1873, 139 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XII. — Izdan in razposlan dne 29. marca 1873. SL Dopustno pismo od 7. januarja 1873, za lokomotivno železnico od Altheima v Schaerding. i Franc Jožef Prvi, milosti Božji cesar avstrijski, aP°stolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, îo ‘^irski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda ^ lnski, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in nJ^-sleški ; veliki knez erdeljski ; mejni grof moravski ; pokneženi grof ^sburški in tirolski itd. itd. itd. Av ^er obrtovna in trgovinska banka (Industrie- und Commercialbank) za Gornjo p !'J° hi Salcburško v društvu s stavbenim svetovalcem baronom Karlom Schwarz j. a> da bi se jim dopustilo delati in rabiti lokomotivno železnico od Altheima v Schaer-zazdelo Nam se je, z ozirom na občno korist tega podjetja, imenovanim prosilcem Postavi o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) to dopu-10 dati tako : ^ §• 1. Dajemo koncesionarjem pravico, narediti in rabiti lokomotivno železnico od euna v Schaerding, stikajočo se z železnico po cesarici Elizabeti slovdčo. lir >. Cesta sama in nje uredba za vožnjo naj se napravi po črtežih na drobno usta- Jenih, ki jih trgovinsko ministerstvo potrdi. v*nsk ^°Se^no 8e Je koncesijonarjem ob delanji držati tudi zahtevanj, katera pridejo od trgoma ministerstva, in zdaj veljavnih občnih stavbenih in policijskih prepisov. ........................... 25 Prenaredbe o stvaréh dela samega se prihranjajo odobritvi državne uprave, ako b> se javnemu občilu in trdnemu obstanku železnice ter tudi v izpolnjevanje zakonitih dolo kazale potrebne po dovršenem vojaško-tehničnem pregledu in po političnem obhodu ceste, zapovedanem vsled §. 6 železnocestnega dopustnega zakona. Ako bi se ob delanji z ozirov na ekonomijo ali na krčtanje zdelo treba ali daje želeti, naj se železnocestna zaklinjena črta ali na drobno zdelani črteži izpremenč, s čemur ven a nij predrugačati cestne gledi (Richtung), določene v §. 1, niti nij dovoljeno, da bi vj>rl meri z odobreno zaklinjeno črto sploh smelo biti kaj bistveno s'abéje, kar se tiče leze >» gledi, — tedaj je dovolitve v tako izpremembo iskati pri državni upravi. Spodnje delo cele železnične poteze se utegne utesniti na eno samo kolejo razen mosta čez Andiessenbach pri Andiessenhofenu in mosta čez Prambach pri Sv. Florijanu, katerima treba stebre že izprva osnovati za dve kole ji do višine, kamor doseza najvišja voda. Državna uprava ima pravico, da sme spodnje delo za drugo kolejo ter napravo drug6 koleje po tistih kosovih, kjer se ji bode zdelo primerno, zahtevati tedaj, ako bode letnega kosmatega dohodka dve leti zaporedoma po več nego 140.000 gld. v srebru od milje. Vse mostove, in vse znamenite predmete in umeteljne stavbe treba enkrat za vselej 'z železa in kamenja napraviti. Koncesijonarji se zavezujejo, zaradi porabe kolodvorov že služečih ali dopuščenih železnic, kjer se njih železnica stika, ter tudi o uredbi krčtne službe ondi, kjer je prehaja-liŠče sè železnice na železnico, skleniti dogovor z udeleženimi železnocestnimi upravami m tako tudi zaradi soporabe spodnjega dela za drugo kolejo na kosu od profila 136—1* vkupnem z Neumarkt-Braunavsko potezo železnice po cesarici Elizabeti slovoče pogoditi s6 z le-to družbo. Koncesijonarji nosijo troške za razširjalne stavbe, potrebne na tujih kolodvorih. Dotične dogovore treba državni upravi v odobrenje predložiti. Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor ne dognal, določiti uvetc o vzajemni uporabi vozov sosednjih tozemskih železnic in o dovodu rudarstvenih in obrtm1 železnic v svojo rabo. §. 3. Koncesijonarji se zavezujejo, da začno dopuščeno železnico delati v šest mesecih po današnjem dnevi in da jo v dveh letih po istem dnevi dodelajo in dodelano izročč obd11 službi. •§. 4. Koncesijonarjem se v zvršbo dopuščene železnice daje pravica razsvojitve P° zakonitih, semkaj merečih določilih. Ista pravica se koncesionarjem priteza tudi, kar se tiče železnocestnih kril, do p°slJ meznih obrtnih zavodov morebiti kdaj zdelanih, o katerih bi državna uprava sodila, da jih Je izdelati na javno korist. Koncesijonarji so dolžni kolikor je mogoče hitro odkupiti zemljišča ter, kolikor l,0^e na njih, storiti, da se za železnico pridobljena tla precej iz knjig odpišejo in odločijo. ■§. 8. Koncesijonarjem se je ob delu in krčtanji dopuščene ceste držati tega, hm ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in "h6^ [zlasti železnoceslni dopustni zakon od 14. septembra 1884 in železnocestni krčim ,el 0^ 16. novembra 1851 *)1, ter zakonov in ukazov, kateri bi se v prihodnje utegnili Oglasiti. # §• 6. Glede tega, kar bode storiti za poštni zavod, veljala bodo po ti železnici ta-le določila: 1- Koncesijonarji naj zastonj vozijo pošto in poštne postavljence po propisu §. 68 v redu za železnocestno vožnjo. Poštna uprava ima pravico, v odpravo pošte rabiti vse po voznem črteži ustanovljene Ur'rske, brze, poštne vlake, vlake za ljudi in vlake meševite. Pri brzih in kurirskih vlakih je vendar izključena odprava voznopoštnih poslatev. Vozni črteži vlakov za poštno odpravo namenjenih naj se ustanavljajo z odobrenjem kovinskega ministerstva, kateremu treba najmanj štirnajst dni poprej priobčiti vsako naoljeno prenaredbo v tem črteži. 2. Koncesijonarji so dolžni ob svojem trošku napraviti in vzdrževati za odpravo pošte Potrebne navadne in ambulančne vozove, k čemur se šteje tudi zunanje snaženje in mazale voz. Kazen brzih in kurirskih vlakov imajo koncesijonarji pri vsakem vlaku, za katerega P°sta zahteva, zastonj dati in voziti, kakor pošta sprevidi, ali en voz z osem kolesi ali dva Cetvero-kolesna voza, ki naj so opravljeni, kakor pošta veleva. Ako pošta spozna potrebo, pri kakem vlaku razen voza z osem kolesi ali dveh četvero-oiesnih dati še več voz za poštne namene, bode pošta koncesionarjem za vsak čez to število an cetverokolesni voz in za vsako v poštni službi prevoženo miljo po en goldinar trideseti Oj ca rje v avstr, veljave povračevala. Pri tistih vlakih, pri katerih pošta ne zahteva posebnega voza za se, tedaj zlasti pri rz,h in kurirskih vozéh, naj se ji za vožnjo poštnih poslatev prepusti primerno opravljen, Popolnoma odločen in najmanj dva kupeja obsegajoč del železničnega voza. Ako bi ne bilo mogoče v omenjeni prostor spraviti kakih večjih zavojev ali vreč s pismi, °de železnocestna uprava skrbela, da se kam drugam v vlaku varno pospravijo. Voze poštni službi namenjene morajo koncesijonarji, kakor je navada, razsvetliti, kakor Razsvetljujejo vozove za ljudi; troške za nenavadno osvečavo notranjih prostorov in za kurjavo n°s> pošta sama. 3. Poštna uprava ima pravico, ukazati, da nje organi pošto na vseh vlakih spremljajo. Zastonj je voziti poštne uradnike, kondukterje in služabnike, pošto spremljajoče, in faln postajah zastonj spravljati in hraniti. V vseh teh zadevah dolžni so koncesijonarji, za časa z državnotelegrafskim zavodom poseben dogovor skleniti. §. 8. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnitvam: Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe: v I. razredu vozov, po . . . .36 kr. avstr, vel j. » H. » n »••••27,, „ „ » HI. „ « „ . • . *18„ n IV. „ (za stoječe) ....12„ „ ,, Od brzovlakov, kateri treba da imajo konci (vsaj) vozove I. in II. razreda, smejo ^ te tarife povišati za 20 odstotkov, s tem uvetom, da ti brzovlaki ne bodo tekli z manjs0 hitrostjo, nego je, povprek računeč, navadno brzovlakom drugih avstrijskih železnic. Maksimalna tarifa blagu ob navadni hitrosti od colnega centa na miljo : tri krajcarJe avstr, veljave. Izjemno bodo za te le reci pri polnih vozéh veljali ti postavki : A. Žito in sdl B. Drva in les C. Kopano oglje, koaks, stiskana šota, rude, železo v ploščah, apnarsko in zidarsko kamenje krajcarjev avstr. velj. 21/s 21/4 2 Odpravljarine se od vsacega blaga jemlje po dva krajcarja od coinega centa, v čemur je 1 Pačilo od nakladanja in razkladanja ter od občnega za varstva. Ako doti eni k sam Nada ali razklada, tedaj se vzame samo po 1 8 kr. odpravljarine od coinega centa. ,reb; Kar se tiče vozarme drugih stvari in ustanovila ležarine ter drugih občilnih določil, „a se je tako vesti, da dotične cene in določila nikakor ne bodo večje in težilnejšc nego d beznici cesarice Elizabete. Koncesijonarji so dolžni, pri vožnji blaga tudi na tej železnici vvesti tisto nomenklaturo izvedbo in tista določila o vožnji, ki veljajo pri c. kr. priv. železnici cesarice Elizabete. Na izvoljo se daje koncesionarjem, vozarino od ljudi in blaga devati v red v mejah, 8oraJ določenih. .... v A nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost. Ako bi se torej kateremu po-^Jacu a[j odpravniku blaga s kakimi uveti znižala vozarina od blaga, ali bi se mu dalo k §ačno polajšilo, treba to znižbo ali polajšilo pritegniti vsem pošiljačem ali odpravm-0ni) kateri so voljni, izpolniti iste uvete. Vse posebne tarife je javno razglasiti. Sicer se vedno prihranja zakonodavstvu, določila o vozarim od ljudi in blaga devati redi družba treba da se taki uredbi pokoruje. V sl kakor je vozarino za ljudi in blago s pritičnimi plačili vred za deset odstotkov 'zati brž kakor bode čisti dohodek presegal šest odstotkov napravnega kapitala. Po izteku devet let ima vlada pravico primerno znižati gornje tarife zaslišavši konce-8lJ°Qarje ali njihove pravonaslednike. ^ , §• 9. Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudi in od blaga v domačih srenih novcih, a to tako, daje tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzni vrednosti preračunjeno. Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih, ki jih banovi trgovinsko ministerstvo, §•10. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogo-ru> kateri je o tem ter o polajšilih potujočim vojakom mej vojnim ministerslvom in mej ravnateljstvom severne, po cesarji Ferdinandu slovoče železnice ukrénen 18. junija in tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma. Ako bi se pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino mej njimi o vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče tu puščene železnice. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obeli državnih polovic, tirolske ljeze* strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego tudi ob sluzu potovanji na svoj račun k vajam v orožji in preglednim zborom, potem vojaško st krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, c. kr. žandarmstvo, ter po vojaški osnovano hua in varnostno stražo. Koncesijonarji se zavezujejo, pristati na dogovor mej avstrijskimi želcznocestuimi drllS*, ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte in o vzajemnem priponke z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na organska določila in na služabni pr°l o bojnih železuocestnih oddelkih**), ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljâvsi d°o^ vor***) o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih voj» blagajnice. Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je sč železnocestnimi društvi uk* niti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na P^ o vojaških transportih po železnicah. Koncesijonarji, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim podoficirjem iz vojske, vojnej>^ pomorstva in deželnega brambovstva, udajo se določilom, kar jih na to meri v §-vojne postave 1868. letaj-), in kar jih je v zakonu od 19. aprila 1872 (Drž. zak. st. §.11. Državni uradniki, postavljene! in služabniki, kateri po naročilu oblastva. cUJ° čega nad upravo in krčtanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na obrambo tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter izkažejo naročilo tega obla naj se s popotnim pratčžem (robo) vred vozijo brezplatno. §. 12. Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu živež bil nenavad drag, znižati mu vozarino na polovico maksimalne cene. §. 13. Koncesijonarjem se tudi pri teza pravica, napraviti delničarsko društvo in v ^°^j, tev potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na imena slovoče delnice in predstvene o gacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenavati. 8 predstvenimi obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad tri petine nap1'1'1 (osnovne) glavnice. Ako se predstvene obligacije izdadd v tuji valuti, treba vsoto poočititi tudi v avsti'Js veljavi. Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego delnice. Društvo prejde v vse pravice in dolžnosti koncesionarjev; družbena pravila treba« potrdi državna uprava. *) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznlka, 21. kos, št. 97. Priklada k st. 148, v 42. kosu 1H70. leta normalnih ukazov c kr. vojnega ukaznlka. °0*) Normalni ukazi c. kr. vojnega ukaznlka 1871. leta, 22. kos, št. 79. -(-) Državni zakonik št. lal §• H. Koncesijonarji imajo oblast, agencije v domačih in vnanjih deželah postavljati, °r tudi napravljati vozila ljudem in blagu po vodi in po suhem, držeč se zdaj veljavnih "r°pIS0V, j. §• 18. Državna uprava ima pravico, uvériti se, da 80 delo železne ceste ter tudi j a oprava, posebno vozila, po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, 8e napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarjenje. Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat, se mu zdi primerno, , v 1 v seje upravnega odbora ter k občnim zborom, in ustavljati vse naredbe, kvarne yni koristi. z .Koncesionarjem je dolžnost, od tu ustanovljenega nadzora nad podjetjem delanja D;Zlrv0m na opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati povprečno letno c,*°> kateremu državna uprava vsoto določi. ■ v §• 16. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona j e,)a obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset let, štejoč od eva> katerega se prične vožnja po vsej dopuščeni železnocestni črti, in ko ta doba preteče, 'ne koncesija. A dopustilo tudi izgub/ moč, ako se ne bi dostal rok, v §. 3 ustanovljen zvršetku Za l^a 'n začetku vožnje, in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zrni slu §. ll.g", L. 11 o) železnocestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi Se_ §• 17. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let po tistem dnevi, ko j ^ 'zdalo dopustno pismo po vsej dopuščeni železnici, da more vselej pričujočo in oziroma °P*iščeno železnico odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo da koncesionarjem. v Ha se določi odkupščina, seštejo se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje imelo Poslednjih sedmih letih pred samim odkupom ; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh akejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni za podjetje. Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel v srebru konci 8 2 vsq( kov imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, tedaj se ta minimalna a Ustanov/ za čisti dohodek, katerega je odmeri odkupščine deti v podlogo. Hvajseteri, po teh načelih določeni čisti dohodek bodi odkupščina. L številko imenske napravne glavnice je pred državno upravo položiti na odobrilo, in eJ glavnici spadajo: Troski za najpoprejšnja dela in za nared bo projekta; ^ troski za delanje in za prvo krčtno opravo (rekše do konca prvega krčtnega leta po začeti vožnji na vsej dopuščeni železnici), ter tudi vsi drugi troski, katerih je potreba Zaradi naprave in izročitve vožnji, kar se tiče dopuščene železnice, razen vsote, za točko a) že omenjene; Petodstotne obresti od glavničnih vsot mej delanjem do začetka vožnje po vsej dopuščeni železnici vplačanih v taki meri, kakor delanje in krétna oprava speje v napredek, Po odbitih čistih dohodkih, kar bi jih prišlo od kakih posameznih železnocestnih, poprej vožnji izročenih kosov, in po odbitih obrestih, katere bi se nabrale od vplačanih a ne takoj uporabljenih novcev; d) troski za pribavo novcev, oziroma vsota povprečne, z dovolitvijo državne uprave pr# tegnene izgube pri kursu, kadar se ob iz dajatvi delnic in predstvenih obligacij isce potrebna gotovina. Ako bi se po prvem letu vožnje še napravljale nove stavbe ali ako bi se pomaoz*je krétne oprave, tedaj je môci na to stran mereče troske prišteti ustanovni glavnici, ce Je državna uprava pritrdila v namerjavane nove stavbe ali v pomnožilo krétnih oprav, ter ce s° troski tako dokazani, kakor je treba, H- 18. Vrhu tega je dolžnost koneesijonarjem, tukaj dopuščeno železnico, kadar bo(je zdelana, ako bi se tako državni upravi zdelo potrebno ali primerno, na njeno zahtevanj® odstopiti druzemu železnocestnemu podjetništvu za odméno, katero treba da to podjetništvo njim da. Kakšna in koliko bode te odméne, to se najprvo ostavlja (pušča) dogovoru obeh strânek. A kadar bi se tak dogovor ne dosegel, tedaj treba v odméno plačati gotovo glavnic0-in določiti jej bode visočmo po načelih, katera so zgoraj v §. 17 ustanavljena o tem, »a bi bilo, ako bi državna uprava odkupila železnico. Samo ob tem slučaji, ako se ne bi železnica še krétala sedem a vendar pet let, treb® povprečni čisti dohodek najugodnejših treh let — in ako železnica še niti pet let n® bi tekla, tedaj treba najugodnejšega leta čisti dohodek déli v podlogo odmerjanju ° kupščine. Ako bi zahtevanje prišlo, da se odstopi železnica, predno mine prvo leto vožnje, tedaj-kakor sploh ob vseh slučajih, nij odkupščine ustanavljati izpod tiste minimalne vsote, katei"0 bi trebalo da državna uprava po H. 17 plača za odkup železne ceste. §. 19. Kadar mine koncesija in tist dan, ko mine, prejde držam brez vračila v neobr® méujeiio svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in umeteljnih del, v9® spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so: kolodv°rl' nakladališca in razkladališča, vsa v železnocestno krč tanje potrebna poslopja na odhajaliscih^ prihajališčih, stražarnice in nadzorovalnice z vsemi opravami na stoječih maši n ah in na 's nepremičninah. Kar se tiče premičnih stvari, kakor so: lokomotive, vozovi, premične mašine, orodj® ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre dalje služiti krétanju, naj PreJ toliko teh reči in oziroma toliko vrednosti zastonj na državo, da se bo vjemalo s prvo nično opravo, ki je zapopadena v »upravnem kapitalu. Po odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačujoč v §. 17 uS|8 no vij eno odkupščino, brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesijonirane železnlC( z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor nepremičnimi. Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, ostaja koncesijonarj®1*1 last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar ima denarjev t*i jati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridobljenih iz lastnega imet ' kakor so: peči za koaks, apnenice, livnice, tovarne (fabrike) mašinam ali druzemu or0 V shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in drugim stvarem, katere so sezidali ali s' P,1 dobili vsled pooblastila od državne uprave z izrecnim pristavkom, da ne bodo prite»*1 železnici. §• 20. Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega f*rila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene v dopustnici ali v zakonih, popri-1 se naredeb, primernih zakonom, ter po okoljnostih, še predno dopustilo mine čas, izreči, a je dopustilo moč izgubilo. Resno opominjajo vsacega, da ne dela proti določilom te dopustnice, in dovoljujoč kon-e8|j°tiarjero pravico, za izkazno kvaro (škodo) pred Našimi sodišči zahtevati odméne, dajemo ^ oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno cujejo nad to dopust-lc° 1er nad vsem, kar se v njej ustanavlja. V dokaz izdajemo to pismo, uaudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva ^oem in prestolnem mestu na Dunaji, sedmega dne meseca januarja, v letu po odre-eaj* sveta tisoč osem sto sedemdesetem in tretjem. Našega cesarjevanja petem in Ssetem. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Bauhaus s. r. Pretiš s. r. 3S Razglas finančnega minister st va od 16. marca 1873, o povračilu za svetinje (medalje), v glavni kovnici kovane. 6d 1 ^"ločilom o kovanji svetinj v glavni kovnici, na znanje danim s tomestnim razpisom ^2. februvarja 1871 (Drž. zak. od 1. 1871 štev. 12) jemlje se moč s 31. dnem marca eseCa 1873. Novi cenovnik in druga določila so na pogled v glavni kovnici. Pretiš s. r. 36. Ukaz pravosodnega ministerstva od 17. marca 1873, °^kazu nove občine Bogennensiedl-Streiflng pod okoliš okrajnega sodišča Wölkersdorf v Dolj-nji Avstriji. I ob v. Na podlogi §/• 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. štev. 59) odkazuje se nova Clna Bogenncusiedl-Streifmg v okoliš Wolkersdorfskega okrajnega sodišča. îa ukaz začne veljati 1. dne maja meseca 1873. Blaser s. r. 26 sr Ukaz ministra notranjih reči od 21. marca 1873, o preskušnji zdravnikov za ljudi in živali, želečih doseči stanovitno mesto v javni zdravstveni službi pri političnih oblastvih. Po oblasti z najvišjo odloko od 7. marca 1873 prejeti izdajem o tem, kako more kdo dobiti stanovitno mesto v javni zdravstveni službi pri političnih oblastvih za ljudskega živalskega zdravnika, naslednja določila. A. Splošna določila. §. 1. Kdor hoče stanovitno doseči javno zdravstveno službo pri političnem oblastvu kakor zdravnik za ljudi ali živali, mora izkazati, da je z dobrim uspehom opravil posebn° preskušnjo. Od tistih zdravnikov za ljudi' in za živali, kateri ta čas, ko se izda ta ukaz, že imej0 stanovitno mesto javne zdravstvene službe pri kakem političnem oblastvu, ne zahteva se ta preskušnja, ako se tudi pomaknejo na višjo stopinjo. §. 2. V vsakem mestu, v katerem je medicinski fakultet, postavi se preskuševalna ko misija za to posebno preskušnjo in sicer ena za ljudske in druga za živalske zdravnike. §. 3. Minister notranjih reči, domenivši se z ministrom uka imenuje po predlog0 deželnega poglavarja vsako leto ude preskuševalnih komisij za ljudske in živalske zdravnik®' Udje se po izteku opravilnega leta lahko zopet imenujejo. •§. 4. Preskušnje so vsako leto s pomladi in v jeseni. Prva preskušnja bode meseca oktobra 1873. H. 5. Tisti zdravniki za ljudi ali živali, ki žele biti pripuščeni k preskušnji v doseg0 stanozitne javne zdravstvene službe pri političnih oblastvih, naj ob začetku semestra svoj6 s prilogami » kakor treba » opravljene prošnje vpoložč pri tistem deželnem poglavarstv°' v upravnem okoliši katerega bi radi preskušnjo storili. Politično deželno oblastvo razločuje o pripuščanji ali zavračanji kandidatov, *n oD° jim, ako privoli v prošnjo, naznanja dan, katerega bodo imeli preskušnjo. H. 6. Razsodki (cenzure) pri preskušnji zdravnikov za ljudi in tako tudi za živino 80 ti-le: z izvrščino sposoben; sposoben; ne sposoben. Na podlogi obeh prvih razsodkov daje politično deželno oblastvo kandidatu po obraz®0 (Priloga I. in II.) usposobilno svedočbo ali izpričevalo, da mu je moči kakor zdravniku li ljudi oziroma za živali podeliti mesto v javni zdravstveni službi pri političnih oblastvih. Ako kandidat dobi zadnjo cenzuro, bode zavrnjen. B. Posebna določila o preskušnji zdravnikov za ljudi. H. 7. Kdor hoče biti pripuščen k preskušnji zdravnikov za ljudi, mora '** kazati : a) da je na domačem (tozemskem) vseučilišči dobil diplomo doktorja vsega zdravitelja^8 ali doktorja medicine in kirurgije in magistra porodnicarstva ; ^ da ima psihijatrične znanosti; in to se izkazuje : ali s svedočbo o rednem obisku psihijatrične klinike in o kolokviji, opravljenem 1 dobrim uspehom ; ali s svedočbo o tem, da je po zadobljenem doktorat vu najmanj *r' mesece hodil k ordinacijam v javno zdravilnico blaznih, ali pa s svedočbo o zdravniški službi v zdravilnici blaznih; °) da je hodil poslušat teoretično-praktičen nauk o cepljenji kozš in nauke (prednašbe) 0 živinozdravstveni policiji in o živinskih kugah ; ^ da je, dobivši doktorsko diplomo, konci še dve leti v javni bolnici službo opravljal, ali •mel kako drugo podobno službo, katera je združena z zvrševanjem zdravniške prakse, ali da se je najmanj tri leta s privatno zdravniško službo bavil. Triletno zdravniško privatno praktike je izkazovati s svedočbo, katero mora v rae-st'h imajočih svoje Statute uradni zdravnik izdati in še župan podpisati, a v drugih °bčinah dotično županstvo izdati in cesarski okrajni zdravnik potrditi. §• 8. Preskuševalna komisija v preskušnjo zdravnikov za ljudi sestavlja se iz pet I opnikov dotičnih predmetov preskušnje a prvosednik ji je deželno-zdravstveni poročeva-c (referent) ali če tega nij, imenuje minister notranjih reči' drugega prvosednika. §• 9. Predmeti preskušnje zdravnikov za ljudi so: Hygijena in zdravstveni zakoni, 2- sodna medicina s sodno psihologijo vred, 3. farmakognozija in poznanje najnavadnejših strupov, 4- kemija, (3. in 4. z ozirom na opravila okrajnih zdravnikov), S. živinozdravstvena policija. Pfeskušnja iz teh predmetov je pismena, praktična in izustna. §. 10. Pismena preskušnja zdravnikov za ljudi, katerej je dano 12 ur, biva v klavzuri nadzorom uradnika, ki ga deželni poglavar v to določi. j V tej preskušnji odgovarja se samo na dve vprašanji, kateri izbere deželni poglavar ed več vprašanj, predloženih v ta namen po preskuševalni komisiji. Kandidat ji dobiva v ^ecateni. Predmet jima utegne biti sicer vse, kar obsegajo preskuševanjski predmeti, je gledati sosebno na hygijeno, zdravstveno zakonstvo in sodno medicino, in eno teh £ »sanj naj se tiče obdelovanja naloge iz državnega zdravilstva, vzete a ko je moči iz dejanj-življenja. y, §11. Praktična preskušnja zdravnikov za ljudi naj se opravlja to v javni bolnici to etoijskem laboratoriji. ru naj kandidat v pričo prvosednika in enega uda preskuševalne komisije : 1. zvrši na mrliči naloženo si postavno obdukcijo, naj razudbeno najdenje zapisovalcu 0 določenemu narekava na zapisnik ter doticno mnenje s svojo roko pripiše; . 2. naj razišče stan poškodovanega ali na umu bolnega človeka in sestavi mnenje nJem; v 3. naj opravi kvalitativno kemijsko preiskavo z ozirom na tiste predmete, ki spadajo ar8vstveno policijo, sodno medicino, toksikologijo in farmakognozijo; 4. naj na predloženem blagu farmakopejnem in isto tako na predloženih navadnih 8 rU pih pokaže, da pozna te slvari, in tu naj se vsacemu kandidatu da prilika dokazati, da u"11 rabiti mikroskop raziskujoč leke, stvari za živež, strupe, rastlinske in živalske parasite. Mrliča (1) in bolnika (2) določuje prvosednik, a predmet kemijskega raziska ( )' lek (drogue) in strup (4) določuje žreb (loz). §. 12. Izustna preskušnja zdravnikov za ljudi naj obsega vse preskuševanjske pre<^ mete, kolikor se kateri nij že v onih drugih preskušnjah dovoljno v spomin vzel, ter naj zlasti hygijene in zdravstvenega zakonstva dotakne z dvema vprašanjema, a živinozdravstve»e policije z enim vprašanjem. Predloge izustni preskušnji določuje žreb. Preskuševanca izprašujejo v pričo prvosednika trije udje preskuševalne komisije. K izustni preskušnji smejo možje istega stanu brez omejitve poslušat priti. §. 13. O pismeni preskušnji dajo dotični zastopniki mnenje z razlogi podprto. O preskušnji zdravnikov za ljudi nareja se zapisnik. Zapisnik naj obsega predmete vseh treh preskušenj, sodbo preskuševalcev o odgovor8 danem na vsako posamezno nalogo praktične in ustne preskušnje, obrazloženo mnenje o pismeni preskušnji in končni glas o vkupnem izhodu vseh treh preskušenj. Zapisnik se izročuje deželnemu poglavarstvu. §. 14. Kandidat, kateri samo v enem predmetu ene preskušnje nij ustregel zahtevam- sme, da bode poterjen, preskušnjo iz tega predmeta ponoviti v prvem prihodnjem, zadaj' čas pa v drugem preskuševanjskem roku. Dvakrat ponavljati preskušnje se ne dopušča. §. 18. Predno opravi to preskušnjo, mora kandidat 24 goldinarjev za takse odšteto Takse se razdeljujejo med posamezne komisijne ude po primeri časa, ki ga kateri P'1 preskušnji izgubi. §. 16. Do konca aprila 1874 leta se posebna preskušnja zdravnikov za ljudi pri s*a. sovitnih javnih zdravstvenih službah političnih oblastev ne bode zahtevala od tistih, kater' no najmanj dve leti neprenehoma opravljali službo 1. cesarskega zdravnika ne za trdno postavljenega pri kakem političnem oblastvu, 2. ces. zdravnika pri sodnem oblastvu, 3. občinskega zdravnika v kakem mestu, imajočem svoj statut, 4. oddelnega načelnika ali drugotnega zdravnika v javni zdravilnici, ali 8. profesorja, docenta ali assistenta medicinske učiteljske stolice. C. Posebna določila za preskušnjo živalskih zdravnikov. §. 17. Kdor hoče biti pripušcen k preskušnji za živalske zdravnike, lnC8 izkazati : a) da je na tuzemski popolni učilnici za živalske zdravnike dobil diplomo živalske#8 zdravnika; b) daje, dobivši to diplomo, ali najmanj leto dni kakor assistent na kaki učilnici z8 živalske zdravnike delal, ali najmanj dve leti za vojaškega živinskega zdravnika slu*1 < ali e noli ko časa s privatno živinozdravniško praktiku bavil se. Zivinozdravniško privatno praktiko je izkazovati s svedočbo, katero mora v mestih, |®aJ0čih svoje statute, uradni zdravnik za ljudi, oziroma uradni živalski zdravnik izdati in še ^pan podpisati, a v drugih občinah dotično županstvo izdati in okrajni živalski zdravnik, ali e lakega nij, ces. okrajni zdravnik potrditi. sl ^ ^eskuševalna komisija za živalske zdravnike je sestavljena iz dveh v javni ' 1 stoječih živalskih zdravnikov a prvosednik jej je deželno-zdravstveni poročevalec arent) a če tega nij, imenuje minister notranjih reči' drugega prvosednika. §• 19. Predmeti preskušnje živalskih zdravnikov so: ^ako se kmetijske domače živali zdrave ohranijo in zarejajo, z dotičnimi postavami 2- sodno živinozdravstvo ; 2- nauk o živalskih kugah in živinozdravstvena policija. Preskušnja iz teh predmetov obsega pismen, praktičen in izusten del. K obema poslednjima imajo možje istega stanu neomejen pristop. §• 20. Pismeni del preskušnje, kateremu je dauo 12 ur, biva v klavzuri pod nad-ïdr m ^ânika, ki ga deželni poglavar v to določi. V njem se obdeluje naloga iz živino-4vstvene hygijene ali iz sodnega ali policijskega živinozdravstva, vzeta, kolikor je le mu °ee’ 'Z dejanjskega življenja. Vprašanje izbere deželni poglavar izmed več vprašanj, ki J1*1 preskuševalna komisija predloži', in kandidat ga dobi' zapečateno. Praktični del preskušnje je opraviti v hlevu bolnih živali ali v razudnici. Tu na '“dat bodi si ^ na živi živali raziskuje bolezen važno v sodnem ali policijskem oziru, naj poročilo ° njej izustno pové in po tem dotično mnenje s svojo roko zapiše, ali pa ^ naj opravi postavno razudbo mrtve živali, naj pové najdenje narekujoč določenemu zapisovalcu na zapisnik ter naj mnenje pristavi svojo roko v prepisanih oblikah. Prvosednik določuje predmet z ozirom na stvari, ki so mu ravno na izbor. ^ Iz ustni del preskušnje, pri katerem izprašujeta oba preskuševalna živinozdravnika, naj Se(?a vse preskuševanjske predmete; tu naj se od kandidata zahteva tenko znanje domačih , > av in ukazov o živinozdravstvenih stvareh sploh ter o policijskem in sodnem živino-^vstvu. 8, v §• 21. Pri ustnem in praktičnem delu preskušnje morajo biti pričujoči vsi udje pre-ll8evalne komisije. O pismeni preskušnji dajeta oba preskuševalca mnenje z razlogi podprto od sebe. O preskušnji živalskih zdravnikov se nareja zapisnik. n .Zapisnik naj obsega predmete vsake delne preskušnje, sodbo preskuševalcev o uspehu k ‘“'enega in izustnega dela preskušnje, obrazloženo mnenje o pismeni preskušnji in končni 8 ali izrek o vkupnem izhodu vseh treh preskušenj. , Zapisnik se izročuje deželnemu poglavarstvu. §. 22. Ako kandidat samo iz enega dela preskušnje nij ustregel, sme, da bode potr jen, ta del preskušnje ponoviti v prvem prihodnjem, zadnji čas v drugem preskuŠevanjsk6,11 roku ; ako pa nij zadostil iz dveh ali vseh delov preskušnje, naj v ta namen v zgornjih ro vih ponovi vso preskušnjo. Dvakrat preskušnjo ponavljati nij dopuščeno. §. 23. Predno kandidat preskušnjo za živalske zdravnike opravi, naj odšteje za takse 12 goldinarjev. Takse se po enakih delih razdele med ude preskuševalne komisije. §. 24. Do konca aprila 1874. leta se posebna preskušnja živalskih zdravnikov Prl stanovitnih mestih javne službe političnih oblastev ne bode zahtevala od tistih, kateri so naj manj tri leta neprenehoma opravljali službo 1. cesarskega, političnemu oblastvu ne za trdno odkazanega ali po deželnem odboi11 postavljenega živalskega zdravnika, ali 2. vojaškega živinozdravnika, ali 3. penzionarja na Dunajskem živinozdravstvenem zavodu najmanj tri leta, ali najmallJ dve leti neprenehoma 4. bili docenti, adjunkti ali assistent! na Dunajskem živinozdravstvenem zavodu, ah nil živinozdravniški učiteljski stolici medicinskega fakulteta ali kirurgijskega učilišča. Lasser e. r. Priloga A. Obrazec svedoébe « preskušnji zdravnikov za ljudi. Mestodrštvo v.................s le-tem potrjuje, da je gospod I. I. izkazavši od vseuci- Sca v preje-^- diplo^ doktorja medicine in kirurgije in magistra porodni- štva (vsega zdraviteljstva) v dosego stanovitnega mesta v javni zdravstveni službi pri herein političnem oblastvu kakor zdravnik za ljudi preskušnjo z ministerskim ukazom • • 187 . število . . . prepisano opravil pred preskuševalno komisijo V .... in da je v isti bil za gori omenjeno službo zdravnika ljudem najden —^Ifflino sposoben. •posoben. ...............dne 18 . . Podpis c. kr. mestodržca ali namestnika njegovega. Priloga B. Obrazec svedočbe o presknšnji zdravnikov za živali. Mestodrštvo v..................potrjuje z le-tem, da je gospod I. I. izkazavši dipl01110 živalskega zdravnika prejeto od c. kr. živinodravstvenega zavoda v..................... v doseg0 stanovitnega mesta v javni zdravstveni službi pri kakem političnem oblastvu za žival sk ega zdravnika preskušnjo z ministerskim ukazom od 187 . število . • ' propisano opravil pred preskuševalno komisijo v..............................in da je bil v isti najden za iv. vii j z izvrscino sposoben. gon omenjeno službo živalskega zdravnika------------------------------------- ° * ° sposoben. ...............dne...........................18 . . Podpis e. kr. mestodržca ali namestnika mu.