Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertži (Ul. Commercialc) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11 /6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI
Posamezna štev. 50 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ST. 595
TRST, ČETRTEK 5. MAJA 1966, GORICA
LET. XV.
O neredih na rimski univerzi
Italijansko javno mnenje je še vedno pod globokim vtisom hudih neredov, ki že več dni trajajo na univerzi v Rimu in med Katerimi je zgubil življenje študent arhitekture Paolo Rossi, član socialistične študentovske organizacije. Neposredna posledica neredov je med drugim odstop rektorja univerze prof. Papija, kateremu so mnoge študentovske organizacije in zlasti levičarske politične stranke očitale, da je preveč popuščal novofašisHč-nim akademsk'm društvom, zaradi česar že več let gospodujeta na rimskem vseučilišču nezakonitost in nasilje. To je prišlo jasno do izraza ob zadn:ih volitvah v študentovski svet, ko so desničarski skrajneži s silo poskusili uničiti volilne žare, ker so predvidevali, da bo volilni izid zanje neugoden. Nastal je tako splošen precep v prostorih univerze in zunai, nastopila je policija, ki je na rektorjev poziv vstopila tudi v notranjost vseučilišča. Naslednje dni so protifašistični študentje zasedli prostore več fakultet, ki so jih zapustili šele po rektorjevem odstopu in ko so dobisli od najvišjih krogov jamstva, da bo vzpostavljena zakonitost in bodo nasilja odpravljena.
Ti dogodki so seveda takoj odjeknili v parlamentu. saj sta poleg mnogih parlamentarcev o njih govorila tudi notranji minister in minister za šolstvo.
Vse, kar se je te dni dogajalo v Rimu, seveda ne dela časti niti prestolnici sami, še manj pa njeni univerzi, ker dokazuje, da v večnem mes'u demokracija zelo počasi napre-duie, Po 20 let'h njenega obstoja ima namreč politični totalitarizem še mnogo pristašev tudi med akademsko mladino. To se na prvi pogled zdi zelo čudno, sai o današnjem ustroju italijanskih univerz, čeprav je v marsičem pomanikliiv, ne more nihče trditi, da bi mogel študente navduševati za kake totalitarne politične sisteme. Zakaj je torej še vedno toliko skrajnežev in nasilnežev med rimsko akademsko mladino?
Na to vprašan:e je prav gotovo najbolj pravilno odgovorila torinska »Stampa«, ko je pred kratkim poudarila, da je Rim svojevrstno italijansko mesto Ugledni dnevnik je coozoril na deisfvo, da se je prebivalstvo Rima za casa fašizma, to je v 20 letih, povečalo za 800 tisoč duš (od 700.000 do 1.500.000), in sicer zato, ker ie Mussolini hotel imeti prestolnico, ki bi po številu prebivalstva monia tekmovati z Londonom. Parizom itd. Medtem ko ie fašizem izdajal posebne zakone, k' so deiansko preprečeval? urbanizadio drugih mest, se je po niegovi volj? naselilo v Rimu na desettisoče družin, katerih poglavarji so bili režimski veliaki ali (Nadaljevanje na 2. strani)
V Aleksandriji v Egiptu so se začeli v torek razgovori med jugoslovanskim predsednikom Titom in egiptovskim predsednikom Nasserjem o glavnih mednarodnih problemih. Razgovori med njima so v zvezi z namenom, da bi spet uveljavili politično formulo nevezanosti in pozitivne nevtralnosti, za katero se zavzemata ta dva državnika že od leta 1956, od svojega sestanka na Brionih.
KITAJSKI VPLIV PEŠA
Tito je prispel v Egipt le nekaj dni pred prihodom predsednika sovjetske vlade Ko-sigina, ki bo prišel na uradni obisk tja 10. maja.
V mednarodnih političnih krogih ne pričakujejo kakih posebnih zaključkov od sestanka med Titom in Nasserjem, ki je že njun sedemnajsti sestanek v enajstih letih. Omenjajo zlasti, da sta ostala ta dva državna poglavarja po odstavitvi bivšega ganskega predsednika Nkrumaha in odkar je zdrknil indonezijski predsednik Sukarno do nepomembne vloge, edina uglednejša in trajnejša predstavnika takoimenovanega »tretjega sveta«, ki se zavzema za politiko nevezanosti z obema velikima svetovnima blokoma, vzhodnim in zahodnim.
Vendar je namen Titovega obiska in njegovih razgovorov v Egiptu vsekakor v tem, da bi dala z Nasserjem novega zagona poliliki nevezanosti »tretjega sveta«, v kateri vidita važen prispevek k svetovnemu miru, ker pomaga lak tabor vzdrževati svetovno ravnovesje. Politika nevezanosti je v zadnjih nekaj letih izgubila na svojem zagonu zaradi intenzivne kitajske propagande v Afriki in Aziji, ki je ohromila Indonezijo in skušala celo vrsto afriških držav pritegniti na svojo stran. Ta kitajska politika pa je doživela v zadnjem času hude neuspehe tako v Afriki kot v Indoneziji in tako je morda zares prišel ugoden trenutek, da se tabor nevezanih na novo uredi, strne in prevzame svojo vlogo v svetovni politiki.
POZITIVNA VLOGA NEVEZANOSTI
Ta vloga je lahko zelo pozitivna, posebno pri posredovanju za poravnavo mednarodnih sporov in napetosti med vzhodnim in zahodnim taborom, pa tudi pri vzpodbujanju pomoči obeh taborov gospodarsko zaostalim državam, ki jih je največ ravno v taboru »nevezanih«.
Tudi vsklajevanje te pomoči obeh taborov je pozitiven dejavnik svetovne politike.
AKTUALNOST NEMŠKEGA VPRAŠANJA
Zahodna Nemčija dozdaj nima mnogo uspeha niti ni pokazala mnogo pobude in domiselnosti v prizadevanju, da bi izboljšala svoje odnose s sosednimi komunističnimi državami. Njeni neposredni sosedi Češkoslovaška in Poljska kažeta le malo volje za izboljšanje odnosov, dokler ne bodo odstranjeni nekateri vzroki za tako stanje. Češkoslovaška vidi oviro za izboljšanje odnosov v obstoju nekdanjega mlin-chenskega sporazuma o odstopu Sudetov, Poljska pa v vprašanju meje na Odri in Nisi. Dva češkoslovaška diplomata, ki sta se mudila zadnji čas v Bonnu z namenom, da bi normalizirala odnose med obema državama, sta odpotovala iz nemške prestolnice, ne da bi bila sklenila kak sporazum z Nemci. Ti so namreč odklonili njuno zahtevo, da naj bi smatrali miinchensko pogodbo za nično, kakor da je nikoli ni bilo. Pač pa Nemci odklanjajo vsakršno uporabo sile v reševanju vprašanja nemških meja. To je nedavno izjavil tudi kancler Er-hard.
Te dni je pdispela v Bonn poljska nota, ki pripisuje Nemcem krivdo za zelo slabe odnose med obem \ državama, in s tem zavrača predlog, ki ga je dal kancler Erhard letos marca za izboljšanje odnosov z državami vzhodne Evrope. Nota varšavske vla-
de zahteva, naj Bonn brezpogojno prizna mejo na Odri-Nisi.
Nemčija je izgubila, kot znano, po drugi svetovni vojni precejšen kos svbjega državnega ozemlja, poleg tega pa je razdeljena. Ker se smatra Zahodna Nemčija za edino legalno zastopnico vse Nemčije (ker ima samo ona svobodno izbrano vlado), tudi meni, da mora voditi politiko, ki odgovarja interesom nemškega naroda. Ta pa bo seveda težko prebolel hude teritorialne izgube, zlasti glede na gosto naseljenost nemškega ozemlja. Zato hoče zahodnonemška vlada pač rešiti pri bodočih mirovnih pogajanjih, kar se rešiti da. To pa ni veliko. A po njenem mnenju bi bilo še manj, če bi se odrekla še tistim šibkim kartam, ki jih ima v rokah.
Gotovo pa je, da nemško vprašanje ni samo predmet diplomatskih not, ampak da tiči za njim hotenje velikega naroda, da se končno uredi njegov položaj v družini narodov. Vsako nepotrebno in trmasto odlaganje njegove rešitve lahko postane spet usodno, kakor so postale usodne napake zahodne politike nasproti Nemčiji po prvi svetovni vojni. Nemški nacionalizem namreč še ni mrtev in zločinsko bi bilo, če bi ga z nepremišljenim zapostavljanjem nemškega vprašanja podžigali.
Brežnev in Kosigin obiščeta Jugoslavijo
RADIO TRST A
• NEDELJA, 8. maja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00 Prenos sv. maže iz župne cerkve v Rojanu;
10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na' našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Oliver Tvvist«. Napisal Charles Dickens, prevod in dramatizacija Desa Kraševec; 12.00 Nabožne pesmi;
12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.30 »Zastopnik«, radijska drama, napisala Carlo Fruttero in Franco Lucentini, prevedla Lelja Rehar. Igra RO., režira Stana Kopitar; 18.00 Kino, včeraj in danes, pripravlja Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: V starih časih: »Mati buožja, prid’n’m na pomuoč«.
• PONEDELJEK, 9. maja, ob: 11.35 Radio za šole (srednje šole); 12.15 Brali smo za vas; 17.25 Radio za šole (srednje šole); 18.00 Ne vse, toda o vsem;
19.15 Vinko Beličič: »Pripovednik patriot Fran Maselj-Podlimbarski«; 20.35 Mihail Glinka: »Ivan Suzanin« (ali: »Življenje za carja«), opera v 4 dejanjih z epilologom. V odmoru (približno ob 21.20): Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
o TOREK, 10. maja, ob: 12.00 Lelja Rehar - V sta1-rih časih: »Mati buožja, prid’n’m na pomuoč«; 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncertisti naše dežele: iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66; Plošče za vas, quiz oddaja. Besedilo Danilo Lovrečič: 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. 23. oddaja.
• SREDA, 11. maja, ob: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušav-kam, pripravila Marjana Prepeluh; 17.25 Radio za! šole (za I. stopnjo osnovnih šol): 18.00 Ne vse, toda o vsem; 19.15 Higiena' in zdravje, pripravil dr. Rafko ■ Dolhar; 19.30 Moški zbor »Prosek-Kon-to.oel«, vodi Ignacij Ota; 20.35 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (rHbližno ob 21.40) Kniižne novosti - Vojeslav Mole: »Umetnost južnih Slovanov«, ocena Milko Bambič.
• ČETRTEK. 12. maia. ob: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič: 17.20 Italijanščina po radiu: 18.30 Klasiki moderne glasbe;
19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja1 Simoniti; 21.00 »Na odprtem morju«, radijska drama, napisal Slavomir Mrožek, prevedla Nada Koniedic. Igra PO., režira Stana Kopitar; 22.45 Violinist Vladimir Markovič, pri kla''iriu Gabrijel Pisani.
« PETEK, 13. maia. oh: 11.35 Radio za šole (za dmgo stonnjo osnovnih šol): 12.15 Pomenek s po-slušavkami. Pripravila Mariana Pr^p-lu^:	17.25
Radio za šole (za drugo stonnio osnovnih šol);
18.00 Ne v=f-, toda o vsem: 18.30 Znani dirieenti in skladatelji v Trstu’ pripravlja Claud;o Gherbitz;
19.15 Slovenski. zna^s^vepi delavr' s tržaške univerze - A n dre i Bra+,,ž’ »Ne^ai obrisov ni^tonsVe fdozofiie v renesansi« 20.3.5 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidii Vršai: 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Benedetto Croce in idealistična struja v Italiji - Nicola Alibi,gnano: »Estetika«.
• SOBOTA, 14. maja ob: 12.00 Kulturni odmevi — dejstva in liudie v deželi; 15.00 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin: 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste:	17.20 Skala in ladia. Komentarji o dogodkih po konc;1n in v iubilej-nem letu; 17.30 Leno nisanie. v^nrl jn zcrledi mladega rodu. Pripravila’ Vilma Kobal: 18.30 Panorama ia7/a: 19 15 Družinski ob7or":V • 'VMS Tv-He-i v Tatliii; 20.45 Slovenski Oktet vod* .Tanez Bole;
21.00 Za ‘■meh in doh-o voljo Besedilo Danilo Lovrečič: 21.30 Vab’1o nles • 29 ^0 G or-in O^rabis-sa: Koncert za trio in orkester.
TEDENSKI KOLEDARČEK
8. maja, nedelja: Miha; Miša
9. maja, ponedeljek: Gregorij, Griša
10. maja, torek: Izidor. Antonin
11. maja, sreda: Žiga
12. maja, četrtek: Pankracij, Uglješa
13. maja, petek: Servacij, Jasna
14. maia, sobota: Bonifacii, Valent
15. maja, nedelja: Zofija, Zofka
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Tiskovna agencija ANSA je javila iz Beograda, da bosta glavni tajnik sovjetske komunistične partije Brežnev in predsednik
ZNAČILNA OPROSTITEV
V petek je milansko sodišče popolnoma oprostilo južnotirolskega nemškega poslanca Hansa Dietla. Osumljen je bil, v zvezi z obsodbo drugih južnotirolskih »teroristov«, da jim je pomagal in da je pripravljal na veleizdajniški način odcep Južne Tirolske od državne skupnosti, poleg zarote in prikrivanja razstreliv. Državni pravdnik je predlagal za Dietla tri in pol leta kazni. Branilec, furlanski odvetnik Loris Fortuna, je pa zahteval oprostitev, ker osumljenec ni zakrivil obtoženih dejanj. Po dveurnem posvetu je sodni dvor proglasil oprostitev, ker obtoženec ni kriv. Popolni oprostvitveni pravdorek so južnotirolski voditelji vzeli z velikim zadoščenjem na znanje.
JUD ZAGOVARJA PAPEŽA PIJA XII.
Izraelski pisatelj Pinham Lapide, ki je bil med vojno častnik izraelske brigade na bojiščih, je napisal knjigo v obrambo diplomatskega delovanja papeža Pija XII. v prid Judom, ki so jih nacisti preganjali. Pinham Lapide je izjavil v intervjuvu za tiskovno agencijo Associated Press, da je rešil papež Pij XTI. s svojo diplomatsko akcijo življenje najmanj 700 tisoč Judom. Knjiga bo izšla še letos pri založbi Haan v Hilversumu v Holandiji.
Lapidova knjiga bo tako zanikala trditve v znani Hochhuthovi drami »Namestnik«.  •-----------------------
C nr'it’fliii na 'tim,'tli! univerzi
(Nadaljevanje s 1. strani) ki so zaradi pripadnosti fašistični stranki dobili dobre službe in zasedli ključne položaje na raznih področjih državnega življenja. Število teh ljudi se je po drugi svetovni vojni še okrepilo, ker so se v Rim zatekli mnogi privrženci takoimenovane salojske republike s Severa, ki so se v velikem mestu laže poskrili in se izognili kaznim za svoje sodelovanje z nacisti.
Vsi ti ljudje in njihovi sinovi so danes v ogromni večini organizirani v misovski stranki ali n:enih mladinskih organizacijah. To izhaja iz dejstva, da v Rimu kar 15 odstotkov volvcev glasuje za misovsko stranko, medtem ko prejema ta stranka v vsedržavnem merilu le 5 odstotkov glasov vseh volivcev. Jasno je. da glasujejo bivši fašistični hierarhi, njihovi sinovi ali vnuki za to stranko predvsem iz maščevanja za izgubljene položaje v družbi in državi ter zato ne predstavljajo resne politične sile, ki bi mogl^ ogrožal temelje sedanjemu demokratičnemu političnemu redu v državi
Dolžnost države pa je vsekakor, da te sile in zlasti niene voditelje ter finančne podpornike strogo nadzoru:e in jim odločno stopi1 na prste vselei. kadar se postavijo izven zakonitosti, ter jim onemogoči, da bi izvajale kako nasilje. Če bi se namreč tudi na rimski univerzi pristojna oblasWa vedno ravnala po teh načelih, bi prav gotovo ne moglo priti do tako hudih neredov. Država ima prav gotovo v svojih rokah sredstva, s katerimi se lahko tudi na tej visoki šoli končno odpravita nasil:e in nezakonitost. Treba se je teh sredstev samo posluževati, ne pa dopuščati peščici razgrajačev in nasilnižev, da izvajajo teror nad večino akademske mladine.
vlade Kosigin v zadnji tretjini junija verjetno obiskala Jugoslavijo.
Italijanska agencija, ki jc dobila to novico iz »dobro obveščenih beograjskih krogov«, je tudi naznanila, da bosta sovjetska državnika vodila uradno sovjetsko partijsko in vladno delegacijo, ki bo ostala v Jugoslaviji od 25. junija do 5. julija.
 •---
KAKO NAPREDUJE JUGOSLOVANSKA GOSPODARSKA REFORMA
Zvezni in gospodarski svet jugoslovanske zvezne skupščine sta odobrila skupino sklepov, na podlagi katerih bodo do konca junija sestavili nove ukrepe v okviru gospodarske reforme v Jugoslaviji.
V zveznem parlamentu in tudi v intervjuvu za TV je podpredsednik vlade Kraigher opozoril na nujnost prizadevanj za gospodarsko stabilizacijo. Investicije za osnovna in obratna sredstva smejo prihajati samo iz realne akumulacije. Onemogočiti je treba kreditiranje negospodarske potrošnje. Kraigher je spomnil na negativno dejstvo, da so se kratkoročni krediti marca vnovič povečali za 125 milijard starih dinarjev, kar je več kot v lanskem marcu, in da so spet izdali nove emisije denarja za kritje potreb po kreditih v bankah. Vlada proučuje možnost, da bi že v letošnjem zveznem proračunu omejila izdatke za približno 30 milijard starih dinarjev. Zaostruje se problem financiranja socialnega zavarovanja in primanjkljaj v skladih socialnega zavarovanja letos cenijo na 70 milijard starih dinarjev.
Pozitivno je dejstvo, da je bila proizvodnja v prvem četrtletju letos za šest odstotkov večja kot v istem obdobju lani in to predvsem zaradi povečane produktivnosti dela. Izvoz se je dvignil za 19 odstotkov. Glede konvertibilnih področij velja spomniti, da je porast izvoza za štiri odstotke presegel dvig uvoza. Za prihodnje leto pripravljajo trajnejši zunanjetrgovinski in devizni režim, proti kateremu pa je občutiti, kot se zdi, določen odpor pri tistih krogih v Jugobanki, ki so vajeni administrativnega odločanja v gospodarstvu.
NOVE KOMPLIKACIJE ZARADI CIPRA?
Turčija je opozorila Združene države in Veliko Britanijo, da bo poslala 15.000 vojakov na Ciper, če bodo od tam umaknjene mirovne sile Združenih narodov, ko jim 26. junija letos poteče mandat.
To opozorilo so dali Turki na zadnjem zasedanju ministrskega sveta obrambne organizacije CENTO, število 15.000 mož je približno enako sedanjemu številu grških vojakov na otoku.
čas bi že bil, da sc ciprsko vprašanje dokončno reši, kar zastruplja odnose med Turčijo in Grčijo. Hkrati povzroča nepotrebne stroške Združenim narodom, čudno bi bilo, da bi nikdo ne prišel na pravo idejo za rešitev tega problema, saj niti Grkom niti Turkom ne manjka sposobnih državnikov in diplomatov.
Naročnike, k! Se niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store člm-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
NOVI LIST
Stran 3
Tisočletni poljski jubilej
V ponedeljek so se začele na Poljskem svečanosti za tisočletnico, odkar je knez Mleško upeljal katoliško vero v svoje kraljestvo. Pred podobo Crne Matere božje čenstohovske na Jasni gori se je zbralo skoraj pol milijona vernikov. Na vidnem.mesiti je bil postavljen prestol s podobo papeža Pavla VI. in šopkom belo-rdečih iož v poljskih narodnih barvah.
Poljski primas kardinal Wyszynski je okronal sveto podobo z zlato krono, ki je dar poljskih mož, in jo ogrnil z zlatom pretkanim plaščem, darilom poljskih žena. Skupno z deseltisoči romarjev je odmolil posvetitev Poljske Materi božji. V svojem nagovoru je poudaril: »Nudimo roko vsem Poljakom brez izjeme. Za vse Poljake gojimo samo eno čustvo, čustvo bralsice ljubezni.«
Poznanski škof Baraniak je v imenu vseh oseminsedemdesetih poljskih škofov prebral vdanostno izjavo kardinalu primasu. Izjava naj bi bila dokaz, da je poljska katoliška skupnost ostala kljub ostrim napadom vodilnih krogov še vedno celovita.
VELIK IZVOZ IZ SLOVENIJE
V prvih treh mesecih letošnjega leta je znašal izvoz iz republike Slovenije po podatkih republiškega zavoda za statistiko
547,381.000	novih din (približno 45,615.000 dolarjev). S tem je bil izvoz iz Slovenije v prvi četrtini, letošnjega leta za 18% večji kakor v istem razdobju lanskega leta.
Glede na stopnjevanje izvoza od meseca do meseca se po mnenju gospodarskih opa-zovavcev lahko pričakuje, da bo znašal celotni izvoz iz Slovenije letos vsaj okrog 190,000.000 dolarjev, če ne bodo nastopile kake posebne ovire v obliki pomanjkanja električnega toka ali deviz za nakupovanje surovin in nadomestnih delov v tujini, kot se je dogajalo v zadnjih letih. Vendar na žalost, kot se pritožuje slovenski tisk, Jugobanka nadaljuje s postavljanjem takih ovir, ker ne dovoljuje dovolj deviz za surovine.
A tudi s tolikim izvozom Slovenija še vedno sorazmerno premalo izvaža, glede na svojo industrijsko razvitost. Presojajoč po zahodnoevropskem povprečju za podobno razvite dežele bi morala Slovenija izvoziti vsaj 50% več. Kljub temu pa je lani Slovenija zaslužila z izvozom okrog 28% vseh jugoslovanskih deviz, čeprav ima le 8% vsega jugoslovanskega prebivavstva.
NA JAVI BRUHA OGNJENIK
Indonezija nima miru. Po Sukarnovih političnih in vojaških pustolovščinah, po poskusu prevrata v lanski jeseni in neprestanih demonstracijah ter po hudi gospodarski krizi in inflaciji jo zadevajo še naravne nesreče.
Na vzhodni Javi je začel spet bruhati ognjenik Kalud. Kot je poročala indonezijska tiskovna agencija »Antara«, je zahteval vul-lanski izbruh okrog petdeset ugotovljenih smrtnih žrtev, okrog sto ljudi pa še pogrešajo.
Lava, ki teče iz žrela ognjenika, je pritekla do'mesta Blitar. To mesto leži 20 kilometrov od približno 1.500 metrov visokega ognjenika in je bilo že leta 1910 prizadeto zaradi vulkanskega izbruha.
V polmeru 18 kilometrov okrog ognjenika pa pada tudi žareč pepel.
Pisma uredništvu
Državne oblasti so sicer nekoliko ovirale dotok romarjev v Censtohov, a so pustile, da se je svečanost izvršila po sporedu. Iz tega vladnega stališča sklepajo tuji politični opazovavci, da je to posledica zadnjega sestanka med papežem in sovjetskim ministrom Gromikom.
RAZBIJANJE NACIONALNIH MITOV
Ravnatelj univerzitetnega muzeja za narodne starine v Oslu, dr. Aslak Liestol, je odločno izjavil, da je tako imenovani kamen iz Kensingtona, na katerem je z runami napisano, da so se norveški m švedski Vikingi leta 1362 izkrcali na obali Severne Amerike, ponarejen. Ta kamen so našli leta 1898 v Kensingtonu v Minnessoti. Doslej je vzbujal veliko polemik med arheologi.
Dr. Liestol je preučil rume na njem in izključil možnost, da bi jih bil vklesal kak Viking.
Občudovati je treba znanstvenike, ki imajo pogum, da se lolijo razbijanja lažnih mitov, tudi kadar gre za lasten narodni prestiž. Ta ne more temeljiti na laži in poneverbah.
POLOŽAJ V VIETNAMU
V Južnem Vietnamu so zadobile proslave prvega maja izrazito protiameriški značaj. V Saigonu je skušalo sedem tisoč budistov po nekem zborovanju prodreti do ameriškega veloposlaništva, pri čemer so zahtevali konec vojne in odhod Amerikan-cev iz Vietnama. Večjih incidentov pa ni bilo. Po ameriških poročilih so se med demonstrante vrinili komunistični agitatorji.
Nova pisateljica?
Z zadnjega lepaka SG je mogoče razbrati, da ima francoska literatura novo pisateljico, in sicer gospo Laspinasse. Razen če ni to znana pisateljica, gospodična de Lespinasse. Mislim, da bi se v tem primeru pokazali tudi pred italijansko javnostjo v čudni luči.
Z. R.
Cenjeno uredništvo,
popolnoma se strinjam s tistim, kar je pisal pred kratkim vaš list o kvarjenju in skrunjenju slovenskih ljudskih noš, s tem, da jih nekateri smešijo in ponižujejo v karnevalske kostume. Vzbujati hočejo pozornost s tem, da jih napravljajo komične in neresne, take, da naj bi vzbujale smeh in zabavno razpoloženje.
Rada bi opozorila na to, da spada med skupine, ki tako ponižujejo slovanske ljudske noše in slovenski narodni ponos, znani ansambel Rudija Bardorferja v Sloveniji. Pevci in godbeniki, ki ga sestavljajo, so oblečeni v nekaj, kar naj bi bilo morda gorenjska moška ljudska noša, v resnici pa so to smešni stilizirani kostumi, ki na veliko razkazujejo bele dolge spodnje med kratkimi (!) irhastimi hlačami in nizkimi škornji. A to še ni najhujše, četudi je neokusno. Na telovnike in celo na hlače so si dali uvesti ti smešni »Gorenjci« velike ornamente v ljudskem slogu, menda nageljne, tako da izgledajo kot prave pustne šeme. Seveda jim ne manjka rut z dolgimi resami, ki jim gledajo na ramenih izpod telovnikov.
Tudi slovenski tisk bi lahko malo bolje pazil, da’ ne bi objavljal fotografij in drugih slik, ki smešijo slovenske ljudske noše. Tako pa pogosto najdemo v slovenskih listih slike, ki pomenijo (morda nehoteno) norčevanje iz slovenskih noš. S priznanjem pa je treba omeniti, da sta bila oblečena v dostojne slovenske ljudske noše para na gorenjski ohceti, ki je bila med svetovnim hokejskem prvenstvom prirejena v Ljubljani. ■ Moška' nista kazala spodnjih hlač in ženski noši sta bili resnično lepi in pristni. Le tisti dežnik nad kočijo bi bil lahko odpadel.
S. Z.
Kako je zdaj z najemninami
Problem vezanih najemnin je v Italiji kot znano zelo aktualen in nihče se ga doslej ni upal odločneje lotiti, iz socialnih in političnih razlogov. Vprašanje najemnin zadeva namreč velik del prebivavstva v Italiji in zato ni vseeno, kako bo rešeno. Obotavljanje vlade je bilo torej razumljivo.
Končno pa je vlada pretekle dni le odobrila zakonski osnutek, ki se tiče postopne odprave zapore nad najemninami do konca leta 1969. Sedanji najemninski predpisi bodo veljali do 31. decembra letos, nakar bodo zaporo odpravili postopno v treh letih.
Zakonski osnutek določa naslednje roke za odpravo zapore:
A) Stanovanja, ki so bila blokirana pred letom 1947, se razdelijo na štiri skupine. Za prvo skupino zapade rok 31. decembra 1966 in zadeva stanovanja s štirimi ali več prostori z indeksom zasedbe manj kakor en stanovalec na stanovanjski prostor. Druga skupina: rok poteče 31. decembra 1967 za druga stanovanja s štirimi ali več prostori ter za stanovanja s tremi prostori z indeksom zasedbe do eden. Tretja skupina: 31. decembra 1968 za druga stanovanja s tremi prostori ter za stanovanja z dvema prostoroma z indeksom zasedbe do eden. četrta skupina: 31. decembra 1969 druga stanovanja z dvema prostoroma ter vsa stanovanja z enim prostorom.
B) Za najemnine za stanovanja, ki jih ureja zakon št. 1444 iz leta 1963: Prva skupina: 31. decembra 1966 stanovanja s štirimi ali več prostori z indeksom zasedbe do eden. Druga skupina: 31. decembra 1967
druga stanovanja s štirimi ali več prostori ter stanovanja s tremi prostori z indeksom zasedbe do eden. Tretja skupina: 31. decembra 1968 druga stanovanja s tremi prostori ter stanovanja z dvema prostoroma z indeksom zasedbe do eden. Četrta skupina: 31. decembra 1969 druga stanovanja z dvema prostoroma ter stanovanja z enim prostorom.
Kar zadeva najemninske pogodbe za hotele, se predvideva podaljšanje do 31. decembra 1967 s povišanjem najemnin za 10 odstotkov od 1. januarja do 31. decembra 1967. Poleg lega določa zakon:
A) Podaljšanje do 31. decembra 1967 za nepremičnine, ki jih je najemnik določil s 1. januarjem 1966 za opravljanje svojega poklica ali pa za obrtno ali trgovsko dejavnost, s tem da se najemnina zviša za 10 odstotkov od 1. januarja 1967.
B) Podaljša se do 31. decembra 1967 blokada za nepremičnine, ki jih določa člen 5 zakonskega odloka štev. i356 iz leta 1964 (najemnine, ki zadevajo kategorije nepremičnin kakor pod črko A) in drugih podobnih. ki niso vinkulirane in za katere se je z omenjenim zakonskim odlokom uvedla blokada najemnin, enako kakor je bilo določeno z zakonom iz leta 1963 za stanovanja s svobodno najemnino.
C) Do 31. decembra 1969 ima sodnik možnost podaljšati samo enkrat izvršitev izgo-
I na iz stanovanj za ne več kakor eno leto, upoštevajoč posebne ookliščine, ki se tičejo I pogojev najemnika in najemdajalca.
\J TlifiA/fPf/fi -------------------
Nabrežina:
Občinski svet obsodil nasilje
Na torkovi seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je župan prebral dve izjavi, v katerih je obsodil izgrede na rimski univerzi ter izrazil sožalje družini mladega študenta arhitekture Paola Rossija, ki je pri neredih zgubil življenje. V tej zvezi je župan poudaril, kako občinski svet odločno obsoja kakršnokoli nasilje in odklanja metode, ki težijo za tem, da bi se med državljani preprečilo svobodno izoblikovanje, svobodna izmenjava in svobodno izražanje misli in prepričanj. Ob tej priložnosti je župan naglasil, kako se vsi demokrati ponovno obvezujejo, da bodo postavili vse svoje sile in sposobnosti za utrditev demokracije, za svobodo in socialno pravičnost.
V drugi izjavi je župan obsodil onečašče-nje spomenika padlim bojevnikom pri Šti-vanu. Neki pobalini so namreč odnesli enega izmed bronastih volkov, postavljenih na tamkajšnjo skalo, župan je izrazil zadovoljstvo, da so policijska oblastva zlikovce odkrila, pri čemer so ugotovila, da je šlo le za banalno tatvino.
Z županovima izjavama so se strinjali predstavniki vseh svetovalskih skupin.
Dolina:
OBČINSKI SVET KONČNO ZAVZEL
STALIŠČE PROTI RAZLAŠCEVANJU
V zadnji številki smo grajali večino v dolinskem občinskem svetu, ker je s svojim glasovalnim strojem preprečila razpravo o resoluciji Slov. skupnosti, ki je obravnavala vprašanje razlaščevanja zemljišč v občini. Konec prejšnjega tedna pa se je ponovno sestal občinski svet in je ista večina —• najbrž pod pritiskom javnega mnenja — predložila v razpravo svojo resolucijo, ki je obravnavala isti problem kot že zavrnjena resolucija. Svet se je tokrat z ogromno večino glasov izjavil proti vsakršnemu nadaljnjemu razlaščevanju zemljišč. Za resolucijo so poleg komunistov in socialistov seveda glasovali tudi svetovavci Slov. skupnosti.
Čeprav se nam zdi ravnanje večine nekoliko čudno, nas vendar veseli, da je tudi občinski svet iz Doline vsaj načelno zavzel do perečega vprašanja razlaščevanja enako stališče kot mi in kot ustreza splošnim koristim našega prebivalstva v občini.
GLASBENA MATICA-TRST V SOBOTO, 7. MAJA OB 18. URI V KULTURNEM DOMU NASTOP GOJENCEV GLASBENE SOLE »FRANCA ŠTURMA«
IZ LJUBLJANE
SODELUJEJO SOLISTI, INSTRUMENTALNI ANSAMBLI, VOKALNI OKTET IN OTROŠKI PEVSKI ZBOR.
Dr. RAFKO DOLHAR
specialist za delavske in poklicne bolezni sprejema v ul. S. Francesco 6, tel. 68-400 INAM od 14. do 15. ure — Roentgen, aereo-sol, inhalacije, terapija s kisikom
Župan je nato obširno poročal o važnih občinskih problemih, zlasti v zvezi z gospodarskim načrtom iz leta 1965. Omenil je tudi delovanje tehničnega odbora za sestavo medobčinskega urbanističnega načrta ter gradnjo avtoceste Trst-Benetke, ki se bo začela, kot se zdi, pri Sesljanu.
Svet je nato soglasno odobril seznam javnih del, ki jih bo občina izvršila s pomočjo izkupička prodaje zemljišča ustanovi Gescal. Gre za skupni izdatek 3 milijonov lir. Prav tako soglasno je svet odobril seznam del, ki se bodo izvedla s pomočjo deželnega prispevka poldrugega milijona lir, ki je bil nakazan kot pomoč za škodo od lanskih poplav. Svetovavci so še odobrili pravilnik za javno tehtnico, o podaljšanju najemnine za občinsko lovišče pa bodo sklepali na prihodnji seji, ki bo čez 14 dni.
Šempolaj:
PRISPEVEK ZA NOVI VRTEC
Kot znano, si občinska uprava že več let prizadeva, da bi zgradila v vasi nov otroški vrtec. Upamo, da bo njeno prizadevanje uspelo, saj je župan na zadnji seji občinskega sveta poročal, da je prejel od poslanca Belcija brzojavko, v kateri mu sporoča, da je ministrstvo za šolstvo vključilo v program zakona štev. 874 prispevek 9 milijonov 240 tisoč lir za gradnjo otroškega vrtca v Šempolaju. Celotni stroški za novo poslopje znašajo 20 milijonov, kar pomeni, da bo občina morala razliko poravnati z lastnimi sredstvi ali s posojilom.
OBISK UREDNIKOV MARIBORSKEGA »VEČERA«
Konec prejšnjega tedna je Tržaško in Goriško obiskala večja skupina urednikov mariborskega Večera. Izkoristili so prvomajske praznike za tridnevni izlet z družinami v naše kraje. Kot poklicni časnikarji so seveda prišli v stik tudi s predstavniki nekaterih manjšinskih slovenskih ustanov in z uredniki tržaškega slovenskega dnevnika. V hotelu v Sesljanu, kjer so stanovali, je goste pozdravil nabrežinski župan D. Le-giša, ki je na improvizirani tiskovni konferenci dgovarjal na razna vprašanja časnikarjev.
Skupina je obiskala mesto in razne vasi na Tržaškem, kjer je prišla v stik z našimi ljudmi. Zadnji dan si je še ogledala Gorico in se nato preko Rdeče hiše vrnila v Maribor.
NASTOP CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
V cerkvi Madonna del Mare je bil v petek zvečer letni nastop najboljših cerkvenih pevskih zborov v tržaški škofiji. Nastopilo je 13 zborov, med njima slovenska zbora iz Skednja in Rojana. Prvega vodi g. Dušan Jakomin, drugega pa Umberto Mamolo.
Oba zbora sta dobro zastopala slovensko cerkveno petje, zlasti rojanski, ki je bil bolj zlit, medtem ko so po mnenju kritikov v škedenjskem zboru kljub odlični kvaliteti glasov in dobri uvežbanosti nekateri glasovi preveč izstopali.
Ob dogodkih v Rin;u:
IZJAVA »ADRIE«
Kakor hitro je prišlo poročilo o tragičnih dogodkih in o smrti Pavla Rossija, je odbor »Adrie« takoj sklical izreden sestanek. Najprej je izrazil svoje obžalovanje ob nasilni smrti socialističnega študenta in skavta Pavla Rossija, smrti, ki so jo posredno povzročile neofašistične študentovske skupine. Slovenski akademiki tržaške univerze še posebno občutijo težo ten rimskih dogodkov ob misli na polpreteklo tragično dobo, skazi katero se je morala prebijati slovenska manjšina. Napad na volilne žare, napadi na politične nasprotnike pred in po smrti akademika, razgrajanje po mestnih ulicah, razbijanje avtomobilov in steklenih vrat in končno sama nasilna smrt v politične namene, imajo jasen in tragičen pečat škva-drističnih izpadov iz dobe fašizma.
»Adria« zalo ostro obsoja, da je sploh prišlo do nasilne smiti akademika, da je prišlo do političnega nasilja cb demokratičnih volitvan, da so se ti nekulturni izpadi dogajali prav na univerzi, ki je v vseh deželah kulturno središče. Obsoja tudi ravnanje rektorja rimske univerze, ki je nasilno prekinil stavko akademikov s pomočjo policijskih sil.
Odbor »Adrie« upa, da bodo pristojne oblasti nastopile z vso strogostjo in vzpostavile red, predvsem pa, da za vedno zatrejo samopašno miselnost nekater.h akademskih krogov. Prof. Knzu Rossiju očetu pokojnega akademika, je poslal so-žalno brzojavko.
Ob koncu sestanka je odbor ponovno potrdil, da se bo vedno boril za svobodo, pravico in demokracijo.
ZAHVALA
Odbor Slomškovega doma se zahvaljuje vsem članom in prijateljem za pomoč, ki so jo nudili ob prvomajskem prazniku v Bazovici. Posebna zahvala moškemu zboru in njegovem dirigentu prof. Humbertu Marnolu.
Odbor sporoča, da so bile izžrebane v loterji naslednje številke: 988, 616 in 1794. Dobitniki naj se telefonsko javijo na številko 226117.
Fojda:
VINSKA RAZSTAVA
V Fojdi se je že ustalila navada, da se prireja vsako leto razstava najboljših domačih vin. Tudi letos je že pripravil poseben odbor, kateremu načeljuje domači župan, spored za vinsko proslavo. Razstava in vinska proslava se bosta vršili v soboto, nedeljo in ponedeljek. Za razstavo se je priglasilo že precej večjih vinogradnikov iz okolice. Ne bo seveda manjkal tudi zabavni del gospodarsko-vinske tridnevnice.
Brdo:
GOSPODARSKI POMENEK
V zadnjih tednih prihajajo v naše občine različni gospodje s province in dežele ter sklicujejo sestanke občinskih zastopnikov na gospodarska posvetovanja.
Proti koncu prejšnjega meseca je obiskal Brdo podpredsednik deželnega zbora dr. Giacometti. Na sedežu prodajne zadruge se je srečal s predstavniki občine in za-drugarjev. Pozdravil ga je novi zadružni predsednik učitelj Viljem Černo ob navzočnosti župana, župnika, orožniškega poveljnika mnogih občinskih svetoveivcev in Občinarjev. Podpredsednik je prikazal prizadevanje deželne uprave za razvoj turizma in obrti v teh krajih. Prisotni so mu predstavili pereča gospodarska vprašanja Terske in Karnahtske doline, zlasti občin, ki se nahajajo res v propadajočem stanju. Stavili so tudi razna vprašanja in predloge glede vojaških služnosti, cestnega omrežja, za po-vzdigo gostinstva in za pomoč dežele. Deželni podpredsednik je odgovarjal na stavljena vprašanja in je puodaril, da morajo biti občinski upravitelji v tesnih stikih z
OBČINSKI SKLEPI
Na zadnji seji občinskega odbora so bili sprejeti nekateri načrti o mestnih avtobusnih progah in odpravljenju smeti. Župan je poročal, da bodo uvedli za poskusne vožnje tri nove avtobuse. Odbor je tudi določil člana za zdravstvo, da prouči način za odpravo in uničevanje odpadkov v trdem stanju. Ta točka je res potrebna nagle odločitve, ker se ob robeh vseh količkaj izven-mestnih ulic kopičijo raznovrstne pločevinaste škatle, steklenice, črepinje in stari lonci.
Poiskali bodo tudi nov prostor ob Soči za odtok mestne kanalizacije. Odbornik za javna dela je predložil načrt za novi mestni vodovod in za nova ljudska stanovanja v okraju pri pevmskem mostu. Stroški bodo znašali 80 milijonov lir in jih bo delno krila deželna uprava. Župan je še obvestil odbornike, da bo v tem tednu odpotoval s komisijo Trgovske zbornice v Budimpešto na gospodarske posvete.
Občinski svet bo moral izbrati na prihodnji seji, ki je določena za jutri, novega svetovalca namesto odstopajočega Bruna Volka, kateri je bil izvoljen na liberalni listi. V poštev pridejo, po številu dobljenih glasov, arhitekt Baresi, odvetnik Zucalli in inženir Fornasir. Prva dva sta že izjavila, da ne moreta zasesti odprtega mesta in bo skoraj gotovo prišel v občinski svet inž. Fornasir kot šesti liberalni član.
UMETNIŠKA RAZSTAVA
Danes se je zaprla umetniška razstava slovenskega slikarja Antona Miheliča v ka-
- Hunu/bitu fl&luill
deželo, da se bo s skupnimi prizadevanji dvignilo gospodarsko stanje gorskih občin.
Mašere:
STRAŠNA NESREČA
Prejšnji petek se je pripetila na cesti pri Mašerih huda avtomobilska nesreča. Z Mašer proti Mersinu je vozil avto po strmi cesti nad prepadi 34 letni uradnik Ivan Co-ren, doma iz Mersina. Prišel je iz Turina obiskat svoje starše, ki tu prebivajo. Zadnji dan dopusta se je odpeljal z 62 let staro materjo Emilijo in s 64 letnim očetom Egi-dijem na obisk k sorodnikom v Mašere. Po kosilu se je družba odpravila proti domu. Cesta, pravzaprav blatna in posuta pot, je ozka, polna ovinkov in teče dvesto metrov nad hudournikom Aborno. Na nekem ovinku se je avto zaril v nasuti grušč in se je začel valiti po strmini proti prepadu. Avto-mobilova vrata so se odprla, ko se je avto prekucnil in je vrglo mater ven. K sreči se žena ni dosti ranila. Vozilo se je valilo še nekaj desetin metrov po strmini navzdol. Iz voza sta zletela še oče in sin, ki sta pri priči ostala mrtva.
Ropotanje avtomobila je priklicalo na ^raJ nesreče vaščana Massero, ki je v bližini žel travo. Ustavil je neki mimoidoči avto, ki je naložil ponesrečence. Za prva dva ni bilo rešitve. Žensko so odpeljali v bolnišnico, kjer bo morda okrevala.
Orožniki preiskujejo vzrok nesreče. Kolikšna je krivda vozača, se bo težko dognalo. Glavni vzrok je pa gotovo slaba cesta. In takih je po stranskih cestah Beneške Slovenije še preveč. Kaže, da bo moral še marsikdo pustiti življenje na cesti, predno bodo oblasti poskrbele, da se tudi take stranske ceste popravijo.
varni Teatro. Umetnik je razstavil 17 olj in risb z motivi tržaškega zaliva, iz značilnih pariških mestnih okrajev in iz Benetk.
Kritika mu je zelo ugodna. Omenja pa, da je Mihelič še bolj izrazit v grafični risbi kot z barvami. Mnogo njegovih zelo posrečenih pokrajinskih slik se nahaja v lasti nekaterih goriških družin. Umetniku čestitamo na njegovem uspehu
POROKA
V ponedeljek se je poročila gospodična Nives Paludetto, profesorica na slovenskem učiteljišču, z gospodom Silvijem Brandoli-nijem, uslužbencem drž. železnic. Poročni obred se je izvršil v cerkvi Marije Pomočnice v Vidmu. Vsi znanci, zlasti stanovski tovariši, izražajo novemu paru svoje čestitke.
PRVE ČEŠNJE
V ponedeljek se je pojavilo na goriškem sadnem trgu prvo pomladno iznenadenje. Iz Števerjana so namreč prinesli košek zrelih črešenj. Na listku je bila zapisana cena: 1200 lir za kilogram. Seveda jih ni bilo niti za cel kilogram. Naslednji dan se je prikazalo nekaj več tega žlahtnega sadu. Cena je pa kar čudovito padla, točno na polovico; na šesto lir za kilogram. Če bo vreme ugodno, si jih bomo mogli kmalu privoščiti za dosti nižjo ceno.
Precej dragi so pa še šparglji. Držijo se še vedno nad petsto lir kilogram.
ODLIKOVANJA ZA DELO
Ob praznovanju 1. maja, praznika dela, je državni predsednik podelil odlikovanje »Zvezde za delo« tudi štirim zaslužnim delavcem iz goriške pokrajine. Med temi sta tudi dva iz Gorice. Eden je Danilo Čeudek, ki je že dolgo let v službi prevoznega podjetja Ribi v Gorici. Drugi je pa Vladimir Perini, uslužben v tržiških ladjedelnicah.
Vseh odlikovancev v deželi je šestnajst. Odlikovanja so jim bila podeljena 1. maja v dvorani tržaške Trgovske zbornice ob navzočnosti podministra za delo Calvija in najvišjih deželnih oblasti.
Krmin:
ZA JAVNA DELA
Na zadnji seji mestnega sveta so njegovi člani razpravljali o javnih delih, katera ima občina v načrtu že več časa. Po daljši razpravi so vsi navzoči soglasno sprejeli načrl za ureditev cest v notranjosti občine. Osnutke za popravo tega cestnega omrežja je pripravil geometer Pettarin s proračunom 25 milijonov lir.
Svetovalec Sfiligoj je stavil predlog, naj občina kmalu posreduje, da se obmejni prehod pri Plešivem prišteje med bloke prve vrste. Zastopniki krminske in novogoriške občine so imeli o tem prehodu že več posvetovanj. Omenjeni svetovalec je tudi vprašal župana, kako je z razgledno cesto na krminsko goro in z odmero družinskih davkov. Svet je sklenil tudi podeliti enkratno podporo v znesku 180 tisoč lir krajevnemu turističnemu društvu Pro loco.
Končno so govorili še o zgradbi ljudskih hiš v Bračanu in o obrtni šoli v Krminu.
števerjan:
PRVI MAJ
Že v zgodnjih popoldanskih urah se je nabrala na števerjanskem vrhu velikanska
množica ljudi od blizu in daleč k prvomajskim proslavam. Petje in glasba je odmevala od cerkve do Dvora. Vmes se je trlo domačinov in tujih izletnikov. Mnogi niso vedeli, kje bi se prej ustavili in poslušali.
»Med borovci« je priredilo običajno prvo majsko slavnost domače katoliško prosvetno društvo. Nastopali so domači pevski zbor in krepki novoustanovljeni zbor goriške okolice pod vodstvom Zdravka Klanj-ščeka. Prej je še govoril Ninko Cernic o pomenu praznika in dela. Domači župan Klanjšček je pa pozdravil navzoče. Razvil se je živahen spored, pri katerem se je najbolj izkazala skupina »Veselih koroških študentov« 7. godbo in živimi popevkami. Udeležba je bila številna, kar so z veseljem ugotovili zlasti blagajničarji.
Ob istem času se je razvijal spored prvomajske proslave tudi na »Dvoru«, katero je priredbo prosvetno društvo »Briški grič«. Po govoru predsednika Saverija Rožiča je nastopil domači vokalni kvartet in nato po vrsti pevski zbori iz štandreža, Ronk, Doberdoba, Velikega Repna in zbor »Seghizzi« iz Gorice. Vsak je zapel tri pesm'. Godbi iz Farre in iz Idrije sta skrbeli za zabavni del.
Tudi na »Dvoru-< se je kar trlo obiskovalcev, posebno še, ker je bila odprta v Taccojevi kleti vinska razstava devetih domačih vinogradnikov. Razstavo je otvoril odborov predsednik Avgust Stekar, nakar je govoril števerjanski župan Klanjšček o pomenu takih razstav za razvoj briškega vinogradništva. Spregovoril je tudi društveni predsednik Rožič,- ki je izrazil željo, da bi prišlo do skupnih in ne ločenih tak>h razstav. Res skrajni čas bi že bil za to gospodarsko, pa tudi in še bolj za katero drugo skupnost, brez iskanja osebnih koristi.
V to veselje je kanila tudi grenka kaplja — ,vsmrt 43 let starega Karla Planinščeka. Prišel je v nedeljo popoldne na vinsko razstavo, kjer je imela njegova družina svojo stojnico. Nenadoma ga je obšla slabost. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je nekaj čez polnoč izdihnil na posledicah srčne kapi. Domačim izražajo znanci in prijatelji globoko sožalje.
Gaberje:
ŠE NEKAJ O CESTAH
Ko se duhovi razvnamejo, se besede in mnenja krešejo. Tako je tudi prav, zlasti ko gre za javne in občinske zadeve. Pri teh imajo pravico govoriti in tudi soodločati vsi Občinarji, ne samo občinski možje in morda še ti le v ožjem krogu. To smo ho teli povedati, tako mislijo tudi Pečani, ko se je odločalo, ali naj se asfaltira prej cesta po »stradalti« ali ona bolj pri Vipavi. Zdi se pa, da je padla odločitev za zgornjo cesto, še preden se je razvnela debata o splošni ureditvi cest. Pravilno bi bilo, da bi zdaj pokrajinska in občinska uprava poskrbeli še za cesto s Peči proti Rubijam, da bo ustreženo vsem.
Po krampu in asfaltu pa nujno kliče tudi cesta, ki se odcepi od glavne ceste zadaj za »Tomažem« in gre do sredine vasi pri vodnjaku. Ta cesta je sicer asfaltirana, toda je že tako pokvarjena, da zijajo na cestišču same luknje. Le malo stroškov bi bilo potreba, da se tudi te okvare popravijo.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
i'Jlecilal /Mile ifaidočmn
FISIAJ
Ji
»DOBRI VOJAK ŠVEJK«
Slovensko gledališče v Trstu bo 14. t. m. upri-| zorilo »Dobrega vojaka Švejka« v -dramatizaciji F. Buriana. To komedijo naše občinstvo že mnogo let pričakuje. Na odru Kulturnega doma bomo imeli priliko spet videti veliko predstavo, pri kateri bo sodelovalo nad 35 ljudi. V 16 slikah, ki se bodo zelo liitro spreminjale s pomočjo tehničnih tparatur odra z vrtljivo ploščo, bomo tako vi-
V petek 29. IV. je Slovensko gledališče povabi- -ku tudi preveč poudarjeni. Zdi se namreč, da deji junaka Haškovega romana Josefa Svejka lo tretjič v letošnji sezoni občinstvo v malo dvo- mora biti ujet vsak korak s tistim razpoloženjem, nad katerim so se generacije naših očetov nasme-rano na komorno predstavo. Tokrat je bil na spo- ki ga dihajo vsa pisma. Toda v celoti je dala ja]e do solz. Velika ljudkost in pristni humor sta redu recital Mire Sardočeve, ki je pripovedovala Sardočeva tisti čustveni izraz v mimiki in izpo- bistveni komponenti dogodivščin tega junaka; po-Pisma Julije de Lespinasse. 2e ob prvem recitalu vedi, ki prevzame. Posebno doživeta je njena^ iz- vezani sta z usodo staire Avstro-Ogrske. Jaroslav smo ugotovili, da lahko	take predstave, ki so si-	poved proti	koncu in	doseže	višek ob zaključku.	Hašek	je	z	neusmiljeno	roko	obdelal	usodo stare
cer skrbno pripravljene	in ki zahtevajo od gleda-	Režija je	z	dobrim	posluhom	za jezikovni iz-	Avstro-Ogrske,	tako	da	je	Svejk	upravičeno ena
liškega izvajavca zelo veliko napora in umetniške raz in za gledališki nastop pretehtala najmanjše izmed najznačilnejših figur tega obdobja, izraznosti, pritegnejo le izbran krog gledavcev. odtenke in dala igravki stvarne in močne opore, Glavnega junaka igra Edvard Martinuzzi, ki je Škoda, da je slovenski kulturni krog v Trstu ta- da je lahko s tako gotovostjo recital potekal. V ]etos dobil tudi prvomajsko nagrado v Sloveniji, ko majhen, mislim tisti kulturni krog, ki mu gre mali dvorani je bil tudi dober okvir z zavesami, Delo režira Branko Gombač; kostume je izdelala v gledališču za nekaj več kot za dogajanje v zgod- skromna, a estetska scena Demetrija Ceja pa je Alenka Bartlova, sceno je oskrbel -ing. Boris Lihi in za zunanje učinke na odru. Zato se pač ta dala oporo igravki pri -njoni igri; scenograf je po- pužič, glasbo pa Marjan Vodopivec, krog pravega kulturnega občinstia nitro izčrpa stavil pripoved v zgodovinski okvir.	.
in bojim se, da bodo te elitne p odstave prema- Čeprav najbrž ne bo privabila predstava naj-	*
lo obiskane.	širšega kroga obiskovavcev, je vendar kulturno ' Deželna deputacija' za zgodovino osvobodiine-
Izbi-ra Pisem Julije de Lespinasse je lahko bolj pomembna. Njena največja vrednost je koncert ga gibanja v Furlaniji-Julijski Benečiji je skle-ali manj posrečena. Morda bi bilo mogoče najti slovenske besede, ki v pravilnem poudarku in iz- ni]a podeliti 300 tisoč lir nagrad za spodbujanje v svetovnem slovstvu -tudi še kaj literarno po- razu in v lepi melodiji zveni eno uro. Kratki preučevanja zgodovine bližnje preteklosti naše membnejšega in zanimivejšega, aktualnejšega. Ce- glasbeni vložki in registrirana pripoved, ki zveni dežele in političnih bojev ter odporniškega giba-prav so ta -pisma tudi izraz najgloblje bolečine kot misel ali spomin, rahlo skrbi, da ne bi bil ve- nja v njej. Te nagrade bo podelila za monogra-in ljubezni, plemenitosti in ženske predanosti, čer monoton.	fije o političnem, nacionalnem, socialnem in vo-
hrepenenja in žalosti; so utrinki sreče in bojazni,	Jože	Peterlin jaškom dogajanju v Furlaniji in Julijski Benečiji
lepote in razočaranja; in so izraz najčistejše	—0—	jv razdobju 1918-1945.
ženske duše.	i	Rok	za monografije zapade 31. decembra letos.
A vendar se zdi, da	zvene v slovenskem pre-	PISATELJ,	HEROIZEM	IN	BIROKRATI ;	,
vodu, ki ga je oskrbel	Svetko Skok, preveč suho. Toliko čustev in toliko ljubezni kot jo je raz-	Od pisateljev Ljudske republike	Kitajske so Pariška založba »Seghers« je izdala zbirko iz-
lite v teh izpovedih, bi moglo najti vse drugačen uradno zahtevali, naj že enkrat -prenehajo »slepo branih pesmi slovenskega lirika Mateja Bora pod topel in nežen jezikovni izraz. Morda bi mogla oboževati« realistično literaturo n urne., os	naslovom »Ll traces des ombres« — Sledovi na-
povedati to vse topleje v slovenskem prevodu desetih let m naj namesto tega v večji meri širi- jjb senc. Zbirka je izšla v veliki nakladi v knjižni ženska, gotovo pa bi jim mogel dati vse drugačen jo revolucionarni heroizem in optimizem«.	zbirki »Autor du Monde«,
izraz literarni ustvarjavec. V jezikovno slovnič-	To opozorilo je objavil komu
nem oziru ni mogoče prevodu ničesar očitati, osvobodilne vojske«, nato so ga ponatisnili drugi --------------------------------------------------------------------
toda jeziku manjka žlahtnosti,, drobnih odtenkov, listi, razš rila ga je pa tudi poročevtlska agen-;	SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
tistih fines, s katerimi lahko žensko srce pove cija »Hsinhua«.	j	y KULTURNEM DOMU V TRSTU
toliko najglobljih izrazov sreče in trpljenja.	j	/y	MALI DVORANI)
Zdi se, da bi mogla Mira Sardočeva še vse NOVA TOMIZZOVA POVEST IZ ISTRE v četrtek> 5 maja ob 21 uri (Invalidski abonma); bolj prevzeti občinstvo, če bi Ji a P J	Zdaj	je	izšla nova povest istrsko-tržaškega v petek, 6. maja ob. 21. uri (Sindikalni abonma);
tak žlahten m topel jozik. Kljub temu Je 1 pisatelja Fulvia Tomizze »II bosco di acacie« v nedeljo, 8. maja oh 16.30 uri (Abonma nedeljski čeva v trenutku pritegnila pozornos o cins \ <»Akaciiev gozd«). Izdal jo je milanski založnik popoldanski); v torek, 10. maja ob 18. uri. na izpovedi Julije de Lespinasse, ki jo je pred-	Schehviller.	S to povestjo je dopolnjena	mem,* rncpi7 ircpi.IACC1n
Stae'jaia- •	-	,	,	r	lu	Tomizzova istrska trilogija, ki obsega že romana	»PISMA	GOSPE LESPINASSE«
Sardočeva je prisluhnila utripu srca svoje ju- >)Materada« in >>La, ragazza di Petrovia«. Celotna	recital	MIRE SARDOČEVE
nakinje in	izpovedovala z vso notranjo bolimo	tri]ogija	bo objavljena v	eni	knjigi pri založbi	_
vrsto za vrsto vsakega’ pisma. ose cj je B Mondadori v zbirki »Narratori italiani« (Italijan-	*
vec lahko pozoren na njen cist izgovol, na nje sk- pripovedniki).	\	Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter
melodijo jezika, ki do neznatnih izjem zvem v Ovitek povesti »Akacijev gozd« krasi repro- \eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni vsej polnosti. Lega njenega' glasu, ki so mu re d .. neke ksilografije Lojzeta Spacala.	I	Kulturnega doma.
žije v preteklosti pogosto predpisovale čim večjo J
nižino, je dobil na tem večeru naraven ton. V	■	......- ----- -	- -	-.
izraza nežna izpoved.	Zakaj tako slaba slovenščina?
Igra, ki	jo je	sugeriral režiser Branko Gombač, je pretehtana,	skromna, da ni pač vsiljiva in	Kdor	misli,	da	bo preživel	prijetno urico, če	Malo	pozneje	sem	slišal	v	ljubljanskem	radiu,
nenaravna,	vendar	potrebno izpeljana, da ni ve-	sede —	recimo	v	nedeljo	—	k radijskemu spre-	da	je	trbolveljski	»Rudar«	premagal	niški	»Zelez-
čer preveč statičen. Morda rahlo motijo napove-	jemniku, ali	če vzame v roke osrednji slovenski	ničar«. Torej dva osebka v istem stavku? Kdo je
di datumov: preveč sunkoviti so, preveč izraziti	cLnervnilc, da	bi spoznal, kaj je novega v slaven-	koga premgal?	Ni težko uganiti, da bi bil moral
in rahlo motijo razpoloženje, ki so ga ustvarile	skem SVetu,	se bridko zmoti — vsaj če ima kaj	napovedovavec	reči: Trboveljski »Rudar« je pre-
vrs tiče zadnjega pisma. Premiki igravke so sicer	duta za jep0	slovenščino. Tako se je zgodilo meni	magal niškega	»Železničarja«. Ali je to res tako
diskretni, vendar morda včasih, v kakem trenut-	prejgnjo nedeljo, ko sem želel prebiti kako urico	težko, da tega	niti irafijski uredniki ne morejo
 -______-______ pri radiu. Radijska »slovenščina« mi jo je teme-'znati?
ljito zagrenila.	j	Radio	Trst A mi je posladkal nedeljski popol-
CETRTI JAVNI KONCERT	Najprej me je neprijetno dregnila glasba po dan med drugim z vremenskim poročilom ob
RADIA TRST »A«	željah	radia Koper, kjer sem moral med drugim 13-15 in 14.15, v katerem je bilo med drugim re-
„	   .	,	.....	.	u	x-	c«	poslušati, kako so voščili prijeten popoldan neki čeno, da se bodo vremenske razmere začele »:z-
Za ciklus javnih k°Xf RAT TTALTtInSKF RA gospodični »Mariji Cunji« ne vem že, odkod, boljšati« Seveda - in to bi mora vsakdo vedet, zoni prireja tržaški sedež RAI-ITALIJANŠKE RA >	naiboli	elementarnim	znanjem	slo-	— se lahko reče samo, da se bodo »začele bolj-
DIOTELEVIZIJE, je postaja Trst A v slovenskem	bj	I	v,Jedcti>	da	priimkov	J	ri	žen.	šali« (nedovršeni glagol, ker pomeni neko traja-
jeziku pripravila svoj četrti in zadnji koncert, na ^ nc skla - in da bi bil maral napovedo- nje) ali »da so se začele izboljšavah« katerem bo nastopil pianist Gabriele Pisani.	vavcc >>M	.	Cunja<(	Tako	j. je radiisk() vo. »Delo« pa kar naprej prinaša članke o nekem
Koncert bo v petek, 13. maja, ob 21.00 uri v - nedeljski popoldan le pokvarilo, ker se go- »Brodarskem društvu« v Sloveniji m še danes ne avditoriju »A« radijske palače v ulici Fabio Seve-	.	.	.	narnesto	da	bi « „a bii0 na. vem, če gre za društvo, v katerem so sc poveza-
ro, 7. Spored obsega Sonato v h molu F. Liszta, n prijetnega Manija Sklanjanja imen kakor '> vsi tisti ki tu pa tam še prevažajo brod čez slo-Skico Tržačana M. Kogoja, ki se ga spominjamo ^	^	navadne samostalnike presega v sedanji venske roke, ah misli »ladjarje« (ker nekateri trdo-
ob desetletnici smrti, Arabeske Tržačana K. Pa'L-inLpnxx:nia	rncie.	vratno uvajajo srbohrvaško besedo brodar na-
horja, ki praznuje 6. julija sedemdesetletnico, in i ’	.	.	f	...	...	.	mesto slovensko ladjar), ali če gre za veslaško
Tri groteske V. Lovca. Vstop z vabili, ki bodo na Tudi tisti »nonoti« in » _ « v radijs 11 društvo ali celo za jadralno društvo. Kljub temu, razpolago občinstvu v veži tržaškega sedeža RAI-a, daj ah postajajo počasi nat ezni. cveta je	da jrnanlo Slovenci izrazov — in lepih — za de-
Ulica Fabio Severo 7, v četrtok 12. in v petek 13. upoštevati da so se s caso g i v	javnosti in šport na vodi na pretek, si nekateri
t-	j	ščim tuji izrazi. Toda po dvajsetih letih v matični	i,---,	v;
 „___________________________ '	državi
I za
Odbor papeške akademije znanosti v Vatikanu nose,	... ,,,,	   ..	.....	....
je sklenil podeliti »medaljo Pija XII.« za leto 1966	»stari oče«	in »stara mama« ne pa da vzbuja	inaša	na drugih stranoh proteste bravcev in
ameriškemu učenjaku Allanu Eexu Sandageu v	vtis, kakor	da smo si morali Slovenci celo za	f|anke	Jancza Gradišnika ki sc v potu svojega
priznanje za -njegove velike znanstvene zasluge. To	take -pojme	izraze izposoditi. Nihče pa nima se-	obra2a	,trudi da -bi sproti reševal slovenščino
odlikovanje je ustanovil papež Janez XXIII. za veda nič proti temu, da uporabiiajo družine do-	d takim brezumnim pačenjem,
dvajseto obletnico ustanovitve papeške znanstve- ma »nonota« in »nonote«, če jim to bolj ugaja kot
ne akademije.	»dedek in babica«.	I	Poslušavec
GOSPODARSTVO
Družbeni Hlevi
Komunistični senator Sereni je že pred nekaj leti začel organizirati male živinorejce za ureditev družbenih hlevov. Ti so imeli oziroma imajo namen osvobodili malega živinorejca obilnega dela, ki je vsakodnevno v zvezi z oskrbovanjem živine, čeprav tudi samo ene glave. Kdor je prost tega dela, se lahko pozanima za drugo delo in celo tudi za drugi poklic. Svojo živino odda medtem v družbeni hlev.
Ureditev družbenih hlevov temelji na načelu, da ostane živina last člana, ta pa mora tudi skrbeti za prehrano živine s tem, da izroči družbenemu hlevu potrebno količino krme in stelje, da plača delež za oskrbovanje in da zato dobi vse morebitne dohodke od živali, s prirastkom na teži vred.
Organizacija družbenih hlevov bi po komunističnem načrlu morala služiti kot u-radno orožje proti organizaciji demokri-stjanskih (Bonomijevih) neposrednih obdelovalcev. Tega so se demokristjani zavedli in so začeli ludi sami organizirati družbe-
LANSKA ŽITNA LETINA
Pšenična žetev je bila lani ( 1965) zelo obilna in je dala 98 milijonov stotov zrnja. Pridelek krušne ali mehke pšenice se je v primeri s prejšnjim letom dvignil za 10°/o na 78 milijonov stotov, pridelek trde pšenice — za testenine — pa za 34% na 20 mili jonov stotov. — Uvoz pšenice je znašal 'i milijonov stotov.
Pridelek koruze pa se je v primeri s 1964 znižal za 160/<> in komaj dosegel 33 milijonov stotov, s hektarskim donosom 32.8 st. Pričakovali so vsaj 2 milijona stotov več. Mnogo koruze ni dozorelo. — Uvoz koruze se je nadalje dvignil in dosegel skoraj 48 milijonov stotov. Poraba koruze se dviga samo kot živalska krma, poraba za človeško prehrano pa pada.
V primeri z 1. 1964 sta dala ječmen m oves za 13°/o višji pridelek, vsled česar se jc uvoz teh dveh krmskih žit znižal za 25°/o, in sicer pri ječmenu na 5.5 milijonov stotov, pri ovsu pa na 1.4 milij. st. — Ce se bodo razmere razvijale v dosedanjem prav-cu, bo v kratkem rž popolnoma izginila kot predmet trgovine, pa tudi iz pridelovanja.
Če presojamo vesti iz Bruslja — središča SET-a, čaka Italijansko gospodarstvo huda preizkusna doba radi bližajočega se podraženja koruze in sploh zrnate krme za
1.000	lir pri stotu.
ne hleve, tako da so v mnogih krajih dvoj-1 ni družbeni hlevi: komunistični in demo-, kristjanski in marsikje se bije hud boj za prevlado. — Danes je tudi lov na državna posojila, ki so predvidena za zadruge po 1 zakonu št. 590 lanskega leta. Ta posojila so zelo dolgoročna — 40 let — in po zelo nizki obrestni meri — tudi samo 1% letno. V glavnem bi morala posojila služiti za graditev in ureditev hlevov, napravo vodovodov, zaokrožitev pašnikov in kar bi družbenemu hlevu bilo v stalno korist.
V dneh 19. in 20. marca je bil v Padovi sestanek, na katerem so vsestransko proučili vprašanje družbenih hlevov. Sestanka so se udeležili zastopniki oblasti, živinorejski izvedenci, razni zadružniki, organizatorji in drugi, ki se za to vprašanje zanimajo. — Izkazalo se je, da ne kaže organizirati družbenih hlevov v planinskem o-zemlju, ker je pretežak dovoz potrebne krme, in ravno tako ne v krajih, kjer je j velika brezposelnost. Tu bi lastnik živine,
1 ki bi bil prost skrbi zanjo, ne dobil dela in | bi se njegovo gospodarsko stanje še poslabšalo, ker bi mu manjkal zaslužek, ki ga je imel prej z neposrednim oskrbovanjem svoje živine.
Zadeva »družbenih hlevov« je še vedno v proučevanju in najbrž bo izšel poseben zakon, ki bo vsestransko uredil celotno vpra-, šanje.
IZVOZ NOVEGA KROMPIRJA
Izvoz novega krompirja, katerega izvozijo iz Italije do 2 milijona stotov letno, je v polnem teku. Iz nekaterih krajev na Siciliji je celo že zaključen. Cena za pridelovalce se suče okoli 80 lir. Največje povpraševanje ^ je iz Anglije, potem pa iz Avstrije, Švice in Nemčije.
ČILSKI SOLITER SE JE PODRAŽIL
Pristojna medministrska komisija je zvišala ceno čilskega solitra na 4.350 lir za 100 kg. Zvišanje je postalo veljavno sredi aprila. Cena celja za cele vreče, bruto per neto, kar pomeni, da se mora plačati vreča oziroma embalaža kot čisto blago.
Ker vsebuje čilski soliter 16°/o dušika, to je 16 gnojilnih enot, stane ena gnojilna enota 272 lir (272 x 16 r= 4352), medtem ko je bila pred zvišanjem 252. — Ce primerjamo novo ceno dušika v čilskem solitru s cenami clrug'h dušičnih gnojil, ugotovimo, da je dušična enota v čilskem solitru najdražja, ker stane ista enota v apnenem solitru (ni-tralo soda) 221 lir, v žveplenokislem amoniaku (solfato ammomco) 177 lir, v amonijevem solitru (nitrato ammonico) s 26-27%) dušika celo samo 145 lir ali skoraj samo polov?co toliko kot v čilskem solitru. Zato pa je slednji najbolj priporočljivo dušična-to umetno gnojilo, ki je priporočljivo zlasti za rastline, ki naj dobivajo gnojilno moč postopoma skozi več časa; tak primer je krompir.
ZATIRANJE HROŠČA
Kmetijsko nadzorništvo za Goriško je začelo brezplačno razdeljevali zaščitna sredstva proti koloradskemu hrošču na krompirju. Razume se, da mora priti v poštev takšen strup, na katerega ta trdovratni škodljivec še ni vajen. Doslej se je dobro obnesel ameriški strup, katerega sestavina je sevin.
Kmetovalci želijo, da bi prišlo do razdeljevanja čimprej in po vseh vaseh pod strokovnim vodstvom. Ljudem je namreč treba tudi raztolmačiti, v kakšni količini se ta sredstva uporabljajo.
V boj proti škodljivcu bi se morali vreči vsi, da bi ga čimbolj uničili, ker je sicer popolno iztrebljenje skoraj nemogoče.
Kmetovalcem pa obenem priporočamo, naj ne pozabijo dodati tudi sredstva proti krompirjevi plesni. V boju zoper to bolezen so najbolj primerna sredstva na podlagi cinka, kakor aspor, Vitex in podobna.
Krompirjeve sorte v Italiji
OBVESTILO KMETOVALCEM!
RAZDELJEVANJE SEMENA POVRTNINI
Pokiajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča zainteresiranim vrtnarjem, da ho v izvedbo določb, ki jih predvideva zakon številka 1094 dne 10. de-, cembra 1958, od 2. do 6. maja sprejemalo prošnje za brezplačno lazdel jevanjc odbranogu semena po-vrtnin, in sicer: fižola vrste »Prelude«, špinač »Wiking«, motovilca in vrtne solate.
Omenjenega razdeljevanja bodo deležni samo kmetovavci, ki sc povečini ukvarjajo z vrtnar stvom; v la namen bo predložene prošnje podrobno pregledala posebna komisija. Dostavljene prošnje ne obvezujejo dodelitve zaprošenih količin semena.
Pridelovanje krompirja v Italiji sicer ni tako važno kot na Poljskem, v Rusiji in drugih državah srednje in severne Evrope, vendar je znatneg i pomena. Letno zasadijo
v Italiji s krompirjem okrog 350 tisoč ha, srednji pridelek pa znaša okrog 100 stotov na ha, torej v celoti 35 do 40 milijonov stotov. Pred par leti so ugotovili rekordni pridelek 48 milijonov stotov.
Krompir pridelujejo več ali manj v vseh provincah: v provincah severne in srednje Italije zlasti za domačo potrebo, v nekaterih južnih provincah in na Siciliji pa pred-\sem za izvoz, ki je z letošnjim pridelkom že začel. Večino tega zgodnjega krompirja porabi Nemčija.
Kar zadeva krompirjeve sorte, ima Italija tudi svoje domače, med katerimi so tudi prav priporočljive, a žal ne najdejo nikogar, ki bi se posvetil selekcioniranju. Tako imajo v Abrucih neko belo sorto, ki je zelo podobna našemu kifelčarju in ki rodi zelo bogato ter jc tudi izbornega okusa. — V splošnem pa sadijo v Italiji skoraj izključno inozemske sorte krompirja.
Za prvo mesto se borita sorti »Runde von Berlin« (berlinski okrogli) in »Majestic«. Po površini zavzemata 60°/o vse površine,
kolikor je posadijo v Italiji s krompirjem, po pridelku pa ne dosežeta istega odstotka, marveč komaj 50n/c> ali polovico, ker njun hektarski donos ne doseže 100 stotov. — Tretja sorta po važnosti je holandska »bin-tje«, ki predstavlja desetino s krompirjem posajene površine in eno osmino pridelka. Po večini pridelka zavzema 4. mesto kanadska sorta »Kennebec«, ki pridobiva na prijateljih tudi v naših krajih.
Z navedenimi 4 sortami posadijo v Italiji 75"/o krompirjeve površine in dobijo 70Vo vsega piidelka. — Z nižajočim se odstotkom sledijo sorte »Sirtema'<, »Sieglinde«, »Bea« in »Vera«, ki predstavljajo vsaka vsaj 2°/o pridelka. Pridelek naslednjih je manjši, a imajo vendar svoje ljubitelje: »Saskia«, »Eersteling«, »Agnes«, »Ackerse-gen«, »Alma« in še druge. V Karniji sadijo še vedno sorto »Oneida«, ki je bila pri nas znana pod imeni »Ida< in »Kamnik« in je bila med našimi ljudmi najbolj priljubljena jedilna sorta krompirja, o kateri še ved-dno mnogi sanjajo. V Karniji nosi ime »Pa-tata slava«.
Italija uvozi letno zelo mnogo semenskega krompirja, posebno zgodnjega. Glavni uvoz je s Holandskega.
VMomčm didk - V LANDARSKI JAMI
Po mnenju strokovnjakov je napis, sodeč po črkah, iz 9. stoletja. Pisana priča pa je listina z dne 1. septembra leta 888. Z njo podeljuje kralj Berengar cerkev v Lan darski jami, S. Ioannis in Antro, omenjenemu dijakonu Feliksu z vasjo, z drevesi, katere je dijakon tam okoli nasadil, travnik pri vasi Laze, dalje »tigurium etiam ipsius ecclesiae«, to je prostor nad cerkvijo, vasi Pungulinos, danes Ofijan, in Raynaldinum; o tej vasici nimamo več sledu. Iz teh dokazov je izpričano, da je cerkvica v jami stara že dosti več kot tisoč let. O svetišču in o jami so krožile med starejšimi ljudmi po dolinah še druge pripovedke in legende. Ena pripoveduje, da so v jamo zaprli čedaj-skega vojvodo Pemona za kazen, ker se je slabo vojskoval proti Slovencem. Druga zopet ve povedati, da je bila zaprta v Lan-darski jami celo cesarica Marija Terezija in da je tam od lakote umrla. Slišal sem tudi legende o zvonu v landarski cerkvi. Kadar je ta zaklenkal, mu je brž odzvanjal zvon na Stari gori.
Stopimo zdaj še na ogled cerkve. Na zidi-ču pri naravnem vhodu je vzidan starinski »kropiunjak« z blagoslovljeno vodo. Podoben kropivnik imajo baje samo še v eni hiši, menda v Ofijanu. Cerkev zavzema srednji del jame; dolga je 16, široka 10 in visoka 12 do 14 metrov. Strop in stene so izklesane iz žive skale. Zidan je le kos stene od spredaj z malim oknom proti dolini, majhna zakristija in en del prezbiterija v gotskem slogu. Odtod vodijo vrata v zakristijo z dvema okencema nad prepadom in z vhodom na tisto previsno teraso. Cerkvena ladja je bila preurejena leta 1007, ko so napravili tudi zunanje stopnice. Baročni oltar in cerkvica je bila popravljena leta 1477 kot se bere v gotskih črkah vklesanih na zidu zakristije. Delo je opravil »maister An-dre von lack«, mojster Andrej iz Loke. Iz zapisnika kanonične vizitacije iz leta 1602. je razvidno, da je že takrat stal oltar s kipom sv. Ivana, najbrž pa ne na istem mestu kot danes. Ivan Trinko piše, da sta bila dva oltarja; manjši ob zidku, ki loči cer kev od jame. še nekaj let po prvi vojni so stale v cerkvi tudi spovednice, lesene klopi in prižnica. Vlaga je pa vse precej pokvarila. Po starem so vsako leto darovali v tej cerkvi po pet maš. Okoliška županstva so morala skrbeti za vzdrževanje cerkve; beneška republika je dajala po tri mere olja za razsvetljavo in dva mernika žita za plačo cerkovniku. Ta dolžnost je pozneje prešla na čedajsko občino. Danes se zopet obnavlja stara častitljivost cerkve v živi skali.
Ni pa še razodeta vsa skrivnost Landar-ske jame. Ne vemo še, ali imajo njeni neznani podzemeljski rovi kje zadaj izhod na prosto. Leta 1885. so jamarji raziskovali votline, ki se odpirajo za cerkvico. Z velikimi napori so se prezimili 330 metrov daleč od vhoda. Rov je na daljavo kakih 50 metrov horizontalen, v smeri proti severovzhodu potem začno ovirati pot apnenčaste kadunje z vodo. Dvesto metrov od vho-1 da se rov razširi in prideš v nekoliko širšo j dvorano. Nato sledi ozek in težko prehoden rov še 130 metrov daleč v osrčje hriba. Tu j pa je zaprla voda nadaljno pot. Jamarji so |
postavili lesene mostičke preko jamskega potoka do zadnjega jezerca. Zaradi velike vlage je pa ves les segnil. Cerkev je tudi ostala po prvi svetovni vojni zapuščena in zvon obešen nad vhodom v lopo ni več klenkal v dolino.
V drugi vojni je Landarska jama spet nudila zavetišče preganjanemu prebivalstvu. Zatekali so se vanjo in so izpred cerkvice gledali z obupom v srcu na goreče domove pod seboj. Po vojni se je zanimanje za cerkev svetega Ivana v Cele in za Landarsko jamo zopet zbudilo. Davne pripovedi in čarobna romantika vabi znova raziskovalce, turiste in pobožne romarje v votlino nad Nadižo. V letih 1951 in 1954 so tržaški jamarji prebrodili zadnje jezerce in prišli že 500 metrov daleč od vhoda. Naprej pa niso mogli, ker jim je voda zaprla pot. Lansko jesen se je pa spet odločila skupina mladih goriških jamarjev, da prodre čim dalje v notranjost Landarske jame. S pomočjo dveh gumijastih čolničkov so prišli z velikimi težavama do šestega jezerca. Rov se vleče še deset metrov dalje, kjer se raz-
cepi v dvoje smeri. Glavni rov zapira šest metrov visoka pečina, ki kaže na vrhu ozko odprtino, bržkone nadaljno pot. Ožji rov se pa nagne do 32 stopinj. Pogumni mladi jamarji so se priplazili po njem do en meter široke razpoke, kjer jim je nadaljno pot zaprlo novo jezerce. Na tem mestu so izmerili 99 stopinj vlage. Temperatura se je občutno znižala. Najbolj čuden pojav je pa bil močan veter, ki je pihal skozi rove in razpoke v stenah s silovitostjo 15 do 20 kilometrov na uro. Iz tega je mogoče sklepati, da pridejo podzemska pota nekje na drugi strani na površje. Speleologi so bili že 21 ur v jami. Imeli tudi niso potrebne opreme, da bi nadaljevali raziskovanje po skl ivnostnih labirintih čudovite Landarske jame in so se morali vrniti skozi cerkev zopet na plan.
Kraljica Vida se torej Atili ni zlagala, ko ga je preplašila, da ima jama dva izhoda in da dobiva pobeglo ljudstvo živež po skrivnih podzemskih rovih. Morda bodo v prihodnjih letih našli tudi te poti. Tisočletno cerkev svetega Ivana v Cele in Landarsko jamo ovija še vedno bajna, neznana skrivnost. Cerkvica in votlina pa stojita kot zvesti zgodovinski priči deželice pod Matajurjem.
KONEC
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Shod v Ajdovščini se je predčasno končal. Volivci so se mirno razšli, fašisti so jo udrli po ulicah, vihteč tolkače v rokah. Ker je na dvorišču igrala godba fašistovsko himno, so od naših ljudi zahtevali, da se odkrijejo. Tistemu, ki ni hitro snel klobuka, so fašisti urno pomagali.
Drli so naprej proti Šturjam in naenkrat sta iz gruče fašistov, ki so stali pred lekar-
200.
Dr. E. BESEDNJAK
no, padla dva strela. En strel je zadel Antona Strancarja, zidarja iz Zapuž 23 v bok. Izstrelek je ostal v notranjosti telesa,
Ranjenca so prenesli v bližnjo gostilno, kjer ga je preiskal dr. Furlani in ga z vozom Zelenega križa odposlal v bolnišnico v Gorico.
V torek, dne 20. maja, ob 5. in pol popoldne je umrl v goriški bolnišnici usmiljenih bratov Anton Strancar, ki je moral plačati svoje narodno prepričanje s svojo smrtjo. Dne 30. marca ga je zadela smrtonosna krogla in po petdesetdnevnem težkem trpljenju je ubogi Anton v torek izdihnil.
Zadnjih osem dni je čuvala pri bratu njegova neporočena sestra Marija. Na stolici ob postelji je prebila noči in pazila, da bi ustregla sleherni želji dragega brata.
Ranjki je bil rojen leta 1880 v Zapužah pri Sturjah. Njegovi starši so imeli 8 otrok: 4 fante in 4 dekleta. Ankon se je učil za zidarja pri Francu Breclju v Sturjah Nato je delal v Trstu. Leta 1915 je moral k vojakom. V maju so ga poslali v Galicijo, kjer se je vrnil iz ruskega ujetništva.
Bil je zaveden, neomajen Slovenec, ki je z vso silo svoje duše ljubil svoj dom in svojo slovensko domovino.
Ko se je poslavljalo iz Gorice v Ajdovščino mrtvo telo nedolžne žrtve, so žalostne matere govorile: »Ta voz pelje moža, katerega so po nedojžnem ustrelili oni, ki nas ljubijo.«
GORIŠKI MUČENIK
Ob 6. uri je zazvonilo v Ajdovščini v znak: naš mučenec prihaja! Od Lavričevega trga do cvetočih lip pred cerkvijo se je gnetla ti-sočglava množica. Trgovine so bile v znak žalosti zaprte. Solze v očeh in tiho ihtenje množice je spremljalo molitev duhovnikov.
Po končanih molitvah se je razvrstil veličasten sprevod. Cela vrsta belooblečenih deklic z rdečimi šopki, tej vrsti najmlajših je sledila druga vrsta mladenk, okrog 40 pevcev je pretresljivo prepevalo. Pogreb je vodil župnik J. Fon iz Ajdovščine z asistenco.
Za krsto so stopali jokajoči sorodniki, za njimi so se uvrstili zastopniki našega ljudstva. Videli smo zastopnika Političnega društva Edinosti v Gorici in Političnega društva v Istri dr. Stojana Brajša, z njim je spremljal pokojnega na zadnji poti bivši poslanec Vir-gil Šček, sledili so dr. Artur Lokar, več občinskih odbornikov, uglednih vaščanov iz Šturij in zavednih Ajdovcev,
Najbridkeja je bila pot mimo mostu čez Hubelj, kjer je zlobna roka zločinčeva pognala kroglo sovraštva v prsi nedolžni žrtvi.
Štrancarjev pogreb je imel svoje posledice v rimskem parlamentu. Srečal sem dr. VVilfa-na, katerega sem obvestil o smrti Strancarja. Vest je bila nepričakovana in ga je zato bolestno zadela.
Predlagal sem, naj bi oba slovenska poslanca v znak žalosti izostala od slavnostne seje parlamenta, o čemer se je razvil daljši razgovor. Po daljšem razmotrivanju sva se domenila, da pojde dr. Wilfan na sejo, medtem ko jaz izostanem S tem bi se izpričalo z ene strani žalovanje nad smrtjo našega političnega mučenika, z druge strani bi vzeli nasprotnikom iz rok orožje, da demonstriramo proti državi.
Tako se je tudi zgodilo. Namesto da bi šel k slavnostni seji, sem v znak žalosti izo-
stal'	(Dalje)
| iSPOH TNI P HHGLED
Jugoslovanska ekipa prva v Čilu
Neuradno svetovno prvenstvo v košarki se je zaključilo z velikim uspehom jugoslovanske ekipe, ki si je nepričakovano osvojila prvo mesto pred ZDA in Sovjetsko zvezo.
V zadnji tekmi so Daneu, Korač, Bassin in tovariši porazili Španijo s tesnim izidom: 68-65.
Amerikanci so z lahkoto porazili Sovjetsko zvezo (75-53) m s tem omogočili, da je prvo mesto zasedla Jugoslavija. Najboljši strelec tekmovanja jc bil Korač, ki je dosegel 125 košev. Velike za-
PRVE TEKME DAVISOVEGA POKALA
Italija jc z lahkoto porazila Sovjetsko zvezo z izidom 4-1, po zaslugi Pietrangelija in Tacchini-ja.
V evropski coni moramo omeniti hud poraz Jugoslavije s Španijo (1-4!).
Nepričakovano je klonila tudi Švedska v Varšavi. Poljaki so si osvojili prve tri točke, nato v zadnjem dnevu »prepustili« Holmu in Holm-stroemu dve točki. Zmaga Poljakov predstavlja vsekakor veliko presenečenje, čeprav so Švedi še neizkušeni. Zelo razgibano je bilo tudi srečanje med Izraelom in Portugalsko. Davidman je v odločilnem spopadu porazil Portugalca Lagosa In s lem pridobil tretjo pomembno točko.
Južna Afrika je z nepričakovano lahkoto porazila Belgijo in to z neoporečnim 5-0!
Tudi Ceha Kodes in Javorsky nista imela posebnih težav v srečanju z Avstrijcema' (5-0), kar velja tudi za Bungerta in Budinga, člana Zahodne Nemčije, ki sta porazila Norveško (5-0). Danci so bili prešibki za Brazilijo, ki jc zmagala z 5-0, tudi Irce je doletela ista usoda poti Nizozemcem (0-5). Tekma med Švico in Luksemburgom se pa je končala z izidom 5-0. Turki so izgubili srečanje proti članom Egipta z izidom 0-5.
Francija jc porazila Romunijo samo s 4-1, ker je Darmon nepričakovano izgubil srečanje s Tiria-com. Kanadčani so mislili premagati Finsko s 5-0, toda Puddicomba jc porazil Finec Suominena. Dober uspeh so dosegli Madžari v tekmi n roti Grčiji (4-1).
»OLIMPIJA« DOBRO VOZI
Prejšnja nedeljo je »Olimpija« gostovala' v Skopju, kjer je premagala tamkajšnji »Vardar« 2:1. Tekma je bila prav dramatična.
To nedeljo pa je »Olimpija« premagala v Ljubljani »Sarajevo« s 3:1. Tako je zdaj po točkah na tretjem mestu jugoslovanske prve lige, obenem s tremi drugimi klubi, upoštevajoč razliko v golih pa na 5. mestu, kar tudi ni ravno slaho.
Trener E]sner je končno ustvaril slovenski prestolnici res odlično nogometno moštvo, s katerim se lahko prikaže na vsakem igrišču.
VIETNAMSKI ŠKORPIJON
Vietnamci so že od nekdaj na glasu po tem, da se najrajši med seboj koljejo in izdajajo.
O lem pripoveduje tudi neka starodavna vietnamska basen:
Nekega dne je čepela žaba na bregu reke in sc pravkar pripravljala na skok v vodo, ko se ji je približal škorpijon.
»Poslušaj.« ji je rekel. »Nujno moram na ilrugo stran reke, in ker ne znam plavati, te lepo prosim, da me preneseš čez na svojem hrbtu.«
»Kaj še,« je odvrnila žaba. »Ti si škorpijon in vem, da bi me pičil in umoril, medtem ko bi te prenašala na hrbtu.«
»Zakaj bi te umoril?« jc rekel škorpijon. »Tega ne bom storil iz zelo enostavnega razloga, ker bi moral umreti tudi jaz, če bi ti umrla, saj ne znam plavati. Prosim te, zares te lepo prosim, da mi pomagaš, ker se mi zelo, zelo mudi na drugi breg.«
Ker ni nehal prositi se ga je žaba usmilila, si ga naložila na hrbet in začela plavati čez reko. Ko pa je priplavala na sredo reke, kjer je voda najbolj drla, jo je škorpijon pičil.
V smrtnem krču je zastokala žaba: »Zakaj si to storil? Zakaj vendar? Saj si mi obljubil, da me ne boš pičil, in jaz sem te nesla čez. ker sem ti verjela in ker si mi dejal, da se ti strašno mudi na drugi breg. Zakai si me torej pičil?«
»Prav imaš,« je zagrgral škorpijon. »Me vem. zakaj sem to storil. Vem samo, da sem Vietnamer « In je utonil.
sluge za zmago ima tudi Ljubljančan Dancu. Dobro so se odrezali tudi mladi igravci.
Končni vrstni red je naslednji: 1. JUGOSLAVIJA 10 točk, 2. ZDA 10, 3. Sovjetska zveza 8, 4. Bolgarija, 5. Brazilja' 6, 6. Španija 2 in 7. Cile 0. Sledijo še: Paragvaj, Peru, Panama, Portorico, Mehika in Argentina.
Dt.
—0—
Boris Košuta, član tržaškega »Bora«, je postal te dni državni prvak H. kategorije v namiznem tenisu. Še en uspeh za »Bor«.
—•—
VEČ PODPORE »BORU«
Tudi tržaškemu slovenskemu športnemu združenju »Bor« bi morala nuditi slovenska sredina več podpore in mu dajati tudi več priznanja. »Bor« je med tistimi ustanovami, ki najbolje in najlepše branijo in širijo ugled slovenstva v naši deželi in v Italiji sploh, zato bi se morala tudi slovenska sredina bolj zanimati zanj in ga podpirati.
Šport je eno tistih področij, kjer se lahko slovenstvo najbolj uveljavila v mednarodnem svetu, in »Bor« si nabira velike zasluge na tem področju, a bi lahko žel še mnogo večje uspehe, glede na talente, ki jih ima v svojih vrstah, če bi razpolagal s sredstvi za to. Skoro v vseh športnih panogah, ki jih goji mrodira »Bor« v kvalitetne športne vrste v Italiji in to s slovenskim imenom in ponosom
ANGLIJA - JUGOSLAVIJA 2:0
Na stadionu Wembley je Anglija v sredo premagala jugoslovansko nogometno reprezentanco z 2:0. Tekma je bila odigrana v okviru angleških oriorav za svetovno prvenstvo, katero pa' si je jugoslovanska reprezentanca — zaigrala.
Nikoli ni prepozno, pravijo. Čeprav je od koncerta gojencev Glasbene matice minil že dober teden, se govorice o njem še niso polegle. Naj bom glasnik polstrokovnjakov in ljubiteljev, ki jih jc ta nastop nekoliko razočaral v svojem množičnem zborovskem drugem delu.
Množičnost je vzpodbudna in Tržačanom od nekdaj godi. Primerna je za zaključne šolske prireditve, nikakor pa ne more prikazati sposobnosti mladih strokovnjakov predmestnih glasbenih šol. Nasprotno, ti združeni zborčki učinkujejo neubrano in se medsebojno izpodrivajo, prekrivajo. Nečisti vstopi, nižanje, neubranost in podobno vzbuja zaskrbljene misli, ali je temu krivo zgrešeno programsko načrtovanje ali nekritičen izbor mladih pevcev. Vsiljuje se nam misel, kakšnim vzrokom naj pripišemo dejstvo, da je pred leti navaden šolski zborček pod vodstvom gdč. Zupančičeve pokazal takšno zvočno zlitost, tako gotove vstope in takšno že kar odraslo glasovno čistost, da ne govorimo o visoki težavnostni stopnji tistih večglasnih skladb. Spomnimo se na Trboveljskega slavčka in nastop otrok pod vodstvom g. Hartmanove, pa se ne bomo več mogli opravičevati, češ da je delo z otroki težko in da ni mogoče doseči kaj več. Zakaj bi raje ne nastopil vsak zborček posebej in bi morda manj razočaral. Množičnosti tukaj vsekakor ne moremo odobravati.
Čisto drugačen vtis o resnosti naše glasbene ustanove pa nam je dal prvi del koncerta. Če si odmislimo tu in tam rahlo nesoglasje med orkestrom in mladimi solisti ter včasih predolge ali prekratke pavze med
ŽENA IN DOM
Ženske v Italiji porabimo veliko dišav
V Tuinu so odprli 29. t. m. drugo mednarodno razstavo dišav in kozmetičnih sredstev. Predsednik organizacijskega odbora je v svojem uvodnem govoru naglasil, da je poraba dišav v Italiji zelo velika glede na življenjsko raven. Proizvodnja kozmetičnih sredstev je predstavljala leta 1963 vrednost 220 milijard lir. Tudi naslednje leto se ni zmanjšala, četudi je nastopila gospodarska kviza.	/
Zdaj pa proizvodnja kozmetičnih sredstev še močno narašča, kajti z vseh strani sveta dobiva' italijanska industrija naročila za take izdelke. Kaže, da se Italijanke — in seveda tudi me — rade nadišavljajo in lepotičijo. Zakaj pa ne, ko pa vsi želijo, da bi bile lepe, najbolj pa seveda naši možje in fantje
Hotenje v ženski, da bi bila lepa', je popolnoma pozitivno in upravičeno, dokler seveda ni pretirano, da se spremeni v smešno.
Otroci in roboti
Evropski institut za strokovno izobraževanje je priredil te dni v Rimu mednarodno zborovanje o novih pedagoških metodah. Na zborovanju so ugotovili, da bo že v bližnji bodočnosti možno poučevati mladino najrazličnejše predmete, ne da bi se morala ta pri tem posebno truditi, kajti nove tehnike poučevanja bodo tako popolne, da bo učenje skoro avtomatično(?)
V zvezi z zborovanjem so priredili tudi razstavo strojev za poučevanje. To so avtomatični po-navljalci lekcij, nekaki roboti. Se bodo otroci pri njih res rajši učili kot pri starših ali učiteljih? Ali naj bi it roboti pomagali otrokom pri domačih nalogah da bodo starši še bolj brez skrbi hodili po svojih potih in puščali otroke same doma?
stavki, (v zadrego laičnemu delu publike), moramo mlade soliste zaradi dokajšnje tehnične izpopolnjenosti samo pohvaliti. Vera Tuta je v Handlovem koncertu presenetila z gibko vigranostjo, posebno pa z dobro tehniko levice. Motil je morda samo včasih prerahel udarec. Pokazala je precejšnjo tehnično dovršenost. Če bo nadaljevala s študijem, bi jo utegnil ovirati ženski udarec in premalo osebnosti, kar pa bo z leti odpravila.
Svojska osebnost je Ravel Kodrič, ki preseneča z jasnim, močnim, razumskim slogom in zrelostjo. Njegovi vstopi so gotovi in udarec svež, obvladanost, ki meji že na igrivost, mu obeta bodočnost. Poleg temperamenta, ki ga že ima, še nekaj poglobitve in imeli bomo dobrega pianista.
Tgra Mojce šiškovičeve v Bachovem koncertu za dva klavirja je prav tako tehnično dokaj izbrašena, a tudi kot Kodrič razumska. Vendar je manj osebna kot Kodrič, predvsem tehnično dognana, s čistim zvokom in odločnim udarcem, a s še nejasnimi osebnimi obrisi.
Janko Ban sicer obvlada partituro in iz orkestra izvabi, kar hoče, ni pa še bil kos obema solistoma, morda je preveč zahtevno za novinca, da bi obvladal hkrati orkester in soliste. Tako je bilo čutiti trenje in mestoma ritmično neubranost. V ozkih gibih je mladi dirigent kar vzpodbuden, v širokih gestah pa učinkuje premalo estetsko (razkrečeni prsti! V
Vsekakor nas je prvi del koncerta poplačal za slabši drugi del.
V. D.
Ob javnem nastopu gojencev GM
Stran 10
NOVI LIST
28. aprila 1966
r
K..
n
zs
n
e
A
©
u
piše in riše Miki Muster
TO
k 5.»
5'c ?r
^ as *-<
o co n
§f 2.8 < * ^ ČL 5’
•_. 5^ O
C/3
O) Ji) O
C/5
c'3E<
S<|"| f? S g. S‘ optr5
2a 3 n
«r.O S a
rS <■* TO os JU (A P
c/>
3' g-n< o ** ~ CO 0< •	03
C/5
CO
O Ki
a K> o >°
CP i-s P- '±
2 rt ° ?r
2.~
cr_.
n>
o •
N P
II
p
5'
'S-&
£13 “
tu >d
'"J S' ’>_/
§ £ 3 <2.	n-.
O H- ^
TO ^ N. 52. W <T> p* P
— 2-3
IP&I
tu pr cp.
0)
’ <s a • o 9 §■§
*"T3 -r "i
~ CJ
g-?.”
si s
8LP *a o
w
O o ,
53 ° s 33y
Jr-ft n
^ £ a P F- 3_
(/3 M’
M. ^
A K-
^£L
rv rt
0* a
cp o ** o
^ N
1^
H
< W PC N< °
V? <	C/5
r-f 03 a
s “ F*-<3
5 a 2o
o* * *
■ "><S.3 o -• S 3
7; <t ° n> a <
Hi a
£<ršB
6 n> <—.
ft K g *•
^ <fp‘ C/5 F H 3
~ 3<~£.
M 2 rt g-
o g- 3 _, n 9 „
tl a ^ p o £-2
K 3 2. ?
03
3
03 ■
;. a)
vr: 03 3 TO O
-o — c
O O C/J<
S’ -* °
2. o . S 2. S =' §■ o N 3 - p o
*£'° 3 °c^ zg"«
° a 3
Mn S.„
tu ~
o<g P 3
sd!
O S.R. c« 0
5
6 » g-? 5=
tl K C K>
5** o £ *" o ‘
0>
&U* ►=•
. C/5<
3JD C/) C/l ^
5 E. e/)
< ,_. S' 2." 3 g
< 5’m
’ „»g
H re o" “ O «• O ’—
S S- < P Krt '
N
N<
1? g E.
n< ^ '—'• C/5
3 H- <
< Q r> ^
. . S
S-S B
a ..
i II o
n rt B
03
— 3
O 5C L
p* o 2^	^	^
-
dJ
^j r..
2 re g » »?
Ča" p •O 3 0-3
P 03
3
O *“• d ^ _, =r
2. o
o
3 w
c o
rt -■:
Vi
3
n
c"10 S. F p —
N 3
03 P
a-i TO ‘t;* k> JD m fD IsJ
™ N	O"
^SrS«'
p c _ 5. e 2 “
g
f m 3 ^ -
rt n P 01
oT_ ^ - v) ^3 0Q
,	1 p n, r*
J o ™'| i— ^ a o a v E. „
a) n.
a a S. c. E-
3 — o n< 03 O p UQ y —
« a o
° rT
C/)
p g.
C S cr
i o S
e g*
co a
p- s? r ~ 3
-1 ‘ n as g s
5
=•<- ■	c
o c £& p ?
■— o ^ 5- rt fj P ,_,wo.
P§£> U.. E. n< P,
fP C (D S
cl ^	c^<	v)	w a	\*>
03 p	"O	c/)	N
a: -	2,0	c	^
en ^'.	N	< n<
3 ^	O	3	S ^
3 3	y	r,	o, n	h
ri	^	N	(/) *-i	o»
£: %	^	3	S •-•	-
O 0	K.	Jg	N< O	fp
_ a 2.« m.d
fP	^ 3	D-
p <i »'«•
a&:
s
M p r1 n
o
C/)
rp
p
y<3:»3 ■d
M: t/i
S -
' S-Jg-g
n a « n>'-° c a N %'
P|<ag-B ■
£'’9 3 p
Z
IN
O «—( £3- p
3
O
(T> _ c/)
S-2-a 3 2-3
O- c/)
o n>
P ^ p TO Mg-^3 ? «r ^ <2. F
p
rt ^gs^S
S1-" K- 3 cr p 3 n n - c ^ 3 rp at
o O N
cr w o
J? F
S
C a
3 2.	3---------------
S *■ “' c
. O co
!’ TO
O >a
^ M
— "I
o 5*r 5 to ^to 3 ~ O 3*	_
l^ol;
^ O P CL
rp
*3
o
O* TO
rp
O C/)
o cr
o £ R 3g.t)jf3
O Q 3
CL
3 a*. O —
* 3 g-3
<_i> TO^
CD t=-	—
a o c« Q n,
c 2r N« TO 14' p STO 3 !-
£aQ &
R i-	W	3
S? CfiE.
N ■-1 rt a g 2 P ? M< Q
N< 3 O C/5
'fpStroa
V/