ,evv York. — Jugoslovanski ndirSacijski center bo v bodo-lii Pfiobčeval vesti iz raznih ev- CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, MAY 14, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. fcrbe v Jugoslaviji Lawrence Leskovec umrl Težko se bo zdaj privaditi Iskih virov. Prav tako vesti o "D. N. B.": Beograjska policija je zgrabila voditelje komunističnih in terorističnih band. Vsega je bilo ujetih 80 oseb, ki fatlJu okupacijskih oblasti iz so bili voditelji omenjene orga-^rada in Zagreba, ki jih pri-!ta beograjski in zagrebški seveda vsem jugoslovan-upornikom, četnikom, na-■Fborcem, nacionalistom in Jubom nadeva ime 'komuni itne,—' > -----------— leti 1Ine- Pod katerim ti .nai bi bile dokazi o krvavi našega naroda in naše jurske vojske, ki se bori ^eljništvom generala Dra-j "ilovica, jugoslovanskega ministra, za osvoboje-"goslavije. ta atski i, „s vse Srbe, ;en<*, ki se bore "^visnost moramo Hrvate in za svobodo Jugoslavije. Te Narod" piše dne 1. pristankom zagreb-ZuPana so se v Zagrebu e cene v kavarnah. Bela 'tan, e 8 kun, čaj pa 8 kun .Jatski Narod" dne 26. lOjjj ^rebivalstvo Prijedora ® zaščito in streho sto in ^inam, ki so bežale pred ■P® navalom." il tnP jrW a- , 'lere de llfte 29. la Sera" je pri-marca točno bese-l JJavke predsednika m* m r^reme" piše: "Srbija * lc nesrečni vojni govo-i . c po pravici povedal, ~ > da se vse, kar se do-, iji prav nič ne tiče ln Londona. Zaradi dr-generala Somovi-onemogočeno direkt-pri urejanju Ev-k°rbi za njeno osvobodi se je udeležujejo in-j)^8 tem da uporabljajo K za obnovitev Sr-' rt)i proti komunistom." j lc«t slP V 0 kralju Petru II. ob | Zavije v vojno pod 111 Brezobzirna brzojav- ki „atski Narod" dne 25. . okolici Mostarja je flak"^ z uPorniki 25 nem- ^Pešta: Madžarska brzo-. Ovalna družba sporo-^ Ob osmih" piše o vein Jadih v Bosni med «ko-!V(i rvatskimi policaji. Pri lupina komitov na-)i|j °mobil s policaji. Tri-^rtno ranjeni. Polica-s 1 železniške varnostne SQSe bitke udeleževali 8u?. ^še, iz katerih so se . 1 streli. Ubili so deset pa so pobegnili v v," Sarajevom. Za nji-1 zasledovalne oddel- h, nizacije. * "Croatia": šest sto članov Einsatzstaffela, ki so kot člani vstaške organizacije položili prisego v Osijeku, je obleklo vstaške uniforme. Prisego so položili istočasno Hitlerju in Paveliču." -o- P. Benigen Snoj umrl Zadnjo nedeljo je umrl v zdravilišču Rome City, Ind. pater Benigen Snoj, frančiškan. Odkar ga je bli zadel mrtvoud, je vidno pešal. Visoka leta in onemoglost sta pokopali dobrosrčnega in prijaznega patra Benigna. Rodil se je 17. septembra 1867 v Zagorju ob Savi. V frančiškanski red je stopil 8. oktobra 1886, v mašnika je bil posvečen 17. decembra 1890. Svojo zlato mašo je slavil pred 17 meseci v Lemontu. Kot izseljeniški misijonar je siužil šest let v Aleksandriji v Egiptu in šest let v Palestini. Leta 1915 je prišel v Ameriko, kjer je drugo leto potem ustanovil v New Yorku župnijo sv. Cirila in bil tam do leta 1926. Potem je služboval v Lemontu kot profesor. Bil je tudi tri termine provincialni komisar. Pokojnik je bil stric slovenskega ministra g. Franc Snoja, kateremu izrekamo nad izgubo blagega strica iskreno sožalje. Pogreb je bil včeraj v Lemontu, kjer je bilo položeno truplo na samostansko pokopališče. Naj bo blagemu gospodu ohranjen lep spomin pri vseh, ki so ga poznali in naj počiva mirno v ameriški zemlji. --o- Slovenski vojak je pogrešan v bojih na Daljnem vzhodu Vojni oddelek je poslal Mrs. Terezija Spilak iz 1114 E. 64. St. brzojavko, v kateri ji naznanja, da pogrešajo njenega sinaAleksa Spilaka, ki je služil pri bojni mornarici na Daljnem vzhodu. Njegova ladja, pobiralec min Finch, je bila potopljena pri trdnjavi Corregidor. O posadki se ne ve še, ali je bila vjeta od Japoncev, ali je bila potopljena. Vzelo bo še precej časa, predno se bo moglo to ugotoviti. Družina Spilak so Slovenci iz Prek-murja. Delegati društva Ribnica Društvo Ribnica št. 12 SDZ je izvolilo za 10. redno konvencijo sledeče delegate: Andy Sadar, Joseph Centa in Joseph Ban; namestniki so: Anton Lausin, Anton Debelak in Fred Meden. Seja Oltarnega društva Nocoj po pobožnosti v cerkvi bo seja Oltarnega društva fare sv. Vida. Vabljene so vse žene, da pridejo in vpišejo še druge. BO V NEWBURGHU VELIKA ^ostvpck POČAST VOJAKOM h naselbina bo •a z v ne- ,v _ izredno slaviti J 6 fante, ki služijo v i^^adi. V cerkvi bodo Vit z imeni iz fare sv. Lovren- 'M ,*ah bosta dve krasni . g,,. Jlh bodo ob dveh po-[\f0s'ovili. S l dveh popoldne. Ob dveh bodo obredi v cerkvi in potem bo nadaljni program v cerkveni dvorani, katerega bo vodil odvetnik Frank Opaškar. Narod je vabljen, da se zbere v velikem številu, da tako pokaže ponos in spoštovanje do naših fantov, ki so se odzvali klicu domovine in šli prelivat svojo kri za našo svobodo. Sinoči je umrl po dolgi in zahrbtni bolezni splošno poznani društveni, kulturni in prosvetni delavec Lawrence Leskovec, 19516 Shawnee Ave. Pokojni je bil rojen dne 24. julija, leta 1896 v vasi Vrh, fara Sv. Trije Kralji, občina Žiri. V Ameriko je prišel v družbi matere, sestre in bratov k očetu v Rock Spings, Wyo., leta 1912 in pozneje se leta 1920 preselil v Cleveland, kjer je živel vseskozi do smrti. Poročil se je pred 18 leti in v zakonu so bili rojeni štirje otroci. Pokojni je bil zadnji dve leti predsednik Slovenskega doma na Holmes Ave., poprej že tajnik in večletni direktor ustanove. Bil je tudi osem let predsednik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ in sedaj istega društva blagajnik. Zelo aktiven je bil pri farni cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., ter pred smrtjo cerkveni glavni odbornik. Pri društvu Kras, št. 8 SDZ, čegar član je bil dolgoprsto let, je bil večletni odbornik. Zadnjih pet let je bil zaposlen kot okrajni pomožni šerif ter zelo aktiven v civilnih in dobodelnih ustanovah. Pokojni je bil član duštva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, član društva Kras, št. 8 SDZ, član društva Katoliških Borštnar-jev, št. 1640 COF ter član Slovenske moške zveze, št. 3. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frančiško, rojeno Hunter, sinove Larry, Richard in Ronald ter hčerko Frances. Starše Antona in- Mary Leskovec, 706 E. 155. St. te brata Matt v Rock Springs, Wyo. Pokojnik bo ležal pri zadnjem izpočitku v pogrebni kapeli August F. Svet-ka, 478 E. 152. St. do sobote dopoldne. Pogreb in kraj pogreba bo naznanjen jutri. Žalujoči družini, staršem in bratu naj bo izraženo naše globoko sožalje, pokojnemu pa naj bo lahka ameriška zemlja. —-o- Slovenski vojak vodi atletiko v taborišču Korporal Frank Zakrajšek, sin poznane Frank Zakrajškove! družine, ki imajo pogrebni zavod na 6116 St. Clair Ave., je bil postavljen v taborišču Kelly, Texas, za inštruktorja atletike. Pod seboj ima 600 mož. Organiziral je razne razvedrilne krožke kot za žogo, tenis in metanje podkve. Pod vodstvom našega krepkega slovenskega fanta bodo imeli vojaki gotovo mnogo zdravega razvedrila. Lepo narejene obleke Mr. John Močnik, ki ima moderno trgovino z moškimi potrebščinami na 772 E. 185. St., vam napravi obleko po meri, ki vam bo pristojala kot vlita. Pod jetje toplo priporočamo. Vlada je zadnjih deset let venomer pripovedovala narodu, naj trosi denar, ker več ko bo denarja v prometu, bolj se bodo vrtela kolesa v industriji. Zdaj se pa\ od vseh strani svetuje istemu narodu ravno obratno, to je, priporoča se mu, naj varčuje z denarjem koliko mogoče ins prihranki kupuje vojne bcnde. človek, ki je vajen zapravljanja, se težko navadi varčevanja. Toda zdaj, ko gre za pomoč Stricu Samu, se bo treba tudi temu privaditi, kar je, razumljivo, tudi v našo lastno korist. Rusi so se umaknili pritisku Nemcev Francoska vlada je odgo- Rusk* armada ki brani polotok Kerč, ki je komaj 4 milje oddaljen od Kavkaza, se je umaknila pred Nemci v nove pozicije. Rusko vrhovno i vorila Ameriki, da ne bo dala ladjevja Nemčiji Washington, 13. maja. — Z ozirom na to, da je zahtevala ameriška vlada od francoskega komisarja na otoku Martinique zagotovilo, da ta otok in drugi francoski otoki ob ameriški obali ne bodo pomagali osišču, je odgovorila francoska vlada ameriški vladi, da Francija ne bo izročila brodovja Nemčiji, toda ga ne bo niti Zed. državam. Toda ameriška vlada ne mara francoskega brodovja, ampak samo zagotovilo, da osišče ne bo dobilo oporišč na francoskih otokih. Topogledno ameriška vlada ne bo razpravljala s francosko vlado, ker ji ne zaupa, ampak samo s komisarjem na Martinique. Miller bo kandidat za g'o-vernerja, če bodo odstopili vsi drugi V demokratskih političnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da bo Ray T. Miller kandidat za governerja, ako bodo odstopili vsi trije demokratski kandidati, ki so se že priglasili. To so John McSweeney, Joseph Ferguson in Clarence Knisley. Miller je še pred par dnevi izjavil, da on absolutno ne bo kandidat. Toda demokrati v južnem delu države mislijo, da bi bil Miller edini, ki bi lahko zmagal sedanjega governerja Brickerja. Kar se tiče gori omenjenih treh kandidatov so se vsi trije izjavili, da se pod nobenim pogojem ne bodo umaknili Millerju. rv . i j. , ., . ■,. Nove sabotaže so izbruhnile v Druga ladja je bila torpedi- Parizu zato, ker je bil imenovan rana na reki sv. Lovrenca1 načelnikom pariške policije ge- Ottawa, 13. maja. - Kanad-|neral 0berg' desna roka Hein" ska vlada je danes naznanila, da1 dcha H™mlerja, načelnika Ge-so osiške podmornice torpedirale j stapa' in pogreznile že drugo ladjo na1 reki sv. Lovrenca. Ta, druga ladja, je bila torpedirana skoro na istem kraju kot prva. Oblasti poizvedujejo na obrežju za posadko obeh ladij. Okrog 88 se jih je rešilo, za ostale se še ne ve, kaj je ž njimi. Upajo pa, da so se rešili v kake osamele ribiške naselbine na obrežju. V Parizu sta bili zopet bombardirani dve restavraciji Bern, Švica. — Iz Pariza so došla poročila, da so bile tam zopet vržene bombe v dve restavraciji, katere posečajo Neijici. Poročila dalje naznanjajo, da so nemške vojake nastanili po hotelih, misleč, da svoje lastne hotele Francozi ne bodo bombardirali. poveljstvo zatrjuje, da boj še ni končan. Rusko vrhovno poveljstvo priznava danes zjutraj, da se je ruska armada umaknila pred Nemci v nove pozicije na polotoku Kerču, katerega loči komaj štiri milje široka rfiorska ožina od Kavkaza. Rusi so »e morali umakniti pred nemško premočjo, toda izjavljajo, da boj še ni končan. V okolici Harkova, 300 milj severno, naskakuje ruska armada pod poveljstvom maršala Ti-mošenka nemške pozicije. V tem sektorju so Rusi izdatno napredovali, se glasi današnje poročilo s fronte. Možnost, da bodo Nemci odprli ndvo fronto, ki ibo del splošne ofenzive, se vidi iz radijskega poročila iz Moskve, ki poroča, da so Rusi uničili včeraj pri Stara jI Rusiji, južno od Leningrada, Nemcem 229 transportnih in 37 bojnih letal.. Navzočnost tolikega števila transportnih letal kaže, dar vozi Nemčija ojačenja v bojno linijo. S krimske fronte poročajo Rusi, da je navadna laž, ko zatrjujejo Nemci, da so tam zajeli mnogo ruskih čet in vojnega materiala. Ruska armada se je umaknila pred sovražno premočjo v polnem redu v nove pozicije, se glasi poročilo ruskega vrhovnega poveljstva. Vojni center $500 . Ste videli, kam je že skočil naš toplomer! Prav malo je še treba in na vrhu bo, če ne bo šel celo moilda skozi strop. Včeraj mu je pomagal stopiti naprej naš narodni mož Mr. Anton Grdina, ki je prinesel ček za $25. No, to se pa že precej pozna, zlasti ko gre proti koncu. Po $2 so prispevali: Matt Vihtelič, 998 E. 78. St.; Mary Pisek, 1087 E. 64. St., in Frank Pikš, 1095 E. 72. St. Po $1 sta darovala pa John Brodnik iz 6727 Ave., in Joseph Stare iz Norwood Rd. Najlepša hvala vsem darovalcem. Skupaj včeraj nabranega $39. Prej smo zabeležili $378, torej vsega skupaj nabranega za vojni center $417. Manjka še $83 in dva dni imamo še časa. Kar gotovi smo, da nam bo do sobote toplomer že ušel iz gajbice in da bodo šli Slovenci "over the top." Edna 1096 Tretji sin v armado! Včeraj je odšel služit Strica Sama Joseph Gornik, sin spoštovane John Gornikove družine iz 1331 Giddings Rd. Dva njegova brata sta že v armadi, William in Eddie. Joe je bil vedno z;elo aktiven v društvenem življenju. Bil je podpredsednik društva sv. Vida št. 25 KSKJ, član Kat. Borštnarjev, Najsv. Imena, bil je več časa blagajnik pri demo-eratskem klubu 23. varde in šest et je bil v službi pri okrajnem šerifu. Pa Joe ni šel samo osebno branit svojo domovino, am pak ji je pomagal tudi finančno, ker je iz svojih prihrankov ku pil kar za $1,600 vojnih bondov. želimo mu vso srečo in pa, gotovo, zdrav povratek! -o- Poroka v Newburghu V soboto dopoldne ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv Lovrenca Frank Mabnič in gdč. Mary Kužnik. ženin je sin Mrs. Mary Mahnič, ki vodi trgovino z jestvinami na 1135 E.'71. St. rfevesta je pa hčerka Frank Kuž nika iz 3525 E. 81. St. ženinov oče je umrl pred 5, nevestina mati pa pred tremi leti. Mladi ma poročencema želimo mnogo sreče v zakonskem stanu. Prija telji obeh družin so prijazno vab ljeni k poročni maši. Zvečer ob 7:30 bo sprejem gostov v SND na 80. cesti. Le mirni 'bodite Danes dopoldne in enkrat zve čer bodo tulile po okraju Cuyahoga svarilne sirene. Pa radi tega ni treba bežati v kleti, ker sovražnika zaenkrat še ne bo. Preskušali bodo samo piščali, če imajo dober glas za slučaj resne nevarnosti. Kratke vojne in druge vesti WASHINGTON. — Odsek poslanske zbornice je odobril, da bo pri dohodninskih davkih oproščenih samo $500 za samce za oženjene pa $1,200. Za odvisne je pustil $400. Predlog morata pa odobriti še poslanska in senatna zbornica. » * * STOCKHOLM. — Major Vidkun Quisling, premier Norveške pod nemško kontrolo, je odšel na rusko fronto, kjer bo ostal baje dlje časa, (Očividna se mu zdi bolj varno v bojni liniji, kot pa med Norvežani, katere je predal Nemcem). * * * BERN, Švica. — Vojaška sodnija v Skopljn, Srbija, je obsodila na smrt 18 oseb. Obdolžili so jih komunizma in četnikovanja. Osemnajst drugih oseb je bilo obsojenih v zapor. * * * WASHINGTON. — Predsednik Roosevelt je podpisal naročilo, da se zgradi takoj za 200,000 tonaže podmornic. Zgrajenih 30 več kot 100 novih podmornic. -o- Angieži so izgubili tri ru-šilce v Sredozemlju London. — Nemške bombe so potopile v Sredozemskem morju tri angleške križarke. Izmed 600 mož posadke na vseh treh adjah, so jih rešili okrog 500. S tem je izgubila Anglija že 77 ru-šilcev v 32 mesecih vojne. Delegatinje dr. Danica Društvo Danica, št. 11 SDZ je izvolilo sledeče delegatinje: Albina Novak in Frances Zakrajšek; namestnici sta Julia Zakrajšek in Emma Drobnich. Na vojaškem dopustu Na kratkem vojaškem dopustu se nahaja Pfc. Joseph Kastelic iz 1032 E. 61. St. Na 20. maja se povrne v taborišče Blanding, Fla. Sorodniki in prijatelji ga lahko obiščejo. Včeraj je pripekalo Včeraj so se Clevelandčani dobro potili, ko je bil zlezel toplomer na 85 stopinj. Od leta 1871 ni bil 13. maja še tako topel kot je bil včeraj. Za danes pa obetajo nevihto. IZ NAŠIH NASELBIN Chicago. — Rok Božičnik je izgubil življenje 11. maja popoldne. ko se je vračal z dela. Zadel ga je voz ulične, električne železnice in težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico, kjer je čez poldrugo uro umrl. Star je bil 54 let in rojen v Velikem kamnu pri Brežicah. Bil je star naseljenec in aktiven društveniš. Pred leti je bival v Kansasu in Nokomisu, 111. Zapušča ženo, dva sinova in hčer. Vzorno društvo Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ je zopet kupilo za $100 vojnih bondov. Prej jih je že kupilo za en stotak. Vsa čast! Tone šubelj je prišel Včeraj je prišel v Cleveland baritonist Tone Šubelj, ki bo ostal čez poletje v naši metropoli. Iskreno dobrodošel, Tone! Vaja Glasbene matice Nocoj je pevska vaja Glasbene matice v navadnih prostorih in ob navadnem času. VARNOST JE VAŽNA ZA ZMAGO Clevelandski policijski,načelnik, Geo. J. Matowitz, pravi, da nam jemljejo poškodbe in smrtni slučaji, ki se dogajajo na ulicah, delovne moči iz našega vojnega napora ter nam s tem zmanjšajo našo produkcijo, že na poškodovanih avtih je mno^o škode, še več pa na poškodovanih delavcih. Ker je to boj za našo svobodo, moramo napeti vse svoje sile v tej borbi in gledati, da nam po- cestne nezgode ne bodo vzele delovnih moči, pa niti materiala. Vsakega državljana je dolžnost, da skuša preprečiti nezgode. Predsednik Roosevelt je rekel, da je zamujeni čas edini, katerega ne moremo dobiti nazaj. V tem bomo storili svojo dolžnost, če vozimo previdno in pri prehodih čez cesto pazimo na promet. Sodelujmo drug z drugim in nezgode se bodo zmanjšale. r r «117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po požti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per yeai U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 113 Thur., May 14, 1942 Marsikateremu vojaku lahko rešimo življenje Oni izmed nas, ki ne bomo poslani na fronto, lahko pošljemo svojo kri, ki se bo borila za nas — v žilah naših vojakov, mornarjev in marinov pa naših avijatičarjev, ki bi sicer brez te krvi izgubili življenje. Dokazan fakt je, da živi danes na stotine naših vojakov, ki so bili ranjeni v pristanišču Pearl in pozneje, samo radi tega, ker je darovalo na sto ;isoče dobrih ljudi svojo kri. Ameriški Rdeči križ si je nadel nalogo, da bo preskrbe! milijone pintov krvi za armade^ in mornarico. Vsak ima sedaj priliko, da daruje en pint svoje krvi za ta res človekoljubni namen. Mi en pint krvi ne bomo nikoli pogrešali, toda v življenju vojaka daleč tam v Avstraliji, ali v Libiji, ali v Rusiji, ali na Irskem, ali na Islandiji, — bo lahko prav ta pint odločeval med življenjem in smrtjo. Mi ne bomo nikdar poznali vojaka, kateremu smo rešili življenje, toda v srcu bomo vedno nosili sladko zavest, da je nek vojak nekje na svetu, ki bi bil brez te darovane krvi mrtev. Danes je nadvse važno, da delamo bolj trdo, da damo vso svojo moč vojni produkciji, da kupimo vsak vojni bond, ki ga moremo, toda ko darujemo svojo kri, darujemo del samega sebe. To darovanje krvi je popolnoma enostavna stvar. Vsaka oseba, moškega ali ženskega spola, ki je v starosti med 18 in 60 leti, ki nima kake resne bolezni, da lahko kri, ako gre na bližnjo podružnico ameriškega Rdečega križa. Za to ni potreba nobene zdravniške preiskave. Samo takega ne vzamejo, ki je imel kdaj jetiko, malarijo ali kako drugo dolgo kronično bolezen. Druge vsakdanje mimoidoče bolezni ne štejejo. Ako ste ob času, ko bi radi dali kri, prehlajeni, vam bodo samo povedali, da pridete nazaj čez kake tri tedne. Odvzem krvi traja samo nekaj minut in ni pri tem nobenih bolečin ali kakih drugih neprijetnosti. Oseba, kateri odvzamejo kri, leži udobno na postelji ter samo na lahko odpira in zapira svojo dlan. Potem, ko je stvar končana, počiva še par minut, medtem ko mu njegovo laket lepo zavežejo. Potem ga pa odpeljejo v sprejemno sobo, kjer so že zbrani drugi, ki so tudi dali kri in tam jim servirajo kavo, čaj, mleko in prigrizek. Ta kri ni prezervirana v naravni obliki, ampak jo zamrznejo in potem posuše. Iz nje nastane rumen prašek, ki se ga lahko ohrani za vedno in ki je potem pripravljen za transfuzijo, če se razstopi v vodi. Vsak, ki da kri, dobi mal gumb z napisom "American Red Cross — Blood Donor." Oni, ki dajo kri trikrat, dobe srebrn gumb. In Amerika je ponosna na vse te, ki so dali kri, ki bo rešila marsikateremu našemu vojaku življenje. TAKO GOVORE NEMCI Umor kanclerja Dollfussa. — Globoko pretresen od vesti, da je kancler Dollfuss padel kot žrtev nizkotne zarote, čutim potrebo, da izrazim Vaši Ekselenci svoje najgloblje sožalje. (Brzojav predsednika Hindenburga predsedniku Miklasu 26. julija 1934). * * # Ko se je napad na Avstrijo izjalovil. — Vlada Reicha mora odločno obsojati in obžalovati zaroto proti avstrijskemu kanclerju. (Hitlerjevo naročilo poslaniku Franz von Papenu 28. julija 1934.) Ko se je napad na- Avstrijo posrečil. — V zgodovinski knjigi Adolf Hitlerjevega gibanja (!) bodo imena teh trinajstih mučenikov (zarotnikov, ki so umorili kanclerja Dollfussa) zapisana na prvem mestu med onimi, ki so žrtvovali svoja življenja. Naš končni uspeh je blagoslovil žrtev njihovih življenj. Danes proslavlja dela teh junakov vsa Nemčija. (Hitlerjev poslanec Rudolf Hess na proslavi za Doll-iussove morilce na Dunaju 24. julija 1938). BESEDA IZ NARODA St. Clair Hunting and Rifle Club Cleveland, Ohio. — Dne 3. maja, letos, smo otvorili našo strelsko sezono za to leto. Nekoliko nerodno nam je šlo, ker smo bili odvajeni in smo zato prihranili na lončenih golobih. Upamo pa, da bomo prišli k sebi predno se bodo Japonci pričeli spuščati z padali na našo gmajno. Nekateri člani to že komaj čakajo, ker žele prihraniti na lončenih golobih. Večkrat smo razmotrivali, da bi ne bilo napačno, ko bi se tudi ne-člani vadili v streljanju, ker jim bo mogoče to prav hodilo, če bodo slučajno poklicani za domačo obrambo. To ni šala, ampak zelo možno dejstvo in se vladni organi že zanimajo za tako even-tuelnost. Poleg vaje pa imajo naši člani in posetniki zelo dobro, zdravo zabavo; saj je naš klub splošno znan glede postrežbe. Naši izleti se vrše vsako drugo nedeljo; prvi je bil 3. maja, drugi bo 17. maja, tretji 31. maja, in tako naprej do pozne jeseni. Kdor ne ve za prostor, naj vpraša kateregakoli spodaj imenovanega. Naša farma se naha- i ja eno miljo južno od Paines- j ville na route 45. i" la 16. septembra, 1918. Na zgoraj omenjenem kongresu pa so bili zastopani vsi Slovani in zato je ta kongres tem večjega pomena. Neprimerno trpljenje in umori na debelo so končno le prebudili tudi popustljive Slovane, da so vendar enkrat spregledali, kdo je bil in je še naš največji sovražnik. Slovenci smo že davno čutili, kako nam je nemški terorizem zavijal.vrat. Pričel se je že v dobi turških vpadov po grašča-kih ter skozi stoletja privija železno spono. Premajhni smo bili za odločen upor, zato pa so narodni buditelji klicali po združitvi severnih in južnih Slovanov. Mnogo je sicer godrnjanja, češ, da po zadnji svetovni vojni ni bilo vse prav Evropi. Toda, največ te nevo-lje je bilo prodane našim neukim ljudem -po naših neprija-teljih. Saj je rasistična dru-hal že več let pred to vojno sama priznala, da so slovanski narodi, ki se očividno razvija jo, njih največja nevarnost. Mar nismo tudi sami videli podvig naših šol v stari domovini kakor tudi po vseh drugih slovanskih deželah, kjer se je narod pričel zavedati svojih pravic. Zato pa lahko trdimo, da to ni vojna, ki bi jo povzročilo nekaj oseb, ampak je boj na življenje in smet med Slovani in Germani. Prvi, ki hočejo mirno medsebojno življenje in drugi, ki si hočejo življenja pod diktatorjem. Staro izigravanje, ki so ga tako moj-{stersko vodili Nemci med slovanskimi narodi, se1 je zabli- ščalo v svetli luči največjemu t* „ . „ ,. , , , ignorantu, ko je Hitler pogazil Dne 3. maja so fantje takole j Cehoslovaško streljali : John Urankar......19 19 Val. Šinkovec......12 A nt. Urankar......17 Frank Kosec...... 23 15 Frank Spenko......16 Anton Novak .. .. .. 19 19 18 John Papesh........12 Frank Beck........15 Lcuis Ferkol ......11 11 Vic Urankar...... 18 19 Chas. Kodra........13 18 Frank Stampfel .. .. 18 Frank Kramer .. .. 23 20 V. Zakrajšek......15 Frank Buchar......10 ■John Pavli........ 8 Vic Peterca........ 8 10 And. Kavchnik......17 Fred Kochevar......12 21 Stan. Dolenc......20 A. Antonin........17 Joe Dovgan........13 John Novak........20 C. Krevec.......... 7 F. Krevec........ .. 9 Leo Kushlan, tajnik -o- Vsqslovanski kongres Piše M. /. Lah Leta 1925 je bila izdana posebna postava, ki je nalagala izredno težke kazni za vse napade "na čast in veličino" načelnika vlade. Kazni za te prestopke so bile vse od enega do pet let ječe; v posebno resnih slučajih je zadevo obravnaval posebni tribunal v Rimu. Izmed onih, ki so bili kaznovani na podlagi tega zakona, je bil tudi slovenski delavec Alojzij Žorž, ki je bil obsojen ria 14 mesecev ječe in 1,000 lir globe v januarju 1933 na tržaški sodniji. Z več drugimi delavci se je zatekel v prazen železniški voz v tržaški luki. Na tistem vozu je nekdo napisal s kredo šaljivke na Mussolinija. Polička je prijela vse te delavce, toda razen Žorža so izpustili vse, ker se je izkazalo, da niso znali pisati. Zato so pridržali samo Žorža, ki je bil pa prav tako nedolžen kot so bili drugi, ker je bil napis na vozu že prej, predno so ti delavci tje prišli vedrit. Najsi je še tako dokazoval, da je nedolžen, so ga pri obravnavi tako mučili, da je končno priznal krivdo, čeprav ni bil kriv. Zdi se mi potrebno, da opišem svoje vtise zgoraj omenjenega zorovanja ,ki se je vršilo 25. in 26. aprila, 1942 v De-troitu, Mich. Burni in grozni časi, katefe baš sedaj preživljamo, so nedvomno povod, da se je vršil ta kongres. Kongresna zborovanja se vrše le redkokdaj, le važni in veliki problemi pridejo na kongresih na razpravo in rešitev. Zato /pa so tudi zgodovinske važnosti. Včasih so imeli kongresna zborovanja le državniki in vladarji, v novejših časih pa slišimo to besedo večkrat, posebno v Ameriki. Spominjam se kongresa, ki se j.e vršil 28., 29. in 30. novembra, 1916 v Pittsburghu, Pa, To je bil drugi jugoslovanski kongres, kjer smo ameiuški Jugoslovani utrdili odločno skupno delovanje za novo državo, organizirali prostovoljno ar-rnado za vso Ameriko, katera je dejansko prebila solunsko fronto v ofenzivi, ki se je priče- in Poljsko. Z napadom na Rusijo pa je presekal še zadnjo vez onim, ki so i fanatično zrli, kedaj se mase ; nemških sužnjev pobratijo Rusi. Nič takega se ni pripetilo. Danes je jasno, da vsi Slovani Evrope postanejo sužnji, če Nemčija zmaga v tej vojni. Zato pa je imel ta Vsesiovanski kongres tudi svoj namen ,bila je to nujna akcija, da se pove 15 milijonom Slovanom, ki žive v Ameriki, naj delajo z vsemi silami, da zmaga orožje Zed. dr žav v tej vojni. Kajti od teh 15 milijonov ljudi je skoro 53 odstotkov ljudi, ki delajo najtežja dela za obrambo dežele In le na zmagi našrtga orožja je ležeč danes nadaljni svoboden razvoj slovanskih narodov. Že samo to je dovolj velikega pomena, da smo bili zastopani vsi ameriški Slovani nla tem zborovanju. Potem pa tudi ni preveč, ako želimo in upamo, da se bo po tej grozni moriji dvignila iz tal nova, boljša doba, ker ^odo pomandrane stare napake in posijalo bo lepše sonce našim poznejšim rodovom. Naj torej preidem na popis tega zborovanja. Zjutraj še v polmraku se nas je znašlo krog 30 na Michigan Central postaji. Ceste so bile še skoro prazne in pot do hotela Book Codi-lac, je dolga skoro miljo in pol. Hodili smo. Bil sem sam Slovenec med Rusi, Poljaki, Slovaki in Čehi. Ljudje vseh slojev, vendar pretežno delavcev. Ker smo se morali vsi delegatje registrirati v hotelu, so jeli prihajati vedno v večjih skupinah. V službi so bile vse vrste transportacije. Ko se je zdanilo, so se pričeli ustavljati taxiji v vedno večjem številu. V par urah je nastala skoraj gneča v prostornem hotelu. Ob devetih pa se je pričelo zasedanje v Masonic templu, ki je eden največjih na svetu in je stal osem milijonov dolarjev. Ima 5,000 sedežev. V resnici je to krasna dvorana in ■iaj tu pripomnim, da je bil to prvi slučaj, da so Slovani zborovali v taki dvorani. Ko smo se pripeljali do te dvorane, sem šele našel naše rojake. Vedel sem že vnaprej, da bomo Slovenci bolj slabo zastopani. Premalo smo polagali pažnje na ta pomembni dogodek, dasi imamo toliko društev, zvez in jednot, nas je bilo vseh skupaj komaj en ducat napram taki množici (2,400) po številu drugih slovanskih narodov. Res smo majhni po številu, da, najmanjši narod smo med Slovani in lahko bi pokazali največ energije, kajti posedamo v Evropi enega najlepših delov zemlje in tudi strate-gično najvažnejše predele v vseh ozirih. To nam dokazujejo ravno sedaj nadčloveške akcije nad našim narodom. Zasedanje kongresa se je pričelo z že odbranim odborom ter se je že dopoldne napravilo program. Zborovalna dvorana je bila krasna in obširna, oder je naravnost ogromen in zelo pomembno okrašen, kar je nudilo res krasen pogled. Na zavesi v ozadju je visela nalašč za ta kongres izdelana slika jugoslovanskega junaka Draža Mihajloviča, pod sliko pa je ležala svastika, v katero so bili zabodeni drogovi dveh zastav, katere drži junak sam v rokah. Stoječ skoraj na svastiki v lepi generalski obleki gledaje drzno proti nam. Ob straneh razvitih zastav (ameriška in jugoslovanska) se vidijo na eni strani. dolge vrste vislic z visečimi trupli, ki jih vzame očem daljava; na drugi strani je videti goreča poslopja, dim in razdejanje. Zdi se mi, da je ta slika nemo govorila iz ust vseh navzočih govornikov. Avdijenca je med govori odjekala z gromo-vitimi aplavzi, a priznati moram, da se je vse zasedanje vršilo v okvirju dostojnosti. Ko so govorniki naglašali borbe posameznih narodov, je vse občinstvo vstalo, posebno, ko je glavni govornik Leo Krzycki imenoval imena Draža Mihajloviča, MacArthurja, F. D. Roosevelta, Timošenka; in ruske guerila borce. Med številnimi govorniki s^no slišali tudi različne izgovorjave našega imena. Slav — naglašali so namreč črko a v slovenski e, kar je povzročilo medklice med zboro-valci, namreč, da naj se izgovarja naše ime tako, kot ga izgovarjamo Slovani, Stoloravna-telj je takoj opozoril navzoče, naj stavijo v ta namen potreben predlog, kar se je tudi izvršilo. Prvi predlog je bil, naj se beseda "Slav" izgovarja po našem, z zategnjenim "a," drugi predlog je bil, da se izgovarja ta "a" napol "e," tretji predlog, da se izgovarja kot v angleščini "e" v besedi "slave" (kar pomeni suženj). Nato pa je ravnatelj pozval veščaka, ki je pojasnil, da ime slav" prihaja iz besede "slava" in ne iz angleške "slave— suženj." Nato je zbornica glasovala; za prvi predlog je gla-ovala" skoro vsa zbornica, za drugi predlog le pol ducata, a /.a tretji predlog pa ni bilo odziva. Nia vprašanje stoloravnate-Ija, kdo je za tretji predlog, da oi se naše ime "Slav" zgovar-jalo kot angleški "slave—suženj," jc< nekdo hudomušno pripomnil, da je menda samo Hitler za dotični predlog, kar je povzročilo splošen smeh v dvorani. Na govorniški listi so bili tudi še razpi predstavniki velikih ■skupin in tudi vladni zastopnki iz Washingtona takoj pr„vi dan. Naslednjega dne je bila nedelja in se je zborovanje vršilo !e dopoldne in popoldne pa se ie vršila velika manifestacija v deželnem kolizeju, kjer je bil glavni govornik državni seku-ritetni in obrambni administrator Paul V. McNutt. Tu se je bilo zbralo na tisoče ljudstva. Kongres je prejel pozdrave iz skoro vseh delov sveta, ob tej priliki je bil tudi oddajan popularni program na dolge in kratke valove. Preobširno bi bilo opisati mogočni vtis, ki ga je na vsakega napravil ta veliki manifest solidarnosti Slovanov. Stotine idealistov, pisateljev in državnikov že pokriva črna zemlja, ki so vse žrtvovali, da bi te rase združili. Toda, premočna je bila sila intrigan-tov v Evropi, da bi bili vsaj enkrat to dosegli, kar smo na tem zborovanju. Nad uspehom smo bili razočarani ter nosimo vsi močno vero, da se bliža po stoletjih teme veliki dan—. Slovanski narodi, prežeti z ideali, imajo pred seboj veliko poslanstvo. To je šele priče-tek in dolžnost nas vseh bi bila sodelovati pri vseh takih pod-vzetjih. Dne 21. junija, 1942 bo po našem predsedniku pro-klamiran "Slovanski dan" za vso Ameriko. Z^to ob tej priliki apeliram na vse, ki to čutijo, da poskusijo v vseh naselbinah sodelovati za obrambo Amerike, s takimi priredbami, kakor razmere dopuščajo. Vse, prav vse moramo storiti bratje, kajti gre se nam za biti ali ne biti. Ne dopustimo, da bi nam nekoč, ko bo prepozno,; očitala vest. Stojmo na braniku Amerike, tako v tovarni pri delu kot na farmi ali drugod, kajti izguba ali nepopolna zmaga, je konec tudi našega naroda. V Cleve-landu se za omenjeni dan organizira ogromna povorka vseh slovanskih društev, klubov in uniformiranih skupin, narodne noše itd. Vse to bo obelodanjeno v časopisih. Časi so resni, kot še nikdar v zgodovini našega naroda, zato pa je tem bolj na mestu izrek: žini sorazmerno majhna. Naj-več dežja pade v poletnih ®e" secih, najbolj suha je zima. J";' sen je bolj vlažna od pomla«1' V višjih nadmorskih legah Je seveda podnebje bolj hladno1" tudi množina padavin je vecj* Največ padavin ima pob°cje Bohorja. (Dalje na 3 strani) minimi"1"111" ^ če ) verjamet« al' pa«6 aiiiiiiWrti Danes so vojni vrtovi v Wj1 pa tudi v potrebi. Vsak, okreg hiše vsaj za en šterak® Ije, je napravil iz nje vrt. se pravi odločna volja pa kaže prijatelj JimŠepic, ki i®3 krog in krog hiše absolutno cement in vendar sem oni danvl" to Pri tiki Pc \l o 11 tai ton- Pa c del tam za garažo prekrasen J Sli ni vrt. žena, hčerka, zet in ^ kinja so ga ustvarili pod ■ laJ vnim poveljstvom Jim8' x ( 11 prfjel za lopato iz samega ^ Jlj nega vzroka, ker ni bilo ^ delavce prostora na "l°tu' ^ ^ bo zraslo, pa ne morem P0 ,, » ti. Ker Jim prodaja f J svoji prodajalni, je vsejal ga po en ščepec, ostalo je P^^ pustil božji previdnosti- , obdelavah neke srede P°P° kar morq, to dolžan!" vsak je storiti ko ima Jim prodajalno To mu je omogočilo vec i ^ nadzorstvo. Pri tem je p ^ * pel, da je moral tisto P° ^ ^ trikrat po pomoč, saj ve* ^ ^ Njemu je precej Pod° Jj]f ^ se tiče ihte za delo, nas k ^ ^ čar Ciril Kunstelj. To # da Ciril tudi vedno Piai kako delo na svoji farmLaii1 z načrtom gotov, pa gle® ^ij ,at1 lavci. Pa .ne vzame vsa-mu pade v roko. Je z .... en in samo strokovnjak1^ Ne samo kar veleva mu stan, priHko dobiti pri njem Barago, ki je Grahove i" Pc na! ftlica Kratek opis okraja Brežice, ki so ga morali Slovenci izprazniti (Po knjigi: Krajevni Leksikon Dravske banov,ine.) Brežiški okraj je bil najmanjši okraj Dravske banovine. Meril je le 400 kvadratnih kilometrov. Imel je obliko trikotnika v kotu med Savo in Sotlo. Proti zahodu je tekla meja po hribovitem svetu nekako do Sevnice. Na severu je segal do precej visokih vzpetin, katerih vrhovi so Lisca, Bohor, Veternik in Svete gore. Najnižje mesto vsega okraja in obenem najnižja točka cele banovine je pa ob izlivu Sotle v Savo (139 metrov nad morjem). V Brežiški nižini se sekata dva važna geološka preloma. Prvi, savski, drži ob dolini Sa-vei in se nadaljuje čez vso državo Jugoslavijo tja do Bolgarije. Drugi, krški, pa prihaja sem od spodnjega dela Krka, nakar se nadaljuje čez Krapin-ske in Varaždinske Toplice proti severo-vzhodu. Ob teh prelomnicah se premikajo od časa do časa deli zemeljske skorje, ki povzročajo potrese, včasih uničujoče. Veliki potresi so bili v teh krajih leta 1853, I860, 1903 in zopet 1917. Od Oni dan se je za . 1 v Ton' let jloti;' ima vse delo na farm1 v ^ cu. To se pravi, kar Ci"-'1 r o pih nasvetov. Ampak ^ ^ potreboval nasvetov, v ^ tov ima sam polno 8'IaV^ potrebuje, je par dobi1 znajo prijeti za IoPat0, Ne vem, kako je P jt'p\ Toneta, ampak preg°v p- *lji 1 ;1; ' ki č'ial 'le 2 '8va, S % '4S da mu je šel pom> agt ti,113 na ljubo moram P°ve. uit«11 Baraga mislil, ko se J "a. da bo Ciril delal, on -mandiral. Tonetu na"1 znal alu ^ ne, Jimu šepicu, ^g*14 potrebno orodje, rj, namreč že cd sta'-"i „ , vcdovati,dajetr^;;Jta'; sko delo orodja. pp" ^ daseoredja ne » nis ste SV; Pov ;onj H 4j S< ■C" lied se . "lil 8a r» mlekarni, niti . ^ i^ato sta se ustaV^ rn1' tod tudi radioaktivne toplice pri Čatežu s toplino 54 stopinj j pak samo v prodaja1.^ p] Celzija. Geološko zanimiv je' tudi pojav pri Klanjcu, kjer je prepilila starejša reka Sotla nanovo vstajajočo gubo Orlice. Podnebje Zaradi precej odprte lege proti vzhodu se uveljavljajo.v podnebju vplivi Panonske nižine. To velja zlasti za Breži- Saj ne obrekujem-ampak prav zdi s* _ ta obisk zvita jila, da bi dobil se p9 > ca v dnino. K «eSfr>^ V>> / del, da ima Jim ^^ ki mu sicer dov° ' sklanjati nazaj, n^ pij«. Ta ^ Vv star Vi, %io Se t ' P< & rj| h, t: 'o h ^ \Sii nazaj, " \ pir »i <4^.. ško ravan. Razlike v toplini | ska in poje, ali P^ med letom so tudi velike. Bre-j kor mu pa ne žice imajo vroča poletja in radii poklone naprej precej južne lege ne posebno | prime Jima vselej ostre zime. Zimski mraz traja ! točno zapusti, nl't; ti m nst' co ■ Pravi ajgiaki mraz | za kako dol<> v pr°jT »e ?V čakajte, jut« J ^ jj^ navadno traja le od srede de- cembra do prvih dni februarja, vojska bo še dolg0' ^ Letna množina padavin je v ni- počasi pisati, da i' ;v š, nki * ^ h NaJ- SATAN IN ISKARIOT nladi- Vo nemikem lrrirnlk« K. May« Nakoval sem Emeryja in stran skal. Utihnilo je —. Kar /ecja- ■ ibočie HUP :e met« 00 -inoA ki ^ ikze®; tali i K« ^ naju« ki i®5 nosa® to, danvi' itaike. v slabih štirih urah ftpel. Ko bi se pojavil z na'Ploščadi in bi Mo-zagledali svoje ujete "iše, Se je bilo bati, da bi za orožje in jih sku-[»oboditi. Vsekakor pa bi Položaj nekoliko neprije-foto sem zahteval, da mo-°ddati orožje vsaj začas-Hedtem bi prišel Emery '"gollonom bi zatonil zad-na rešitev. Vdati bi se in sprejeti pogoje, kaj je nameraval pogla- in v^' teli d v* ki"1 30p"ld° llfJ' ste1 ibeft ®ašal se je na Jonatana in na njegove Mogol-na tistih deset, ki so kočijo pri Senčnatem ^cu. Ni vedel, da smo jih Je!i- In tistih šestdeset m četa Yumov, ki je 4 ^ia Judito, tisti bi že >f" Noj dosegli. eči je mislil pogajanja P°^ti, da bi prišli> l5iti nas je mislil —. Pa je brez nas. so se dali brez razorožiti. Dvajset Ni j or sem postavil t^0 h kupu orožja sredi i™idi kovanje samo-me. ni za-SaJ je bilo brezuspeš-8tfCn° so se moraii vda-az° sem postavil blizu mm 1 vsa^Kl ^ Ipaf "Mloni Vrt ''pota ,op°1( se anira 1 g0St^ if°8ebeJ bi naj pazila na 'n1)t, da bi mu stare j šili ne odvzeli vezi, pa jih "l)ri miru. V. Obračuni. sem šel, da obiščen ,!e dobre znance. sem poglavarja Ni- elo' dri" del"' „ v ifl' p # Cira ^ ili tt ki ^le k mlademu belo-sem ti ga izročil v Govoril bi rad z njim er €t te bom- Pri ujetniku L, Za skalami." i-eg0' lVol °u je ostal za stražo prevzel je vodstvo .jI ga it. 01 ges"'ijj°!stvo. Boljšega povej- ti da; nJ'Sem mogel želeti. ^ L;tjStene seve ni bilo poti, pi, I j6 SVa morala. Vsak gib Jfi u Vzr°čal bolečine. Pa-re ,.; : »Oi strah me je obhajal —. Nijore so zasedli ploščad, Mogollone so pričakovali, to vem. Spopadli so se?" "Prav za prav ne." "Sovražnika sta si bila po številu precej enaka, sem čul. Tak spopad bi moral biti, mislim, precej vroč in tudi krvav. Bal sem se že, da so Nijore podlegli —." "Kaj še! Zaseda je bila dobro pripravljena in do streljanja bi vobče ne bilo prišlo, da niso vročekrvni Nijore prekršili dogovora." "Zmagali ste?" "Kolikortoliko. Zaenkrat smo sklenili premirje." "Kako dolgo?" "Za štiri ure. Sicer pa prinašam nekatere prav vesele novice." "Vesele —? Kake —? Brž! Brž povejte!" "Sediva predvsem! Kdo pa bo stal na takile lepi mehki trati!" "Da, sediva! In povedali mi bodete, kaka iznenadenja prinašate, kajne? Kdb ve, kaj bi bilo tisto —!" "Iznenadenj imam nekaj pripravljenih, pa zaenkrat vam jih povem samo dvoje. Torej prvo —! Nekdo vas bo obiskal, neki gospod, ki vas je mislil prav za prav najti v San Franciscu, pa vas bo našel tukaj na ozemlju Nijor." "Neki gospod — ? Kdo bi bil _•?» "Fred Murphy." Začuden je gledal. "Fred Murphy —? Menda ja ne tisti odvetnik iz New Or-leansa, tisti — izvršitelj Hunter jeve oporoke?" "Tisti!" "Kaj pa bi rad?" •"Vam bo že sam povedal." "Zakaj pa me je mislil najti v San Franciscu?" "Ker je svoj čas zvedel, da ste bili tam. Pa še nekdo drug vas bo obiskal." * "Še nekdo drug —? Kar dva obiska —? Kdo pa je tisti drugi —? Tudi odvetnik —?" lVefc jjj ^ °nja le ni bil čist0 ne~ V „Se Pasli konji Nijor, H bojevnikov jih je :ar Je * i ; n» / uk« 0 • y - pri njem je t \ goslar. Silno na-H^'6 Je držal naročila, ki djil, _ le samo ra-seveda in da sem ga ) j "7- !ko smo se pred iil ^Vi ločili. Osebno je 4t)j| Ogledal od daleč, ii»v" ■ '(ritj Ha noge in mi prihitel i iš" iua:m * J d» £ K % >> k J, [o, "led L "iih In štirimi koli je ležal stari Thomas sedel KRATEK OPIS OKRAJA BREŽICE (Nadaljevanje z 2 strani) Rastlinstvo Rastlinstvo ima značaj ev-ropsko-sibirske flore. Sestavljajo jo naše najvažnejše gozdne drevesne vrste, v družbi z nji- ri metulji, med njimi Pavlin-' 17^1 oglejskemu patriarhatu, ček. Jamsko živalstvo pred- nato do leta 1787 goriški nad-stavlja slepi brzec in še neka škofiji, od tega leta dalje pa podobna žival, 4ci pa nima slo-;lavantinski škofiji. Prva orga-venskega imena. Najdete jih! nizirana postaja za dušno pa-v jami Bučarci pri Rajhenber-gu. Objludenost Ozemlje brežiškega okraja mi pa žive premnoga zelišča: J je bilo naseljeno že od brona-zlatica, vijolica, krvomočnica, črnobina, šaš, bilnica in druge. ter. Prebivalstvo je pa zelo počasi naraščalo. V desetlet- stirstvo je bila v Vidmu. Iz te prvotne fare so nastale skoraj vse današnje župnije v brežiškem okraju. Po ljudskem štetju iz leta ste dobe dalje. V starem veku! 1931 je imel okraj 35,342 pre-so bila tu rimska taborišča, mi-1 bivalcev. Torej je bil dobro Posebne rastline so: temnorde- mo katerih je držala pomemb-1 naseljen. Povprečno je živelo čkasti teloh, ki ga je posebno |na cesta iz Ljubljane in Celja 87 ljudi na kvadratni kilome-dosti med Zdolami in Vidmom; j P° savski dolini mimo Brežic divja trta med obsavskim gr-jna Hrvatsko. Tudi brodarstvo movjem; brestovolistni oslad|p° Savi izvira že iz rimske do- ju od 1925 do 1935 je naraslo pri Sevnici in po Bizeljskem. i^- Te Poti P° kopnem in po j komaj za štiri odstotke. Vzrok V Brežiški okraj sega tudi i vodi se je posluževala trgovina jtemu je menda največ z izselje-sredozemsko rastlinstvo z ne-^vse do leta 1862, ko so otvorilijvanju. Ljudje so odhajali v katerimi predstavniki. Ti so:' železniško progo med Zidanim j druge dele Jugoslavije ali pa v žafran in orhideji, ki nastopajo lmostom in Zagrebom. j tujino. Zlasti so odhajali iz tudi drugod. Ob Sotli na ne-j Toda kot je bila zemljepisna; bol.i hribovitih in torej širokem posekališču so našli tem- Jega brežiškega okraja zelo po- |mašnejših delov. Najbolj na-no-škrlatnordečo velelistno po- membna v trgovskem pogledu, jseljeno je biio nižavje, kjer pa tonko. Redke rastline so tudi tako je bila obenem usodna v j so vasi radi nevarnosti poplav štajerska popkoresa pri Breži- dobi turških napadov. Tu ob! večinoma odmaknjene od bre-cah in na Bizeljskem in košari- Savi so se valila turška krdela 1 S°v Save in Sotle. Tudi gričev-ca pri Rajhenburgu. Po obsav- v naše kraje. V dobi kmetskih1 Je proti severu je bilo dobro po-skih tratah sta močno podivja- uporov je bilo brežiško .ozem-|seijeno- Vasi so pa precej raz-la beluš in ameriška svilnica. Ije ponovno prizorišče zbiranja tresene in le malokje stoje hi-živalstvo kmečkih čet in bojev z grašča-jše v gručah blizu druga druge. Radi prehodne lege med alp- ki- Posebno v letih 1515, 1573 j Preživljanje skim ozemljem in Panonsko ni- in 1583- Prebivalstvo se je bavilo ve- žino so pomešane oblike žival-' Največji del brežiškega okra-'činoma s poljedelstvom in živi- stva iz predgorja in nižin J ja so imeli v zgodnjem sred-Okraj pripada skrajnemu za-j njem veku v rokah grofje Bre-padnemu delu nižinskega pasujže-Sliški. Zadnja tega rodu je naše države. Lovnih živali je razmeroma malo. Tu navajamo srne, zajce, gozdne in poljske jerebice, fazane, prepelice, sloke, divje race, divje prašiče, jazbece, lisice, veveric, razne ujede ter srake in vrane. V Savi žive približno do Brežic nekatere ribe dolnjega toka: čep, smuč, kečiga. Poleg teh so še navadne ribe: ploščič, krap, som, ščuka. Strupena kača je samo modras. Od nevre-lenčarjev so za brežiški in so- bila blažena Hema. Ta je v prvi polovici 11. stoletja podarila večino svojih posestev sol-nograškim nadškofom. Nekatera pa tudi krški škofiji. Oboji so se kot zemljiški gospodje cbdržali v teh krajih do konca srednjega veka. Nekatera zemljišča so si ohranili celo do leta 1595. V novem veku so bjli zemljiški gospodje razni plemenitaši, ki so si zgradili tod svoje gradove. V cerkvenem pogledu je sednje okraje značilni nekate- brežiški okraj pripadal do leta norejo. Lepe dohodke sta pa dajala ponekod tudi vinogradništvo in gozdarstvo. Njive in vrtovi zavzemajo 22 odstotkov vse površine okraja. V-prvi vrsti so pridelovali žito, in sicer koruzo še v večji meri nego pšenico. Zato je dajala koruza ljudem poglavitno hrano. Sejali so tudi ječmen in oves. Pridelek krompirja je znašal leta 1934 132,000 ton. Travniki in pašniki obsegajo 27 odstotkov vsega okraja. Živinoreja uspeva zelo dobro in je bila zlasti v hribovitejših predelih poglavitni vir dohodkov. Največ so gojili govejo živino in perutnino. »ie % bi h "Ne. Dama je." Sumljivo je dvignil obrvi. "Dama ?" je zategnil. "Tukaj v divjini —? Cujte, me mar mislite potegniti —?" "Ne. Tista dama je vaša sestra." Šinil je pokonci. "Marta —? Za božjo voljo! Kaj pa ona išče tod?" "Vas." "Nerazumljivo —! Kaka drznost —! Sama je prišla?" "Ne. Z odvetnikom." "Čudovito —! Toliko poguma pa nisem mislil, da bi imela —!" "Pogum —? Recite rajši lahkomiselnost! Lahkomiselna sta bila oba, odvetnik in gospa Werner, ali pa mile je povedano, nista vedela, v kake nevarnosti in neprilike se podajata." "Saj je že tistikrat za vsako bal za vaš" — ! Kako | ceno hotela iti z nami, ko smo se v Albuquerqui pripravljali na pot." "Da! In tistikrat sem jo svaril, kakor se spominjate. To-pot pa ji nihče ni branil, še prigovarjal ji je najbrž odvetnik." "Murphy jo je vzel s seboj 8t^ega lopova. končno —! Ka- Tudi svinjereja je bila zadovoljiva, čeprav je po svetovni vojni nekoliko nazadovala. Leta 1934 je bilo v celem okraju 9,-000 repov goveje živine, 7,700 svinj, 1,260 konj, 340 ovac, 100 koz in 43,750 kokoši (in petelinov) . čebelnih panjev je bilo 1,400. Prisojna pobočja nizkega gričevja v srednjem delu okraja so povsod na prikladnih mestih zasajena z vinsko trto. Vinogradi pokrivajo malo več kot 5 odstotkov vsega okraja. V nobenem drugem okraju Dravske banovine ni razmeroma toliko vinogradov. Najbolj izrazit vinogradniški predel v okraju je seveda Bizeljsko. Tam je v vinogradih celo 27 odstotkov zemeljske površine. Sploh so vinogradi po celem okraju, z edino izjemo mesta Brežic in bližnje okolice. Pravih sadovnjakov je primeroma malo, vendar je imelo sadjarstvo v mnogih krajih čeden pomen. Vseh sadnih dreves je okoli 120,000. Med temi je bilo leta 1934 54,000 jablan, 36,000 sliv, 25,000 hrušk. Ostala drevesa so bila češnjeva, orehova in tako dalje. Gozdarstvo in rudarstvo Največji del površja brežiškega okraja pokrivajo gozdovi. In sicer 41 odstotkov. Po nižavju je sicer gozd manj razširjen, zato pa zavzema veliko površine višjih in najvišjih delov sreza. Prevladuje listnat gozd, največ je hrasta in bukve. V občinah Brežice, Dobo-va, Kapele in Globoko se razprostira ob banovinski cesti obširen gozd, kjer prevladuje smreka. Skoraj 3 odstotke tal v okraju je pa neplodnih. Sem je treba prišteti tudi močvirja, ki obsegajo dobrih 300 hektarjev ozemlja. Rudno bogastvo je skromno in se omejuje v glavnem na premogovna ležišča, ki so pa večinoma tako neznatna, da se jih ličinke in bube, v katerih se razvije potem novi zarod ose. -o^—- Tudi napredek Med svetovno vojno so sovražniki od 30. avgusta 1914. ko so prvič bombardirali Pariz, do 11. novembra 1918 vrgli 400 bomb na Pariz, na predmestje pa 800. Tako zvani "Golobje" so metali le nekaj kilogramov težke bombe. "Zeppelini" pa po 300 kg težke. Od štiriletnega bombardiranja je bilo 200 mrtvih in okrog 600 ranjenih. Toda 3. junija 1940 je zmetalo letalsko brodo-vje, ki je priletelo nad Pariz, v eni sami uri 1084 bomb vseh vrst in je bilo 254 mrtvih in 700 ranjenih. -o- MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY MALI OGLASI Hiša poceni Poceni se proda hiša za 2 družini, 12 sob, 2 garaži, vse v najboljšem stanju zunaj in znotraj1; kupi se direktno od lastnika. Vidi se lahko danes ali jutri po petih zvečer. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. Za delo na farmi Starejša ženska se sprejme za hišna opravila na farmi v Perry, O. Katero ta služba veseli, naj pride po naslov v urad tega lista. ___(115) 3 sobe se oddajo Spalnica in kuhinja opremljena, 1 soba prazna — se odda vdovi ali starejši dvojici, ki bi vzela na hrano starejšega moža in sina. Oglasite se na 15717 Holmes Ave., ali pokličite GLen-ville 1765. (114) Trgovina naprodaj Proda se dobro idača konfekcijska in delikatesna trgovina, ne izplača izkoriščati. Koplje-!1" obstoja že pet let. Proda se jo le rjavi premog pri Rajhen- z vso opremo in zalogo. Zraven burgu in malo vreden lignit pri se dobi tudi stanovanje 3 sob, Globokem. Industrija je bila ima parno gorkoto. Je jako šele v povojih. Večji pomen je imela le lesna industrija v Sev- dober vogal za trgovino. Nahaja se na- 6601 St. Clair Ave., nici in njeni bližnji okolici. kJer naJ se vpraša za ceno. (117) Z dvignjenimi rokami in helmami na bajonetih so se podali nemški vojaki, ko so videli, da so obkoljeni od Rusov. Ko so se Nemci podali, sp rekli, da jim je dovolj -te krvave igre in so bili veseli, da so bili ujeti. Blato sedaj nadomešča sneg in dela velikamke ovire nemški armadi na niski fronti. Slika je poslana iz Moskve. ^ vam bilo kaj zgo-Ponesrečili bi se bili 8»m se. se ponesrečil, bi mi J^foa držati obljube, ne Vj1 treba priti. Pa nič se drav in čil sem j, Vj ■I' h Se vam je dobro $•><, 1 naših rdečih pri j a- S: k LJa se je. lJ Hi-i Zel° dobro! Le ^VIY Ve hrane nisem bil Jv ^terih njihovih na- J, ^ opisih posamezne dele slovenske zemlje bolj natanko. -o- Dekle dobi delo Dekle dobi delo v restavran-tu; mora biti stara nad 21 let. Plača 45 centov na uro. Ob nedeljah prosta. Zglasi naj se na Soba se odda Odda se ena opremljena so- Trda žela Trše nego navžvdno jeklo je j na 390 E. 156. St Za 2 dni dela Išče se .ženska, da bi pomagala v kuhinji in restavrantu dva dni na teden. Oglasi naj se (113) Angleški letalci, ki so poleteli nad industrijsko pokrajino, kjer so tovarne letal v iloi\ock-u. Težke I bombe so močno poškodovale tovarniške naprave, kar bo povzročilo zastoj v tovarni za več mesecev. Slika iz Londona. želo neke ose najezdnice, ki je zajedalka zidne čebele. Čebela prevleče svoje gnezdo s snovjo, ki sestoji deloma iz njene sline in ki se takoj strdi v železno trd beton. Ce poskusimo to maso prebosti z jekleno iglo, se bo prej igla zlomila, nego da bi se vdal ta čebelni Toda želo, ki ga uporablja osa za polaganje jajc, je dovolj trdo, da predre na vsakem poljubnem mestu to _ maso. Tako se more želo zapičiti v čebelne Stanovanje se odda Takoj se odda stanovanje 5 sob odrasli družini; vse ugodnosti. Naslov 765 E. 90. St., severno od St. Clair Ave. (113) Pohištvo naprodaj Proda se skoro novo pohii-beton."|štvo za 3 sobe in Buick Sedan avto 1941; je prevozil samo 6,000 milj. Prodati se mora radi odhoda v armado. Zglasi-te se med 7 in 8 uro zvečer na 14118 Sylvia Ave. (114) t RDEČA KOKARDA ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE STANLEY WEYMAN Kričač je skomignil z rame-^ bi se ogrel. Nato sem si popra-r.i, da bi skril zadrego. j vil ovratnico in meč. Bil sem "Nu, da, če ste njegovi pri-!nared. Po mojem mnenju je jatelji," je zagodrnjal, vračaje ! bilo veliko prezgodaj, zlasti, ko se na svoje mesto, "tedaj je j smo bili že prejšnji dan tako ra-menda vse v redu. če niste ari-, no krenili na pot. Toda moja stokratka . . ." "Nič bolj od gospoda de Ge-ola," je odvrnila. Nato je lahno naklonila gla-|nila; vo in stopila v alkovo. Po tem pripetljaju so pivci manj rogovilili, zakaj markiza je bila uganila: Geolovo ime .je bilo znano in spoštovano. Kmalu so se zavili v svoje plašče in polegli po tleh. Tudi jaz sem storil tako in prebil noč dokaj bolje, nego sem se nadejal. Ko sem odprl oči se je nekdo sklanjal nad menoj. V svitu žerjavice, ki je še tlela na ognjišču, sem spoznal gospo de Saint-Alais. Pokazala je na ostale prenočevalce, ki so še smrčali. "PsU" je rekla in položila prst na ustnice. "Pet je proč. Jules že zapreza. Gospodinji sem plačala jaz; čez pet minut bova pripravljeni." "Toda solnce vzide šele čez uro!" sem odgovoril. če to ni bil zgodnji odhod! Markiza ni odnehala. "Ali naju hočete spraviti v nevarnost, da se prične istorija vloga je zahtevala, da ustreženi markizi. Čez nekaj trenutkov se je vr-vzlic bledi razsvetljavi iznova?" mi je srdito šepnila na uho. "Nemara bi naju radi zadržali, dokler ne pride baron de Geol?" "Razpolagajte z menoj, gospa," sem odgovoril. S tem odgovorom se je zadovoljila; brez kake pripombe je pahnil sem vrata in ga poklical izginila za zaveso in jela tam j Ni se odzval. Tedaj sem vsto-nekaj šepetati. Obul sem škor- pil in prišel mimo treh ali šti-nje, in ker je bilo v izbi zelo j "h klavrnih kljus do naših mraz, sem sedel k ognjišču, da sem opazil, da vsa trepeče od nestrpnosti. "Oh," je dejala, "ali tega ko-čijaža res nikoli ne bo? Ne konca ni ne kraja! Idite ga priganjat, gospod, in recite mu, naj se podviza! . . . Kaj bo, o Bog, če pride de Geol in nas najde tu!" Čudil sem se tej smešni naglici, zakaj o tem, da bi prišel de Geol ob tako zgodnji uri, ni moglo biti govora; toda štel zbrati vse sile telesa in duha, ako naj si pomorem. In res: ko sem nekaj časa miroval, je dušeči občutek odnehal. Vstati nisem mogel, toda posrečilo se mi je, da sem se prevalil na bok in zasopel nekoliko bolj svobodno. Moj položaj zato še ni bil dosti boljši. Pritisk sena, ki je bilo nakopičeno name, mi je jel povzročati nove muke. Zapestja so mi zatekla od vezi, ročnik meča me je tiščal v bok in hrbtišče se mi je lomilo pod svežnji, s katerimi so me bili zasuli. Od bolečin sem naposled izgubil zavest. To stanje je moralo trajati že dokaj časa, ko me je vzdra-mil iz njega nekakšen šum. Prisluhnil sem kakor v snu. šum se je ponovil; nato sem začutil v meči ostro bolečino. Zakričal sem; in vzlic plašču in senu, s katerim sem bil pokrit, sem začul slaboten odmev. Trenutek nato se je jelo seno nad menoj premikati; najtežji del gmote, ki me je davila, se je odvalil. Zaslišal sem glasove in klice ter .zagledal nekakšno luč — bil sem otet! Z glasnim vpitjem so me pobrali in izvlekli izpod sena. Ko.so mi odvili glavo, sem videl oko- sem si v dolžnost, da slušam markizo, ki se mi je videla vsaili sebe pol tucata obrazov, ki iz sebe. Oprezno stopaje preko gostovj sem dospel do vrat. Privzdignil sem zapah, stopil venkaj, in zaprl vrata za seboj. Mrzli sneg, ki ga je nosila ostra "jutranja sapa, se mi je zapra-šil v lice, da sem kar vztrepetal. Na iztoku se je toliko da že pojavljal prvi jutranji svit; povsod drugod nad obzorjem je ležala še črna noč. Ves nejevoljen na markizo sem drgetaje krenil proti hlevu, ki je stal poleg hiše sredi ogromnih kupov konjskega gnoja. Bil je zaprt, toda slabotna rumenkasta luč, ki je uhajala skozi okence, mi je povedala, daje Jules na delu. Od- so se sklanjali nad menoj in me ogledovali. Jezus!" je vzkliknila neka bojnikov." "Pa so bili vendar razbojniki," sem bedasto vztrajal na svoji trditvi. Preden sem se zavedel, kaj namerava, je — namestu odgovora — brez kake opravičbe segel z roko v žep moje suknje in potegnil iz nje mošnjo. Vzdignil jo je kvišku, da so jo vsi videli. "Razbojniki?" je rekel porogljivo. "Dvomim, gospod, zelo dvomim!" Osuplo sem gledal mošnjo; nato sem mehanično segel v žep ter izvlekel zaporedoma še nekaj stvari. Mož-je imel prav. Napadalci niso bili razbojniki. Tobačnica, žepna ruta, ura z obeski, nožič, zrcalce in zapis-nica, vse se je našlo! "Zdajle mi je prišlo na um, da sta ostala v hiši dva kovče-ga," se je mahoma oglasila gospodinja. "Gotovo sta last tega gospoda." "Moja sta!" sem vzkliknil. "Moja sta! ... A povejte: kaj je z damama, ki sta bili z menoj ? Menda se nista odpeljali?" "Tri ure bo, kar sta na poti," je odvrnila žena, mereč me z očmi. "Prisegla bi bila, da je gospod z njima. Toda ko sta odrinili, je bilo še mrak in človek se tako naglo zmoti." Misel, ki bi se bila morala že prej oglasiti, me je nalik bo- vas je ob cesti v Trin, kjer biva vojivocfca Artoišiki in zbira nezadovoljneže — in v Nimes, kjer snujejo zle naklepe in si pripenjajo rdečo kokardo. Zato ustavimo vsakogar, kdor nima listin." "Toda kaj vendar nameravate z menoj ?" sem vprašal, videč, da ga zijala, ki so stala okoli naju, občudujejo kakor pravega Salomona. "Zadržati ivas, dokler se z listinami ne izkažete, kdo ste," je odvrnil. "Tako mi smrti božje!" sem dejal. "Nerodno je govoriti z vami. Ali ni nikogar, ki Bi me poznal?" ženska. "Saj to je gospod, ki dalu zbodla v srce. Segel sem v notranji zep svoje suknje in izvlekel — prazno roko! Od- se je davi odpeljal!" Vsa prepadena je vzkrlila z rokami. Pogledal sem jo. Bila je krč-marica. Grlo mi je bilo suho kakor usnje, ustnice zabrekle; dvakrat sem moral poizkusiti, preden se mi je posrečilo izreči prošnjo, naj me razveže. Med novim presenečenim , . , » ,» , • • • i __• nil sknpaje z zobmi, zakaj ti- vzklikanjem je izpolnila mojo * ' J nT- i W, n IA n Aim n A /\r*TT/\n4-l I Irn lr/\ željo; nato, ko so videli, da lok, tisti odlok, ki sem se toliko zanašal nanj, je bil izginil! Vzkriknil sem od gneva ter pogledal okoli sebe ka'kor. iz uma. "Kaj je?" je rekel tisti, ki me je prej izpraševal. "Moje listine!" sem vzklik- KAJ NAJ NAPRAVIM? ■ ■ —da podaljšam življenje kari? "Samo nekoliko je več rečeno, da dobro namazan del se nikdar ne izrabi." Ta izjava odličnih inženirjev vam pove, kako boste imeli avto "v akciji" skoro vedno. Naj bo to vaše geslo: mazanje avta vsakih l.OCO milj. Za vestno delo, ki je zanesljivo, dobite SOHIO famozno mazanje točko za točko. Ničesar ne izgreši! Ta Standard Oil nasvet je SERVICE Skrbite za avto—za domovino! East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik /109 E. 61st St. HEenderson 9231 8e priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIC A NAGROBNIH SPOMENIKOV RENU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vai avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body ln fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _/ OLenvUle 3830.__ FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 6% pivo, vino, žganje In dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Vsak petek FISH FRY FINA PIJAČA Se priporočamo KERN NIGHT CLUB 16901 Grove wood Ave. JOSEPH In PRANCES KERN, lastnika konj, ki so stali drug vštric drugega tik pod leščerbo. Toda Julesa še vedno ni bilo j videti. Stal sem in ugibal, kje j bi utegnil biti, ko je zdajci pri I letelo po zraku nekaj črnega ter mi pokrilo obraz in oslepilo oči. Še trenutek in zavedel sem se, da so mi vrgli na glavo plašč izpod katerega se nisem mogel izmotati ,tem manj, ker so me železne roke držale za komolce in jih pritiskale k bokom. Obupno sem napenjal vse moči, da bi vsaj zaklical na pomoč; toda druge roke so mi še tesneje zavile plašč okoli glave. Napol zadušen sem se zvijal in otepal na vse načine, da bi se osvobodil. Zaman! čutil sem, kako mi brskajo in tiplje-jo po vsem telesu in me preiskujejo. Nato mi je nekdo iz-podnesel nogo, da sem pal z obrazom na tla. sem ves trd in se ne morem ganiti, so me zanesli na prag, posadili me na stol in mi podali kozarec yoc}e.i Ta voda in sveži zrak sta me poživila in čez minuto sem spet lahko stal na nogah. Obsipali so me z vprašanji, čeprav so videli, da v zmedenosti in vrtoglavici prvih trenutkov ne morem zbrati svojih misli. Toda kmalu je _ i pristopil človek z važnim obrazom ter odrinil množico selja— kov in služinčadi, ki me je obdajala. "Kaj je to?" je dejal. "Kaj pomeni to? Kako ste prišli v ta hlev, gospod?" Krčmarica je namestu mene odgovorila, da ne ve; eden izmed hlapcev, ki je bil šel po seno, da je z vilami dregnil v mojo nogo in me odkril. "A kdo je to?" je z zapove-dujočim glasom vprašal novo-došlec. Bil je visok in mršav človek z ostrimi, prodirljivimi očmi. "Moje hne je vikont de Saux —," sem se oglasil. Na srečo sem priletel na slamo; a vendar sem od padca izgubil sapo in obležal nekaj trenutkov, ne da bi se mogel ganiti, s čimer so se zlikovci okoristili ter me zvezali od nog do glave. Tako zvezanega so me nekam odnesli in vrgli v nekaj mehkega; po vonju sem spoznal, da mora biti seno. Nato se je zavalil name sveženj sena, za njim drugi in tretji, čedalje več in več, dokler nisem bil ves pokopan pod njimi. Misleč, da se zdaj-zdaj zadušim, sem spet poizkusil zaklicati na pomoč. Toda plašč mi je bil nekajkrat ovit okoli glave in vse, kar sem mogel spraviti iz sebe, je bilo zamolklo hrope-nje, ki se je izgubilo med gubami debelega blaga. OSEMNAJSTO POGLAVJE Kar žalost me je pogledati Dolgo sem se boril in strašna smrt Od zadušenja mi je ždela več minut tik za vratom; šele v poslednjem trenutku sem pomislil, da moram negibno ležati in "Ah," je zategnil. "In kako, vraga, ste prišli v ta hlev, gospod vikont?" "Razbojniki so me zaskočili!" sem zasopel. "Razbojniki!" Neznanec je puhnil skozi nos. "Bežite, bežite gospod, v naši občini ni raz- sti mah sem se osvestil, kako nesramno so me bili ukanili. "Moje listine!" "Nu, kaj je z vašimi listinami?" "Izginile so! Ugrabili so mi jih!" "Res?" je rekel suho. "To bo treba šele dokazati, gospod." Najprej sem mislil, da hoče reči, da se nemara motim kakor prej; obrnil sem žepe, da bi ga uveril. "Ne," je dejal še bolj suho. "Saj vidim, da jih nimate. Toda vprašanje je, gospod, ali ste jih vobče kdaj imeli." Pogledal sem ga. "Da, da, gospod. Kje so vaše listine?" "Pravim vam, da so mi jih vzeli!" sem kriknil ves besen. "A jaz vam pravim, da bo treba to šele dokazati," je odvrnil. "Dokler ne dokažete, ne poj dete nikamor. To je kratko in jasno, gospod." "Kdo pa ste," sem vprašal ogorčeno, "kdo ste, gospod, da ustavljate potnike in vprašujete po njihovih listinah?" "Predsednik krajevnega odseka," je odgovoril. "Menda ne mislite," sem vzrojil, "da sem si sam zvezal roke in sem se nalašč dušil pod tem senom?" "Ničesar ne mislim, gospod," me je mrzlo zavrnil. "A naša "The Noi-th American Mitchell B-25" je srednje velik ameriški bombnik, kakor domnevajo so se te vrste bombniki udeležili napada na japonsko glavno mesto Tokio. NOVA OBLEKA Fantje in možje! Mi vam naredimo obleko po vaši meri, ki vam bo pristo-jala Boljši kroj in Style se izdeluje pri nas! Naročite si obleko sedaj, dokler je zaloga polna. Cena $30.50 Moški Chalmer Union Suit $135 Rokavice za delo 19^' JOHN MOČNIK MEAN'S WEAR AND TAILORING 772 East 185th St. Skomignil je z rameni. "Brez listin ne poj dete nikamor. To je nepreklicno." Govoril je resnico: bilo je nepreklicno. Zaman sem mu dopovedoval, kako neumno je misliti, da bi si bil svojevoljno naložil vse, kar sem bil prestal, samo zato, da bi se izmazal zastran papirjev; zaman sem ga vpraševal, ali ni stanje, v katerem so me našli, že samo po sebi dovolj očiten dokaz, da sem bil res ugrabljen; zaman sem zahteval, naj mi pove, kako naj bi si bil sam zvezal roke in se pokopal pod senom. In moje zatrdilo, da poznam krivca, ni bilo samo bob v steno, ampa'k je celo še 'poslabšalo moj položaj. "Res?" je zategnil porogljivo. "Nu, prosim, kdo pa tie bil _1" "Tisti lopov — Froment! Froment iz Nimesa!" "Saj ga ni iv tem kraju." "Kako da ne!" sem odvrnil. "Včeraj sem ga videl na svoje I lastne oči." I "Tedaj vemo, koliko je ura," 1 je s čudnim nasmehom odvrnil predsednik odseka. "To nam je dokaz, da bi storili veliko napako, če bi spustili gospoda vikonta' izpred oči." I Držal je besedo: ko sem stopil v krčmo, da bi sedel k ognjišču in v miru premislil svoj položaj, sta šla dva izmed se-ljakov z menoj; in ko sem se vrnil pred prag ter žalostno spustil oči po cesti, sem zagledal pokraj sebe dva druga, ka- ni«' kor da sta zrasla iz tal- a morkoli sem šel, povsod so bili za petami, in če sem se malce preveč oddaljil « me je gotovo kdo Potlp komolec ter mi osorno « ' s naj se vrnem. Niti gora « ual, ki je dvigala svoje ledeno čelo nad dolino- se ni videla trdnejša od D)1 čuječnosti. Moja vznemirjenost je ^ naraščala, da sem se časih bal za svoj razum. J po gospe de Saint-Alais i ^ pan po Fromentu, ki je dvomno zasedel moje ffl® je zdaj z mojimi llSt brezskrbno potoval V ^ sem hodil po cesti seffl te (Dalje prihodnjič Najdaljše življenje krog 17 let. fri/ieiop 1—Izboren okus! "Dobro pogodeno" so rekli eksperti dobrega žganja, ko so pokusili IMPERIAL. Prerokovali so, da bodo nepre-kosljiv iluh, neprimerljiva gladkost in izboren okus tega žganja dosegli v nedoglednem času najvišje mesto! Ki ie ■kosi 2—Gre naprej! Le pomislite, žganji tako izvrstno, da zavzame svoje mpsto in P ^ 332 drugih dolgo establiranih vrst—to je v P1 gospod! IMPERIAL žganje je to storilo^ ^ ^ preizkušnji na prodaji! V državi za državo potu za novo "čampijonstvo." 3—Hitro napreduje! Po" kusite zakaj je IMPERIAL "najbolj zavžito" žganje!—poskusite ga zakaj je najbolj napredujoče žganje na ameriškem trgu. Vprašajte po njem pri vašem baru— ali pa vzemite steklenico na dom za poskušnjo. Pokusite zakaj gre to žganje s tako naglico naprej! IMPERIAL IMPERIAL I.. ,1 W W.I. » ■'Um »aim. . 10"^- viJe Pokusite tt' t- 13»' j, Son»