169
Starozgodovinska drobtinica.
Kako dolgo so že Slovenci na Pohorji?
Pohorje je štajarskih Slovencov sveta gora. Najdeš na njem še goste pervotne gojzde in pa zelene trate s sečno travo. Skačeta po njegovih pečinah bistri jelen in pa berhka serna. V" gostem logu žvižga turji petelin, na podnožji pa popeva miloglasni slaviček. Kodraste ovčice se pasejo po zelenih oberhih, in debele kravičke dajajo na visokih stanih tečno mleko. Najdeš na Pohorji rudnine in kovine v trebuhu gora, po poveršji pa se valja rumena pšenica. Tudi sladka terta rodi rujne vina, — vsa ta planinska zemlja je stvarjena za poljodelce in živinogojce. Ljudstvo je krepko, jezik čerstev, in še hranuje bogat zaklad čistih slovenskih besed. Stanovavci imajo večidel imena ali po starih svojih paganskih bogovih, kakor: Perunik, Perkunik, Marant, Mitauc, Krak, K resni k, Kur-ten, Marant, Svarožnik itd., ali pa po krajih svojih stanovališč, kakor: Pečnik, P lan in še k, Stanovske kr Goličnik, ali pa po rokodelstvu, s kterim se pečajo, postavim: Kovač, Zeti ne, Košir, Kosiunik, Mlateč, Tarna rs ek, Katuršek itd.
Pred tremi leti so v S kom ra h dve uri gori od Vi-tanj našli rimsko-slovensk kamen, kterega so pozneje v vitanjski farovž prenesli. Tam sem jaz napis kamna si izpisal , kteri se tako glasi:
MESSOR. CATVREI.
AN. L. T. DVMRA.
SILVAM. F. AN. XXXI.
H. F. C
LOVCITA. MESSOR. F.
ANN. XXX.
RIIS1VIARVS.
ARMIANVS.
Razun   imen  Messor  in Silvanus,   v kterih   brez
v
dvombe   tičite   pohorski   imeni   Žeti n c in Logar,   so vse druge čisto slovenske.
Presodimo nje! CATVREVS = Kature. Katuršeke še imamo, toraj Kature**) po k a t ura h. Katura pomenja: die „Sennerer'. Tudi pri Serbih: „Na kature turške udariše", katun, ,?locus et časa mulcendis aestate ovibus^ (Vuk, rječnik str. 266). Katura in ta mar je vse eno. Samo da v tamarih stojijo ovce, v katurah krave*
DVMRA iz temata dum, odkod duma, Sinn, cogi-tatio; Damra**) toraj die sinnige, primeri češke imena: Mnata, Premysl, serbske: Dumi ca (Vuk rječnik s. v.) Zavoljo suffiksa primeri: iskra, mera itd.
LOVCITA = Loučita, die erleuchtete, iz temata luč ali kakor na Pohorji še sedaj izgovarjajo 1 o u č. Zavoljo suffiksa primeri i menit a, znamenita, očita (glej Miklošič „Bildung der Nom." str. 66). Da so stari narodi pridevali otrokom imena po luči, poterjujejo imena: Lucius, Luči a, Fulgentius, Berhta, Zora itd.
RIISIVIARVS = Risiviar. Risi vati pomenja: „met-tere, schneiden", toraj Risiviar=Messor. V slovenščini imamo risati wincidere, einschneiden, durch Ein-schnitte Zeichen machen". V serbščini še se je ohranil pomen
*) Zavoljo suffiksa  primeri  imena  pohorskih  kmetov:   Lakoše> Kline, Zore, Gale, Kare itd.                                      Pis.
**) Pri Knabelnu so to vse keltiške imena; vendar nam ni povedal, kaj pomenjajo; samo DVMRA je poskusil razložiti in je rekel, da pomenja „Die Hausmaierin!!" Kako bode to ime po» pravilih keltiškega jezika  v tem imenu razlagal,   sam Bog ve>
Pis.
že ti n c, messor. Vuk (>ječnik, 651) ima r i s a r m zetelac. Zavoljo suffik8a primeri starostov, vel i ar, magnas, poljsko m i e n s i a r ž = m e s i a r, Fleischhauer, kosiarž=r:ko-siar, der Sensenmaeher. V novoslovenščini je iar — er zato imena:  Koser =z Kosiar, poljsk. Kos i a rž.
ARMIAN VS = Armian rz: sansk. armjanas, iz korenikc ar,v ,,leuchten". Oblika se se nahaja v imenih: Gabri a n, Čavrian, Kocian, Golian, Modrian, pa že tudi: Gabren, Cavren, Kocen, Golen, Modre n. Armian se veli današnji dan Ermen, z dalnjim suffiksom e c — Ermenec, E r m e n c. Po prestavi čerk je iz a r m e n postalo: romen, rumen, kakor rano iz arno, iz korenike ar, leuchten, sansk. aru, rothlich. V osebnih imenih Armian, Ermen, Arnuga še se je ohranila pervotna oblika. Ermenov, in Ermencov še je vec po Pohorji. Da so v Skomnah tudi našli rimsko-slovenski kamen z imenom IANTVMAR = današnjemu slovenskemu imenu Jet' mar sem že na drugem mestu omenil.        Davorin Terstenjak.
170