JANKO MROVLJE-MARKO SPOMINI NA POLJANSKO IN ŽIROVSKO ČETO GORENJSKEGA ODREDA Leta 1942 je bila Osvobodilna fronta v Žireh in okoliških vaseh močno aktivna. To aktivnost, moralo in simpatije prebivalstva so dvigale oborožene akcije borcev Poljanske čete. ki so v tem letu pogosto taborili v gozdovih Zirovskega vrha in okolice. Dejavnost odbora OF se je posebno stopnjevala v zadnjih mesecih leta 1942. ko so Nemci poklicali na rekrutacijo mladince letnika 1925 in 1924, da jih mobilizirajo v nemško \ojsko. med katerimi sem bil tudi jaz. Cilj in naloga odbora OF je tedaj bila. organizirati čimveč mladincev, da bi se prostovoljno vključili v partizanske enote Gorenjskega odreda. Vse te priprave, da bi se čimveč mladincev odvrnilo od nemške mobilizacije in da I)i odšli v partizane, so zaradi stroge ilegalnosti prizadejale mnogo dela in skrbi zlasti članom odbora OF. Dne 10. januarja 1943 je iz Zirov in okoliških vasi odšlo v partizane 18 mladincev, ki so se priključili Poljanski četi Go renjskega odreda. Odločitev, da se prostovoljno priključijo partizanom, ne oziraje se na zimoi in represalije., ki jih bodo Nemci izvajali nad njihovimi sorodniki, je ustvarila v dolini Zirov velik mobilizacijski pomen za Osvo- V>odilno fronto. Z odhodom teh mladincev v partizane se je stopnjevala aktivnost prebivalstva, ki je vedno bolj množično sodelovalo z narodno osvobodilnim gibanjem. Odraz te množične dejavnosti prebivalcev je bil v tem. da so se že v naslednjih mesecih prostovoljno vključevali v Poljansko četo Se novi mladinci s tega področja. S prihodom teh prostovoljcev, ki jih je bilo vedno več. se je v mesecu aprilu leta 1943 formirala Žirovska četa v sestavu Poljanskega bataljona Gorenjskega odreda. Štirje mladinci iz vasi Ledince smo se takrat odločili, da odidemo v partizane. Organiziral nas je moj brat Rado. ki je bil že od leta 1941 član odbora OF v Zireh. Posebno moralo in veselje, da čimprej odidemo v partizane, nam je nudila skupina Poljanske čete. ki je pod vodstvom Pavleta Ingliča-Bara prispela v noči od 30. oktobra na 1. november 1942 na Ledinco. Taborili so v 15 minut oddaljenem Zupanovem gozdičku v Grobijevcah. Hrano jim je kuhala moja mama. borcem pa smo jo menjaje se nosili zjutraj, opoldne in zvečer. Ta skupina se je zadrževala v Grobljevcah 3 dni. V tem času so izvedli 3 manjše akcije v okoliških vaseh: prvi večer kazensko rekvizicijo pri j>o- sestniku Maksu Filipiču, po domače Brcetu. v Mrzlem vrhu, pri center so kot vodiči in nosači sodelovali tudi mladinci iz naše vasi; naslednji večer prehrandjeno rekvizicijo pri posestniku Ivanu Poljanšku. po domače Ma- 29 flrjauovcu. na Salu; tretji večer pa so v vasi Selo požgali več telefonskih drogov, razrezali telefonske žice. potem pa se umaknili v gozdove Žirov- skega vrha. Decembra 19+2 smo izvršili vse priprave za odhod v partizane. Zadnje dni pred slovesom smo iz Cižmarske čevljarske zadruge v Žireh dobili nove čevlje, ki sta nam jih priskrbela in po meri napravila Mirko Kosmač in Franc Kavčič. Bili smo kar dobro opremljeni. Najhujše je bilo to. da nismo imeli orožja. Obstajale so možnosti, da naberemo ročne granate na bližnji, tedaj minirani državni meji med Italijo in Nemčijo, vendar nam je bilo zaradi snega pobiranje granat onemogočeno, a tudi sicer nam je bilo to delo nepoznano. V decejnbru in začetku januarja 1945 je začelo po malem snežiti. Zapadlo je 50 cm snega in nastopil je precej hud mraz. Končno smo prejeli obvestilo. da pridejo v nedeljo 10. januarja 1943 pvo na.s borci Poljanske čete. Skupina borcev Poljansike čete je pod vodstvom komandirja Bineta Mla karja in polit-delegata Antona Kržišnika-Ljuba prispela na Zirovski vrh. Z Zirovskega vrha so ponoči odšli po .skupinah v Ziri. Skupine so odšle v Novo vas. Staro vas, Dobrače\^o in Ledinco, kjer smo se jim priključili uovodošli prostovoljci. Iz doline smo krenili na Zirovski vrh. Bila je mrzla zimska noč. Na poti nas je precej oviral visokozapadJi sneg, katerega je bilo vedno več, ko smo se vzpenjali v hrib. Pozno ponoči smo prispeli na Zirovski vrh, na Cičev) grič. Tu smo imeli zbirališče v betonskem bunkerju bivših jugoslovanskih vojaških utrdb. Ob prihodu naše skupine je bilo okrog bunkerja že več novodošlih mladincev in l>orcev Poljanske čete, nekateri pa so se zadrževali v bunkerju in se greli pri ognju sredi bunkerja. Po dalj.šem postanku se je zbralo pri bunkerju 12 novih prostovoljce\ in nekaj ostalih borcev Poljanske čete s komandirjem Binetom. polit-dele- gatom Ljubom ter rajonskim sekretarjem Milanom Zakljem-Zirovnikom. Po krajšem posvetu vodstva smo krenili na drugo stran Zirovskega vrha. nad Zalo. Odšli smo po ozki, sneženi gazi mimo samotnih kmetij in se ustavili pri kmetu Jakobu Oblaku, vulgo Kozinu. Nastanili smo se v hiši in v toplem hlevu. Naslednji dan sta nam komandir Bine in polit-delegat Ljubo dala prve impotke o življenju v partizanih. Ljubo nam je govoril o p^omenu oborožene borbe proti okupatorju. Povedal nam je, da to ni le borba proti okupa torju, temveč borba vseh jugoslovanskih narodov za socialno in nacionalno osvoboditev, ki jo vodi Komunistična partija Jugoslavije. Seznanil nas je z načinom bojevanja partizanov, o potrebi stroge ilegalnosti in partizanskih zvez, konspiraciji itd. Ko nam je vse to povedal, smo vsi novinci pred njim prisegli. Vsebine prisege se ne spominjam več. Ljubo je bral prisego, mi pa smo ponavljali za njim. Tišino je motilo le rožljanje verig, na katere je bila privezana živina v hlevu. Po prisegi nam je svetoval, naj si vsak po želji izbere partizansko ime. Potem je neki borec, ki je opravljal dežnrno službo, napisal seznam z ilegalnimi imeni za razpored straže. Od novincev smo bili zbrani naslednji: Anton Erznožnik-Sulc z Zirovskega vrha, Franc Mrovlje-Jelen z Zirov skega vrha, Anton Zakelj iz Stare vasi (Ziri), Janez Govekar iz Stare vasi (Ziri), Leopold Kavčič-Svarun iz Stare vasi (Ziri), Karol Kavčič-Iztok iz Nove 30 vasi (Žiri), Milan Istenič-Igor iz Dobračeve (Žiri). Leopold Oblak-Rojc iz Nove vasi (Žiri), Pavel Kristan iz Ledinice (Žiri), Janko Mrovlje-Marko iz Ledince (Žiri), Jože Mrovlje-Jurček iz I^ince (Žiri). Ferdinand Dolinar- Miklavž iz Ledince (Žiri). Večinoma vsi novinci so bili iie\ešči z npravljanjem brzostrelnega orožja. Zafo smo že prvi dan z zanimanjem poslušali predavanje mitraljezca in njegovega pomočnika o mitraJjezu-zbrojevki. Zbrojevko sta večkrat raz- sta\-ila in sestavila, da smo se nančili. kako se ravna s tem orožjem. Levo; Janko Mrovlje-Marko kot borec v Zirovski četi leta 194'5. — Desno: Zorko Kopa<^-Zivko, komandir Poljanske čete od aprila do julija )943 Prvi dan je hitro minil. Pozno popoldne smo bili od starešinskega kadra obveščeni, da odidemo zvečer dalje, ker se bomo priključili ostalemu delu Poljanske čete. Ko se je zmračilo, smo krenili z Zirovskega vrha v dolino preko reke Sore in čez cesto mimo Gorenje vasi v Hlavče njive. V Hlavčih njivah smo se nastanili v hiši in hlevu kočarja Janeza Šubica, po domače Soštarja. Tu smo se pridružili skupini borcev Poljanske čete pod vodstvom komisarja Kostje. Poleg že navedenih novodošlih prostovoljcev so bili tedaj tu zbrani še naslednji borci Poljanske čete: Albin Mlakar-Bine, komandir Poljanske čete, iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, Jože Cernič-Kostja, komisar Poljanske čete, iz Ljubljane. Pavel Inglič-Bar, vodnik Poljanske čete, iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. Anton Kržišnik-Ljubo, polit-delegat čete, iz Stare vasi (Žiri), Albin DebevC' Zdravko. mitraljezec, iz Ljubljane. Fratic Jernejc-Milče, mitraljezec, iz 31 Ljubljane, Emil Štraus-Muren. aljsolvent medicine, iz Ljubljane, Albin Ra- movž-Tarzan. kuhar, iz Zakobiljeka pri Poljanah. Stane Ponomarenko iz Žirov. 2Wravko Kržišnik-Bajtar iz Ljubljane. Nada Tavčar izPodobena pri Poljanah. Vinko Magister iz Ljubljane. Jože Platiša-Gašper iz Poljan, Pavel Platiša-Teodorov iz Poljan. Rafael Buh-Rafel iz Poljan. Franci Pustovrh- Skobec iz Podutika pri Ljubljani. Janez Kopuč-Boštjan iz Ljubljane. Drago Nahtigal-Dabo iz Ljubljane. Stane Babnik-Nande iz Ljubljane, in še nekaj drugih. V Hlavčih njivah smo se zadrževali do naslednjega večera. Vodstvo nas je obvestilo, da pričakujemo na prihod komandanta Škofjeloškega bataljona. Fazana, ki je bil prav tjste dni imenovan za komandanta Gorenjskega od reda. Drug^i dan, tj. 12. januarja 1943. je pozno z^ ečer prispel komandant Stane Starc-Fazan. učitelj, doma nekje s Primorske, in njegov kurir: z njima sta prišla še Gregor Rupar-Gregče iz Srednje vasi pri Poljanah in rajonski sekretar Anton Peternel-Tgor iz Delnic pri Poljanah. Še isti večer je bil v Šuštarjevem hlevu zbor. na katerem nam je govoril komandant Fazan o pomenu borbe proti fašizmu itd. Po končanem govoru nam je povedal, da so zaradi slabih vremenskih razmer in visoko zapadlega snega odločili, naj se Poljanska četa razdeli v dva voda. Vsak vod naj odide iia določeni teren, da bo tam prež.ivel najhujšo zimo. Brž ko bodo vremenske razmere zadovoljive, se bo četa ponovno združila in pričela z večjimi obo roženimi akcijami proti Nemcem v sestavu Škofjeloškega bataljona. V tem času pa naj zberemo čim več orožja in se izvežbamo v upravljanju z njim. Priporočil nam je tudi. naj se politično vzgajamo in delamo po navodilih starešinskega kadra. Komaj smo spoznali komandanta Fazana, smo se prepričali, da imamo dobrega, energičnega in vojaško izvežbanega komandanta. Tedaj sem Fa zana videl prvič in zadnjič. Dne 14. januarja 1943 je zaradi izdaje padel v bivaku — bunkerju nad Srednjo vasjo pri Poljanah. Z njim sta padla I udi kurir Grega Rupar-Gregče in Franc Ravbar-Vitez. komisar Gorenjske cone, ki je bil po osvoboditvi proglašen za narodnega heroja. Po govoru komandanta Fazana so nas razdelili v dva voda. Jaz sem bil dodeljen v vod tov. Bara in polit-delegata Ljuba. \' katerem so bili še: mi- traljezec Milče. Tarzan. Bajtar, Stane, Iztok. Svarun. Jurček, Sulc in Jelen. Naš vod je pod vodstvom tov. Bara in Ljuba Se isti večer krenil iz Hlavčih njiv nazaj na Žirovski vrh. Spotoma smo se ustavili v vasi Lajše pri kmetu Cadežu. kjer smo počivali in jedli. Nato smo krenili dalje in prispeli zjutraj na Žirovski vrh h kmetu Vinku Justinu, po domače Merlaku, pri katerem smo se nastanili. Kmet Vinko Justin je bil aktiven in znan kot eden prvih podpornikov jiartizanov im Zirovskem vrhu. Na njegovi kmetiji je bil nekak center, kjer se je zbiral material in živež za partizane s področja Ziro\-. Vinko Justin je bil dne 5. decembra 1943 ujet na s\oji domačiji z 9 ku rirji, ki so bili-nastanjeni pri njem. Zaradi izdajstva jih je ujela skupina belogardistov iz postojanke Lučine. Šentjošta in Svetih Treh kraljev. Belo gardisti so kurirje z Vinkom Justinom vred izročili Nemcem, ki so jih po zneje kot talce ustrelili v Škofji Loki. Naslednji večer, dne 13. januarja 1943. smo zapuslili kmetijo Merlaka in odšli preko hriba na Žirovski vrh nad 2^1o. Nastanili smo se pri kmetu Matevžu Vodniku, po domače pri Brdarčku. Njegovo domačijo smo poime- 32 novali s psevdonimom Pri Toraažinu«. Na tej kmetiji smo se zadrževali teden dni, ponajveč v skednju nad hlevom. Prve dni so se nam po zvezi iz Zirov pridružili še naslednji prostovoljci: Stane Primožič-Gorazd iz Zirov, Janez Strlič-Orlov iz Žirov. Lojze Kopač-Pepe iz Nove vasi (Ziri). Pavel Pivk-Mirko iz Nove vasi (Žiri), Anton Zakelj-Ga.šper iz Goropek (Ziri), Jože Poljanšek-Jan iz Nove vasi (Žiri). S prihodom imenovanih je naša skupina štela že 18 mož. Drugi dan bivanja na Brdarčkosi kmetiji sta nam vodnik Bar in Ljubo povedala, da bomo pričeli naslednji dan zjutraj v gozdu ob potoku pod Brdarčkovo kmetijo graditi bivak-bunker. v katerem se bomo zadrževali nekaj časa, dokler ne bo sneg vsaj deloma skopnel. S tem. da bi odšli v gozd. ne bomo več ogrožali Brdarčkove družine. Znano je. da so Nemci takrat, če so zvedeli, da kmet podpira partizane, požgali domačijo, njega in družino pa izselili ali ustrelili. Ko se je naslednji dan zjutraj pričelo daniti, smo odšli v gozd Lom. oddaljen kakih 10 minut od Brdarčkove domačije. S seboj smo nesli razno orodje: lopate, krampe, sekiro in žago, kar vse nam je prejšnji večer pri pravil gospodar. Krenili smo po ozki sneženi gazi. ki je vodila od Brdarčkove kmetije do Osrejeve grape in dalje preko potoka Osrejevke mimo Maternikove bajte do 20 minut oddaljene ceste v dolino, ki pelje v smeri Gorenja vas— Lučine. Kjer je gaz v Osrejevi grapi prečkala potok, smo stopili v potok in po vodi krenili na\zgor za okoli 200 m. Tu, smo ob veliki skali zraven potoka izbrali primeren prostor za bivak in pričeli kopati. Preden smo pričeli z delom, smo se posvetovali in se spornztimeli. da zgradimo bivak v največji tajnasti. Te začetne mere so bile nujne, da se ne bi izdali, predno bi bil bivak narejen. Na vsaki strani grape smo po stavili eno stražarsko mesto. Če je kdo prišel po stezi, ki je vodila v dolino, nas je stražar z znakom opozoril, da smo prekinili z delom. Ko je neznanec odšel dalje, smo nadaljevali. Med seboj smo se le polglasno pogovarjali. IMarce sekir in krampov je blažil šumeči potok. Da nas ne bi presenetila nemška patrulja, smo Brdarčkovo hčerko Marjanco. pozneje pa še nekatere družinske člane na Planinškovi domačiji določili za obveščanje. Planinškovo domačijo smo poimeiiovali s psevdonimom -»Pri Jakopinu«. Prebivalce ome njenih kmetij snin oviranizirali za obveščevalno službo zategadelj, ker so bili najbližji sosedje in naklonjeni partizanom. Ze prvi dan so bili nekateri tovariši določeni, da skrbe za redno od pravljanje sledu ^- snejru. Po tej nalogi so redno vsak večer odhajali po sneženi gazi v dolino do ceste, ki pelje na Lučine. da je bila gaz vseskozi enakomerna. Od steze do mesta v grapi, kjer smo imeli delovišče. ni bilo sledu, ker smo hodili le po vodi. Vi grapo in iz nje smo hodili samo ponoči. V njej smo se pri delu zadrževali ves dan. S seboj smo imeli suho' hrano, žejo pa smo si gasili ob potoku. Ko .se je zmračilo, smo se vrnili nazaj na Brdarčkovo kmetijo, kjer nas je že čakala topla in izdatna večerja. Utrujeni smo po večerji takoj odšli v skedenj k počitku. Drugi dan smo se vrnili v grapo na delo. Ta dan je zjutraj začelo snežili. Snežilo je 3 dni in zapadlo je skoraj en meter snega, kar je bilo za nas izredno ugodno, ker okoliški kmetje niso hodili \eii. temveč so se zadrževali doma. Vremenske neprilike so nam premočile samo obleko. Kdor pa je imel dežni plašč, je bil tudi moker od znoja, ker smo ves dan hiteli z delom. 5 Loški razgledi 33 v bregu ob potoku smo izkopali v zemljo kvadratni izkop v izmeri 4 X 4 m in v višini okoli 2 m. Ko je biJ izkop gotov, smo vanj postavili leseno ogrodje iz stebričev, stene in streho pa smo obložili z deskami. Deske smo nosili v grapo tretji dan ponoči iz pol ure oddaljene Kovačeve žage \ Todražu ob Brebovnici. Prenos desk je bil naporen zlasti zaradi tega. ker smo morali paziti na sledi v snegu. Te dni smo se vsak večer vračali na Brdarčkovo domačijo povsem pre močeni. Sušili smo se ob krušni peči. Po večerji smo se dalj časa zadrževali v sobi in si pri peči sušili obleke, poleg tega pa se menjavali na straži, ki smo jo imeli v neposredni bližini domačije. Na Brdarčkovi kmetiji sta živela gospodar in gospotlinja. stara že preko 60 let, in hčerka Marjanea, ki je bila staršem v oporo pri delu na kmetiji. Gospodinjila je mati. hčerka Marjanea pa ji je pridno pomagala. Obe sta skrbeli in kuhali tudi za nas. Z gospodarjem Matevžem smo se dobro razu meli. Zelo se je zanimal za razvoj partizanskega gibanja. Zvečer je vselej, predno smo odšli k počitku, poklical gosjKKlinjo ali hčerko, da sta nam iz kleti prinesli polno ^škundro« jabolk. Čeprav smo se branili, da imamo dovolj, sta nam jih še prinesli, ko je bila »škundra« prazna. Jabolka smo radi jedli, saj vsi. razen Bara in Tarzana, še nismo izpolnili 20 let. Po petih dneh je bil bivak oziroma bunker, kot smo ga nazivali. zgra jen. Bil je popolnoma pod zemljo. Streha je bila dvojna z vmesnim zračnim prostorom, ki je bil pokrit z lepenko, da streha ni puščala, ko smo jo za- metali z zemljo. V bivaku smo napravili enonadstropne pograde — ležišča. Na vsakem ležišču sta lahko ležala dva tovariša. Bunker je imel tudi police za hrano in orožje. Pri vhodu v bivak smo na levi strani zgradili šteflilnik /a ogrevanje in kuhanje hrane. Kovinske dele štedilnika in dimne cevi nam je dala Brdarčkova hči Marjanea, ki je nabavila štedilnik z motivacijo, da ga bo postavila v svoji hiši v Dobravi pri Gorenji vasi. Bivak je bil skrbno napravljen in zamaskiran. Vhod si opazil šele, če si prišel po votli tik do njega. Posebno velika skala, ki je tedaj stala ob vhodu v bunker in še danes sioji na svojem mestu, nas je ščitila. Ko je bil bivak narejen, smo bili vsi veseli, jK)sebno pa še naš vodja Bar, ki je ves ča« vodil gradnjo. Bara smo šaljivo nazivali »inženir«. Ker smo tedaj zaradi stroge ilegalnosti dali vsakemu ilegalno ime< je tudi ta bivak dobil ime: >avtobus«. Kako pomembno delo je bilo opravljeno z izgradnjo tega bivaka, se tedaj še nismo zavedali. Po 15 dneh smo bivak, ko je zima popustila, za vselej zapustili in kot borci Poljanske čete odšli na pohod. Po našem odhodu so se v bivaku nastanili kurirji. Za kurirje so bili določeni nekateri naši borci in novodošli prostovoljci. Ta kurirska postaja je opravljala kurirsko zvezo z Gorenjskega in preko Dolomitov in Verda na Ljubljanski vrh in dalje na Dolenjsko. Pozneje, ko je bila tod kurirska postaja, je našel v bivaku zatočišče marsikateri partizan in novodošli prostovoljec, ki se je pridružil naši četi. Znani so primeri, da je kakšen borec Poljanske čete ponoči na pohodu izgubil zvezo z edinico. Ker ni vedel kod ne kam. se je vrnil v bivak, kjer so mu kurirji takoj posredovali zvezo s čeio. Ker je šlo skozi ta bivak nešteto partizanov, so ga pozneje spontano vsi imenovali >'avtokomanda«. Zaradi prevelike cirkulacije partizanov preko tega bivaka, pa se tudi kurirji v njem niso počutili več varni. V poletju leta 1943 so se odselili. Bivak je sameval. Vanj se je včasi4i le Se zatekel kakšen partizan. 34 v času velike ofenzive na Žarovski vrh od 1. do >. avgusta 1945 pa so Nemci odkrili tudi ta bunker. Kljub temu. da je bil prazen, mu niso pri zanesli. En dan prej. preden so ga Nemci tiničili. so tovariši iz njega odnesli ranjenega partizana, ki je imel tamkaj zatočišče. Dva tovariša sta ga pre nesla na hlev Brdarčkove domačije in ga skrila \ .«enu. lu je v varstvu in oskrbi Brdarčkove družine srečno preždscl ofenzivo. Po dograditvi bivaka je stalo pred nami še nešteto nalog, ki pa smo jih reševali le ponoči, ker je bilo premikanje za dne otežkočeno zaradi ne\arnosti izdajstva in bližnjih nemških postojank. Janko Mrovije-Markn. Pavlt- Injriič-Biir in Zdravko Rink Icot čluiii \'OS pozimi leta 194V44 Nemci so tedaj imeli postojanke z orožniškimi j>ostajami v Zireh. Fužini, Sovodnjii. Trebiji, Kop)ačnici, Hotavljah. Gorenji vasi in Lučinah. Poleg teh so imeli še edinice finančnih straž na tedanji nemško-italijanski meji v Lučinah. Kopačnici. Sovodnju. Ja\-orjevem dolu in v Žireh. Ob državni meji v Dolomitih pa sta bili belogardistični postojanki Šentjošt in Sveti Trije kralji. Državjia meja meatizerji .\emcev, ki v manjših postojankah niso bili več varni ter so bežali v večje pnastojanke. v Kranj ali celo na Koroško. Prebivalstvo je naše akcije v neposredni bližini nemških postojank množično odobravalo in se navduševalo, ker smo jih izvršili večinoma po noči. Prebivalstvo je vedno bolj aktivno sodelovalo z narodnoosvobodilnim gibanjem. Tedaj so nas na Zirovskem vrhu in v okolici podpirali ponajveč kmetje z domačimi imeni: Za lesom, Planišk, Jiirk. Strel. Mrovc. Javore, Mrlak, Špeh, Grohc, Petelin, Mališnitovec, Kovšak ter Pivka v Kladju idr. Dne 25. januarja 1945 se je tov. Bar pozno popoldne vrnil v bivak. Takoj je pričel zbirati prostovoljce, da bi ponoči odšli na Trebijo, kjer bi naj na glavni cesti požgali most preko reke Sore. Akcija nas je vse navdušila. Bar je odločil, naj z njim odidejo naslednji: Svarun, Jurček. Orlov, Sulc. Gašper. Miklavž in Pepe. Ker je mitraijezca Milčeta bolela noga. je prevzel mitraljez njegov pomočnik Gašper. Barove odločitve je bil zelo vesel, kajti mitraijezca smo vsi cenili in upK>števali. Gašperju se je mitraljez izredno podal, saj je bil velike, močne postave, poleg tega pa zelo hraber tovariš. Ko se je zmračilo, smo še isti večer odšli do mostu na Trebiji. Trojko / mitraljezom smo postavili v zasedo, ostali pa smo pri hiši ob mostu na levi strani reke Sore odšli do skladovnice drv — butaric, ki so bile zložene ob hiši. Te butarice smo nosili in metali na kup v vodo pod most. Ko je kup segal dom(xsta. smo ga zažgali. Komaj so drva zagorela, seje vžgal tudi leseni most, ki je bil prepojen s katranom. Most je popolnoma zgorel in se zrušil v vodo. Istočasno smo požgali ob cesti nekaj telefonskih drogov in presekali telefonske žice. Po izvršeni akciji smo se umaknili v Staro Oselico. Tu smo obiskali tedanjega župana Jezerska. Opozorili smo ga. naj preneha sode lovati z Nemci ter izvršili pri njem kazensko prehraiubeno rekvizicijo. Po tej akciji smo v Oselici obiskali še dva kmeta, naša simpatizerja. kjer smo spravili blago, zaplenjeno pri Jezeršku. Nato smo se preko državne meje umaknili na italijansko stran h kmetu Na Malinovšu. Po dveli dneh smo se vrnili na Žirovski vrh. Posledica požganega mostu na Trebiji je bila, da smo Nemcem vsaj za časno preprečili sleherni prevoz z avtomobili in avtobusi v Ziri. Obveščeni smo namreč bili, da pride nemška policija iz Škofje Loke prihodnje dni v Žiri selit družine, katerih sinovi so se nahajali v partizanih. Po požigu mostu so Nemci preusmerili promet v 2iri po cesti proti Sovodnju in čez dva manjša mostova na Fužini. Ta mostova so usposobili za težji promet tako. da so jih razširili in podstavili z dodatnimi oporniki. Dne 27. januarja 1943 so se nemški policisti pripeljali iz Škofje Loke z avtobusi v Žiri. da bi izselili svojce partizanov. Od 18 družin pa so našli doma samo družino Venclja Pivka z Zirovskega vrha in jo otlpeljali v pregnanstvo. Vse ostale družine so se pravočasno umaknile, ker so bile predhodno obveščene od odbornikov Osvobodilne fronte. Kjer Nemci niso našli ljudi, so izropali stanovanja. Odnesli so vse premičnine. Pozno popoldne so se z avtobusi vračali v Skofjo Loko. Pozneje so Nemci skušali te družine še dvakrat seliti, vendar niso uspeli, ker so se ljudje vselej že prej umaknili. S to selitvijo so Nemci nekoliko jKJJačali moštvo okoliških postojank. Ko smo v »avtobusu« to zvedeli, smo predvidevali, da bodo Nemci priredili 37 hajko na Žirovski vrh. Dne 26. januarja 1943 zvečer smo se umaknili z Žirovskega vrha v dolino. Naslednji dan smo prebili v Novi vasi pri Žireh in se zvečer vrnili v našo postojanko na Zirovskeni vrhu. Nekako 20. januarja 1943 se je po večdnevnem izostanku vrnil v bi\ak tov. Bar. Povedal nam je žalostno novico. Borci, od katerih smo se dne 12. ja nuarja 1943 ločili v Hlavčih njivah, so pod vodstvom komandirja Bineta in komisarja Kostje odšli na Lovsko brdo nad Poljanami. Na Lovskem brdu so se nastanili v bivaku-bunkerju. ki so ga zgradili borci Poljanske čete že meseca decembra 1942. Bunker je bil zgrajen iz lesenih brun in pod Del Zirovske čete v letu 1943. Na čohf kolono komandir čoto Niko Blaziiik-Rado zemljo. Bil je nekaj manjši ko avtobus*. Zgrajen je bil v istih okoliščinah v grapi, ob vodi in v gozdu. Bivak je nekdo izdal Nemcem, zato so ga obkolili in napadli. Nekaterim borcem je uspelo, da so pobegnili, drugi pa so padli ali bili ranjeni zajeti. Nekaj dni zatem sta po terenski zvezi z Žirov prišla v naš bivak na Zirovskcm vrhu f^erdinand Dolinar-Miklavž in Leopold Oblak-Rojc. Po\ e- dala sta. da je bil bunker napaden 18. januarja 1943 \ jutranjih urah. V bi vaku so počivali skoraj vsi borci. Prvi je zjutraj odšel na stražo tov. Dabo. Ob 7. uri ga je na straži zamenjal Roje. Ko je njegov čas že mineval, je v gozdu nad grapo opazil Nemce v belih haljah, ki so obkolje\ali grapel, so ga Nemci 22. marca 1943 ustrelili kot talca v Moravčah. Anton Zakelj se je po zajetju predal Nemcem in se vdinjal v izdajalsko službo pri nemški policiji na Gorenjskem, dokler ga ni zadela roka pravice. Izguba prekaljenih borcev, zlasti komandirja Bineta, komisarja Kostje in ostalih tovarišev na Lovskem brdu je težko prizadela Poljansko četo, še težji pa je bil odmev med prebivalstvom s tega področja, ki so neumorno p(xlpirali in sodelovali z narodnoosvobodilnim gitanjem. Dobro nam je ostal v spooninu hrabri raitraljezec Bine. Izkazal se je pri raznih akcijah, posebno leta 1942 pri napadu na nemško postojanko v Črnem vrhu nad Poljanami. Za te zasluge in hrabrost je bil imenovan za komandirja Poljanske čete. Komisar Kostja in njegova hrabrost ter njegovo neumorno politično delo v četi in tovarištvo nam bo ostalo vedno v si>om.inu. Tudi mitraljezec Zdravko. Muren, Boštjan, Skobec, Nada. Dabo in drugi so bili prekaljeni borci, in spomin nanje bo vedno živ. Visoko zapadli sneg je konec meseca januarja pričel vidno kopneti. Prve dni meseca februarja je pričelo močno deževati. Potok ob bivaku je močno narasel. Tega dežja streha v bivaku ni več vzdržala in je ponekod 39 začela močno puščati. Da bi se ubranili, smo pod strop bivaka napeli šotorska krila, po katerih se je voda odtekala v podstavljene lonce. Dež je pospešil, da je sneg skoraj skopnel. Vse to je bilo za nas ugodno. Pripravljali smo se, da za vselej zapustimo bivak, kjer smo preživeli naj hujšo zimo. Prve dni meseca februarja 1945 je bila poslana na pohod sku pina borcev, ki so jo .sestavljali Stane Ponomarenko. .Anton Žakeij-Ciašper. Stane Primožič-Gorazd in Anton Erznožiiik-Sulc v Graščno dolino pod Sve timi Tremi kralji, da bi tam na minirani državni meji meer je nevede sprožil nagazno mino innštafarico« in po nekaj dneh podlegel ranam na kmetiji Frančiške Cigale. po domače Pri l.aznarju v Opalah. L mrl je ?. februarja 1943. Svojci so ga pokopali na pokopališču pri Svetih Treh kraljih nad Žirmi. Težje je bil ranjen tudi Gorazd. lažje pa Stane. S smrtjo Gašperja je naš vod izgubil prvega borca na Zirovskem \rhu. Kljiii> tej nesreči smo pozneje nabrali dovolj granat in se dobro oborožili. Nekaj dni pred Gašperjevo smrtjo smo za veduo zapustili »avtobus« in se umaknili na Žirovski vrh. Dne 7. februarja zvečer so tovariš Bar, Ljubo. Jurček. Svarun. Iztok in rajonski sekretar Žirovnik odšli v Žiri do kmeta Kristana v Jarčji dolini. Tli jih je pričakalo ? novih prostovoljcev iz .Škofje Loke in Zirov. Ti so bili: Zoran Kopač-Živko iz Nove vasi (Žiri). Niko Blaznik-Rado iz Zirov. Andrej Smole-Muren iz Škofje Loke, Janko Polajnar-Vane iz Češnjice. partizan Božo (priimek neznan, z imenom Tone), nazadnje zaposlen kot mizar pri mizarskem mojstru Jožetu Petern'eljn v Škofji Loki. -Strojko Poljanšek- Stojan iz Dobračeve (Žiri) in Jože Poljanšek-Bojan iz Dobračcvc (Žiri). Vi so prinesli s seboj tri mavzaricc in municijo. Nekaj dni zatem smo prejeli s posredovanjem imenovanih tovarišev še en mitraljez in zaboj mnnicije. Zdaj je postalo v naši edinici še bolj živahno. Rado in Živko sta bila zelo vesela fanta in dobra pevca, oba sta imela tudi vojaške izkušnje in sta že odslužila ^•ojaški rok v bivši jugoslovanski \ojski. Živko je dobil v vojski tudi mtxlalj<) dobrega strelca. Kmalu sta bila postavljena na položaj vod nikov v Poljanski četi. Živko je bil meseca aprila 1945 imenovan za koman dirja Poljanske čete. Na tem položaju je ostal vse do svoje smrti. Dne 13. ju lija 1945 je bil od Nemcev ranjen v nogo, in sicer na Martinj vrhu pod Blegašem. Ranjenec se je zatekel v mlin Karlovcc v Dolenjo raven pod Blegašem. Dne 16. julija 1945 ga je zgodaj zjutraj odkrila s psom ?-članska orožniška patrulja z ]a\<)rij nad Poljanami. Nemci so ga na begu zverinsko ubili. Z Žirovskega vrl\a snu> odšli na Blegaš, Malo Jelovico in dalje na Mladi vrh nad Malenskim vrhom. Ko smo se zadrževali v Poljanskih hribih, so se nam pridružili še nekateri borci .Škofjeloškega bataljona. Med njimi so bili: Silvo Štibel-Dinmč, Franko Kesič-Cene. Adolf Kalan-Muhi, »Sokol« in drugi. Kmalu zatem je bil tov. Bar imenovan za komandanta Škofjeloškega bataljona, tov. Dimač pa za komandirja Poljanske čete. Po odhodu z Žirovskega vrha smo se šele naučili vseh fines partizanske taktike in konspiracije. V začetku je bilo najtežje, ker sneg še ni popolnoma skopnel. Zato smo morali skrbeti, da smo sled preko cest in važnih komuni kacijskih objektov \edno zamaskirali. Skozi nevarne kraje, kjer so bile nemške zasede, smo se vedno kretali v koloni in v razdalji. Fldinica se je 40 kretala le ponoči in v popolni tišini. Ce se je veza v koloni pretrgala, se je moral tisti, ki je zvezo izgubil, vrniti in pripeljati ostale do kolone, ki je čakala. Zvezo smo navadno iskali s šepetom ssk-sk-skk«. Med pohodom nismo smeli kaditi. Kadili smo le. kadar smo počivali, in po izdanem dovoljenju. Navadno je bil tak počitek v dolinah ali grapah, kjer smo lahko "prižigali cigarete PKKI telovniki, držeč cigareto v pesti, da ni bilo videti žara. Zircnska čoln junija 194'5 na Zirovskrm vrhu. Pod ?.a''lavo 7 daljnoRlpčliim na prsih stoji komandir Niko Blaznik-lladt). (Fototcka Ložke^a muzeja.) Teritorij Poljanske čete je obsegal hribe in gozdove na desnem in levem bregu Sorc od Zirov do Škofje Loke. po gozdovih Blegaša in tja do Davče. kjer smo se nekajkrat sestali tudi z borci Selške čete. Za logoroAanjc smo imeli stalno izbrana mesta v teh gozdovih. Najboljši pogoji za logorovanje .^o bili v gozdovih Žirovskega vrha, kjer je bilo dovolj studencev. Navadno smo logorovali v bližini studenca. Zaradi stalno izbranih mest za logorovanje smo morali zelo paziti, da smo po odhodu iz taborišča zakrili za seboj vse sledove. Posebno oprezni smo morali biti pri studencu, kjer smo dobivali vodo in namestili kuhinjo. Posebnost naše kuhinje je bila, da je znal kuhar kuriti brez dima, ki bi nas sicer izdal Nemcem. Najtežje pa je bilo kuriti brez dima v deževnem vremenu. Ob takih dneh smo v taborišču in njegovi okolici nabrali suhih vej in z noži vse lubje postrgali z vej, s čimer smo preprečili, da se z ognja ni kadilo. Za vsako kuho in kurjenje je bil izredno sposoben naš kuhar Albin Ramovž-Tarzan. V taborišču smo imeli tudi skla dišče z eno ali več kantami svinjske masti. Mast smo imeli v mlečnih kanglah. 41 ki so bile v taborišču zakopane. Za shrambo je vedel navadno le intendant in starešinski kader. Običajno smo taborišča \ gozdu menjavali vsako noč, mimogrede pa smo opravljali prehrambene in druge akcije ter hodili na zveze po nove prostovoljce, ki jih je bilo vedno vec. Posebno pozornost smo posvečali stražarskemu mestu, ki je bilo odda ljeno od taborišča, da nas ne bi presenetili Nemci. Kadar smo odšli v napad, smo podrli šotore, pobrali vso opremo in odšli iia f>oložaj. Grajali in obsojali pa smo tistega, ki ob takih prilikah ni s seboj odnesel opreme. Stražarsko mesto smo po odhodu iz taborišča vedno zamaskirali, da po njem ni ostalo sledu. Nekoč nismo dovolj zamaskirali stražarskega mesta v gozdu Pardole, kjer smo imeli taborišče pod cesto, ki pelje na Blegoš nad vasjo Delnice v Poljanski dolini. Ko smo se 21. aprilai 1943 vrnili v to taborišče, je patrulja nemških orožniko\' z Javorij ubila našega stražarja. Po odkritju stražarskega mesta v taborišču so Nemci vsak dan prišli kontrolirat, kdaj lx) stražarsko mesto spet zasedeno. Ob taki priliki je padel naš stražar, borec Poljanske čete. Anton Zakelj-Baldo, Balantov iz Zirov. Na podoben način je padel 25. maja 1943 tudi stražar Zirovske čete Fer dinand Dolinar-Miklavž v Tešarjevem gozdu \ Koprivniku pod Mrzlim vrhom pri Zireh. Ustrelila ga je patrulja nemških finančnih straž iz Žirov in se potem takoj umaknila v postojanko. Zirovska četa je nato večkrat čakala v zasadi nemško finančno patruljo v Mrzlem vrhu, vendar brez uspeha. Nekoč se je nemška patrulja približala naši zasedi s psom. Ko je pes zavohal na8a zasedo, ga je zaseda ustrelila, Nemci pa .so pobegnili nazaj v postojanko Ziri. Po tej akciji so se Nemci ustrašili partizanov in so poslej prihajali na obhode ob nemško-italijanski državni meji s številčno močnejšimi patruljami finančnih straž. Izza časa od januarja do maja 1943 sem ohranil v spominu naslednje večje akcije Poljanske čete. Konec meseca februarja ali v začetku meseca marca 1^3 je b-ila izvršena večja prehrambena akcija — rekvizicija v vasi Javorje nad Poljanami. Tedaj so bili likvidirani tudi nekateri izdajalci. Ob tej priliki je v Javorjah prišlo do streljanja med nami in Nemoi. Akcija je brez žrtev popolnonm uspela. V njej je sodelovala tudi Selška četa. Nekaj pozneje je mitraljezka zaseda naše čete napadla na cesti Irebija— Sovodenj konjsko vprego s tremi Nemci, ki so vozili hrano za finančno stražo v Sovodnju. Pri napadu pa naš mitraljezec ni že s prvim rafalom zadel Nemcev, zaradi česar so vsi trije Švabi skočili z voza v potok Sovodnico. ki teče ob cesti, in se brodeč po vodi umaknili proti Sov(xlnju. Dva Nemca sta od presenečenja pustila puške na vozu in pobegnila, tretji pa je imel brzostrelko. Ta je s streljanjem kril umik vseh treh po grapi. Pri tej akciji sta bila ubita oba konja, partizani pa so dobili nekaj opreme in dve puški mavzerici. Naslednja akcija je bila izvršena 4. aprila 1943. Mitraljezka zaseda borcev Poljanske čete je v grapi Sopotnica pri vasi Log v Poljanski dolini pričakala nemško patruljo, ki je večkrat hodila po tej poti kontrolirat finančno stražo na Črnem vrhu. Zasedo je vodil Diinač. komandir Poljanske čete. Sodelovali so še naslednji borci: mitraljezec Sever, njegov pomočnik Stojan. Miklavž, Jurček. Cveto, Svarun. Bolte in Jelen. 42 Tega dne je prišla mimo patrulja treli Nemcev, ki so se v razdalji kretali po poti v grapi. Zaseda je vse tri ubila. Branil se je le prvi podoficir, ki je imel brzostrelko in je slučajno padel v zaklon za ueko skalo. Zadet je bil v noge. Končno je tudi on omagal. Ob tej priliki je bil v naši zasedi lažje ranjen v nogo samo lx>rec Sva run. Akcija je popolnoma uspela. Za plenili smo dve brzostrelki, šmajserico in češko brzostrelko, eno puško mauzer in pištolo ter nekaj opreme in nahrbtnik. Podoficir je imel v na- . hrbtniku več odlikovanj in zvezdic za svoje kčinierade na Črnem vrhu. ki so bili odlikovani in povišani za Hitlerjev rojstni dan. ki je bil prav ta dan. Po uspešni akciji sta se z brzostrelkami oborožila tov. EHmač in Svarun, puško pa je dobil Cveto, poznani ostrostrelec v Poljanski četi. Velike preglavice je tedaj s samostojnimi akcijami povzročil Nemcem komandant bataljona Bar, ki je bil strah in trepet nemških orožniških postaj \ Poljanski dolini. Nemci so na njegovo glavo razpi.sali denarno nagrado. Skupina borcc\- Poljanske čete se je pod vodstvom Adolfa Kalana- Mukija meseca marca 1943 pa nalogu četne komande pogosto zadrževala na Žirovskeni vrhu. Tod je sprejemala nove prostovoljce, ki so prihajali v partizane iz doline Zirov in okolice, hkrati pa organizirala manjše akcije. Po likvidaciji nemške patrulje v Poljanski dolini 4. aprila 1943 je Po ljanska četa štela že več ko 80 mož. Tedaj smo taborili v gozdu PoLhovec nad Logom. V četi smo bili večinoma mladi fantje in nekaj tovarišic. Le nekaterim je bilo več ko 25 let. Ker so bili v četi sami prostovoljci, je med borci vladalo tovarištvo. Kljub naporom in rednim n<:>čnim pohodom je bila morala na izredni višini. Z veseljem smo sodelovali v akcijah in tudi vedno uspeli. Iz Polhovca smo po tej akciji odšli na Žirovski vrh. Po prihodu v Zi- rovski vrh se nam je pridružil driigi del čete pod vodstvom tov. Mukija. V tem času je bila v Žirovskeni vrhu ustanovljena žirovska četa in formi rana na ravnici v gozdiču nad kmetijo Zalesom na Žirovskeni vrhu nad Zalo. Z ustanoviitvijo Žirovske čete, katere zarodki .so nastali že v januarju leta 1943, se je menjal tudi komandni kader v Poljanski četi s komandantom bataljona vred. Za komandirja Žirovske čete je bil imenovan Adolf Kalan-Muki, za komisarja pa »Sokol«, čigar ime in priimek sta mi ostala nepoznana. Za komandirja Poljanske čete je bil imenovan Zoran Kopač-Zivko. za komisarja po Franko Kesič-Cene. Obe četi sta tvorili Poljanski bataljon. Ker je to- \ariš Bar prevzel delo na terenu, je bil za komandanta imenovan Silvo Štibel-Dimač. Iz teh časov mi je ostala v spominu skupna akcija borcev Poljanske in Žirovske čete, ki jo je vodil komandir Žirovske čete tov. Muki. Tedaj so Nemci prometno zvezo z Zirmi in Škofjo Loko vzdrževali z astobusoin. Ker so partizani že v poletju 1942 na Fužinah pri Zireh zažgali avtobus, so poslej vsak avtobus spremljali oboroženi Nemci, ki so se v dveh jeepih vozili za a^obusom. Prve dni meseca maja je zaseda Žirovske in Poljanske čete ponovno napadla spremstvo ]X)tniškega avtobusa na Fužini. Tedaj je padlo 7 Nemcev, ki so zgoreli v jeepih. Akcija je uspela, vendar naša zaseda ni mogla pobrati orožja, ker se je tedaj slučajno vozila z avtobusom nemška orožniška pa trulja si Fužin, ki je prisedla v avtobus pri vasi Selo. Ko je bilo spremstvo napadeno, so Nemci, ki so se vozili z avtobusom, skočili iz avtobusa in 43 napadli naše zasede \ hrbet. Naše zasede so se brez žrte\ umaknile na Ži- rovski vrh, ne da bi ubitim Nemcem pobrale orožje. Pred to akcijo so se nekateri borci ustavili pri skupiui delavcev na Alčevšu na Žirovskem vrhu. Tod so delavci pobirali železo iz bivših jugo slovanskih vojnih utrdb in ga s tovornim avtomobilom odvažali v železarno Jesenice. Borci .s« sklicali delavce, jim govorili o pomenti narodnoosvobo dilne borbe ter jim prepovedali še nadalje pobirati železo, češ da je last narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Takrat so zaplenili tndi tovorni avtomobil, delavcem pa naročili, naj se vrnejo na svoje domove. Z avtomo bilom, ki ga je šofiral vodnik Žirovske čete Niko Blaznik-Rado. so se parti zani odpeljali na cesto, tamkaj pa .so avtomobil zvrnili pod cesto in ga zažgali. Dogodke, ki sem jih resnično doživel v prvih mesecih leta 1945 v Po ljanski četi Gorenjskega odreda, sem popisal ob 20. obletnici v spomin na borce le čete. ki so padli za osvobo