v SPOMIN Zlatko Vince, 1922 -1994 Pokojni profesor hrvakega jezika je v svojem zadnjem ivljenjskem obdobju delal na Filozofski fakulteti v Zagrebu kot profesor sodobnega knjinega jezika. V znanstvenoraziskovalni dejavnosti se je uveljavljal kot nadaljevalec dela hrvakih filologov, kot so bili Stjepan Ivi, Mate Hraste, Josip Hamm in Ljudevit Jonke. Zlatko Vince je bil rojen v Djakovu, tudije je konal 1945. v Zagrebu, potem pa je poueval na srednjih olah v Zagrebu, Pazinu in Pulju. 1956. je bil izvoljen za asistenta za sodobni hrvaki jezik na tedaj ustanovljeni Filozofski fakulteti v Zadru. 1958. je zagovarjal disertacijo za doktorat znanosti, 1960. pa se je na zagrebkem vseuiliu tudi habilitiralza docenta s posebno jezikoslovno razpravo, eprav posebna habilitacija po doktoratu takrat ni bila obvezna. A na Filozofski fakulteti v Zadru ne z doktoratom in ne z disertacijo ni dobil docentskega mesta. Druga struja sije namre prizadevala mesto dodeliti uitelju iz drugega jezikovnega kroga. Tako je Zlatko Vince s svojimi odel v Zagreb in se zaposlil na akademijskem Intitutu za jezik, od 1969. pa je delal na Filozofski fakulteti v Zagrebu in poueval neslaviste, ki so se pripravljali za pedagoki poklic. Leta 1979 je postal redni profesor, 1988 pa je bil izvoljen za dopisnega lana Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Prav neprijazne, tudi surove okoliine, ki so tu nakazane le najbolj skopo, so Zlatka Vinceja dodatno spodbujale k nenehni dejavnosti in raziskovalni vztrajnosti. O tem pria njegova bibliografija (Radovi zavoda za slavensku filologiju, 28-29,1993194). V svojem raziskovanju in objavljanju se je vseskozi osredinjal na razvoj hrvakega knjinega jezika predstandardizacijskega in standardizacijskega obdobja. Tako je v posebnih hrvakih jezikovnozgodovinskih okoliinah odkrival zasuto dediino, kakor se je slikovito izrazil eden tistih, ki dodobra poznajo in islajo sadove Vincejevega znanstvenega raziskovanja. Vince je znanstveno delal brez take ali drugane strasti ali pristranskosti, kar v raziskovanju materinine ni vedno samoumevno. Zlasti se je izkazal z obravnavami dalmatinskih regionalistinih jezikovnih in pravopisnih teenj, denimo v Zori Dalmatinski, izhajajoi vZadru (1844-1849) (ob soasnih zagrebkih Danici in Kolu), pomembnem asopisu hrvakega narodnega preroda na poti k integraciji in k normativnosti knjinojezikovnih razliic. Drug znailni primer je vrednotenje jezikoslovnega dela minulih obdobij, zlasti e Toma Marelica (1854-1938), njegovih del s podroja terminologije, sloga in slovnice v ojem pomenu besede (avtorja Gramatike i stilistike hrvatskoga ili srpskoga jezika, 1899). Ob aktualizacijah skupnega jezika je bilo Maretievo delo hvaljeno in Gramatika ponatisnjena (1931, 1962), ob druganih naravnavah pa grajano. Znanstveno natanen in zvest svojim trdnim izhodiem je bil Zlatko Vince tudi kot jezikovni svetovalec v zagrebkih obilih,kot slovniar in soavtor knjige Jezini savjetnik s gramatikom, 1971, prav tako pa tudi kot visokoolski pedagog. Sedanjim in naslednjim rodovom bo ostalo Vmcejevo kapitalno delo, obsena monografija Putovima hrvatskoga knjievnog jezika, Zagreb 1987. Knjiga je doivela dopolnitev in obogatitev z obseno bibliografijo v drugi izdaji (1990),njeno vrednost in jasnost njene znanstvene govorice pa potrjuje okoliina, da je izla celo zvona izdaja za slepe in slabovidne (1990), kar se ne primeri kmalu kaki tako obseni in zahtevni monografiji s podroja jezikoslovja. Vincejevo kapitalno delo je nastajalo domala tri desetletja in je sad avtorjevega problemsko osredinjenega raziskovanja. Ker je to podroje hrvakega jezika in njegovega razvoja prvi sistematino in v celoti ter dokumentirano obdelano, lahko dodamo le e to, da je pomen te knjige v enciklopedinih razsenostih in vzorni izvedbi. 231 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, t. 6 v SPOMIN Poleg te monografije je Zlatko Vince napisal tudi Portrete hrvakih jezikoslovcev (1993), metodoloko zasnovo kratkih monografij o posameznikih pa je podal v svoji knjigi o jezikoslovcu Ivanu Brozu (1992). S portreti in s kratko monografijo o Brozu je tudi pokazal, kako dananje znanstveno umovanje ne more mimo natanne razlembe in vrednotenja prizadevanj in uspehov poprejnjih jezikoslovnih rodov. Zlatko Vince je z razpravami sodeloval v vrsti znanstvenih publikacij in asopisih Zadarska revija. Filologija, Jezik. Sprio svoje osebne skromnosti in blagega znaaja ni silil v ospredje, a je s kakovostjo, tematiko in obsegom svojih del, raziskovalno ves as disciplinirano osredinjenih na poglavitno temo, v ospredju vendarle bil, cenjen in spotovan. Naneslo je, da sem ga poblie poznal od leta 1957, ko sva si do njegovega odhoda v Zagreb v lepi palai zadrke Filozofske fakultete delila kabinet z oknom, odpirajoim pogled k blinjemu otoku Ugljanu in usmerjajoim oi gor k srednjeveki trdnjavi Sveti Mihovil na najvijem hribu tega otoka ali pa v neposredno bliino dol k morju, ob jugu ali burji zviharjenemu in pljuskajoemu vse na Rivo, medtem ko je ob mirnih dneh ob sonnem zahodu morje svojo gladino docela umirilo, da je bilo brez kodrastih valov in se je zleknilo v predveerno bonaco, v kateri so se zrcalile in svetlikale veerne barve. S kolegom Vincejem sva delala pohode v zadrko okolico in se povzpela na Svetega Mihovila. Ugljan je ves zeleno porasel, bogatijo ga njive in vrtovi in pa naselja. Kolega je bil zmeraj priljuden, zvedav sobesednik, zanimale so ga slovenske stvari o jeziku, jezikoslovju, literaturi, kulturi. Takrat ni bilo niti pomisliti, da bi mogla spet priti ujma in z njo rasuta baina, kakor je v 16. stol. sprio Beneanov pel in toil zadrki pesnik Petar Zorani v svojih Planinah. Ko je pred tremi leti postal Zagreb cilj bombnih napadov, se je Zlatko Vince e bolehen umaknil v Ljubljano s skrbno soprogo, herjo slovenske matere in hrvakega oeta, jezikoslovca J. Ribarica, neko profesorja v Mariboru, sicer pa poznavalca in popisovalca istrskih hrvakih nareij. Doivljanje trpkosti begunstva v tujem okolju je krhalo Vincejevo ibko zdravje. A ni se moglo slutiti, da mu je odmerjenega le e tako malo asa, kipa ga je skoraj do zadnjega prebil v delu. Janez Rotar Filozofska fakulteta v Ljubljani 232 JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 40, 94/95, L 6