VESTNIK
-	E
= PoStni urad 9020 Celovec
E	Veriagspo:tamt 9020 Kiagenturt	E
E	izhaja v Cetovcu	E
E	Er$chcinung:ort Kiagenturt	=
E	Posamezni izvod 3 šilinge
E	mesečna	naročnina	12 Siiingov	E
E	ceioietna	naročnina	120 Siiingov	E
^	P. b. b.
=	=
rtiiitumtiimiiimuimoiuauininuumtimtHniHuimuutiumtT
LETNIK XXX).
CELOVEC, PETEK, 24. DECEMBER 1976
ŠTEV. $2 (1793)
V te/? J^e/r o^o/; /;ož;M je Mrt-t:^Jwo pose/rno fe/;'^o govora o w;rM; o 7?:tr% v Jr^žm/, o m;rM na vay: rn v sveta, o nttra v Ježe/; ;n Jržatr;', pa t^J; o tntra štrom po sveta.
Govortmo o tntra tam, ^jer je predvsem oj nas sam:'/) o^vtsno, a/; ^o ta naša že/;a posta/a resmčnost — v /astn: Jražtn:, ^jer je potrebno res ze/o ma/o :n že /<o t/ražtns^a s^ap-nost posta/a oto^ Z?dr7?;o7;;je :n sožitja. 7*reZ?a je /e, Ja c/an: te Strpnost; svoje osebne :n se/?:ene Interese as^/aJtjo s s^apmm: ^or:stm:, ne Ja se zaraJ: tega mora/:' oJpoveJat: svoj: :'nJ:v:Jaa/nost:.
Ge je to možno v Jraž:n:', mora /;;-t: :'zveJ/j:vo taJ: v s:'rsem o^v/ra. Šaj je taJ: vas a/Z mesto v Jo/očenent smZs/a /e JražZns^a s^apnost, seve-Ja neprZmerno večja Zn zato taJZ obremenjena z razno/Zčnostjo prob/e-mov. Ob JobrZ vo/jZ Zn s sbapmm: prZzaJevanjZ, z/astZ pa ob meJseboj-nem spoštovanja je marsZbaj mogoče areJZtZ,- čeprav rešZtve ne bojo veJno Zn povsoJ ZJea/ne — ve/Zbo bo že Joseženo, če sZ /jaJje ne bojo več sovražnZbZ, marveč soseJje.
/n soseJje že/Zmo bZtZ taJ: v sbap-nZ JomovZnZ, toJa soseJje v smZs/a
/G
enabopravnZb Zn enabovreJnZb soJe-že/anov. Zato oJ/očno oJb/anjamo posbase vseb tZstZb, b: nas bo če j o v Ježe/no Zn Jržavno sbapnost sprejet; /e poj pogojem, Ja se .Integriramo" v večZnsbZ naroJ, to se pravZ za ceno oJpoveJZ /astnema naroJa. Dos/eJ-no pa zavračamo zato ta JZ „ rešZtve", b; jZb sprejemajo mZmo nas Zn v našo šboJo ter jZb nam vsZ/jajejo, ne Ja bZ nam Ja/Z možnost, Ja bZ prZ Zsba-nja teb rešZtev enabopravno soJe/o-va/Z Zn sooJ/oča/Z bot enabovreJn; partnerjZ.
/sbreno sZ že/Zmo mZr Zn sožZtje v Ježe/Z. VenJar ta mZr ne sme bZtZ „pobopa/ZšbZ mir", bot ga je npr. prej /etZ napoveJa/o g/asZ/o K/7 D; prav tabo pa taJZ sožZtje nZ ares-nZč/jZvo tabo Jo/go, Job/er boJo manjšinsko po/ZtZbo z veJnostjo Zn ce/o s poJporo prZstojnZb araJnZb JejavnZbov z/orab/ja/Z nemšb;' naclo-na/Zst; za svoje p/ebZscZtarne oJ/o-čZtve v smZs/a „zmage v nemšb;' no-ČZ". Po tej pot; gotovo ne bo aspe/o astvarZtZ ozračja, potrebnega za JZa/og mej prZstojno v/aJo Zn prl-zaJeto manjšZno — pa naj se posa-meznZb; Zzven a/Z ce/o znotraj naše naroJne sbapnost/ še tabo traJZjo, Ja bZ Zz črnega napravZ/Z be/o. Kajti poj/aga za sbapno reševanje ne morejo bZtZ stranbarsbo-oportanZstZčn; „sporazamZ" protZ manjšZnZ Zn taJZ "e protZmanjšZnsbZ zabonZ, bZ pome-nZjo revZzZjo Jržavne pogoJke; poj-/aga morejo bZtZ eJZno/e jasna Jo-/očZ/a č/ena 7.
Ta Jo/oč;7a pa je treba Zzpo/nZtZ v ce/otZ, po Jaba Zn črbZ, preJvsem pa v soJe/ovanja Zn sporazamno s prZza-Jeto naroJno sbapnostjo. 5amo tabo bo mogoče Joseč; rešZtve, b; boJo zagotovZ/c resnZčno sožZtje Zn pravičen mZr v Ježe/Z/
gjj gg
ZaJovo/jne praznZbe Zn mnogo aspebov v novem /eta vsem bra/cem, naročnZbom Zn sotraJnZbom
VESTNIK
UREDNIŠTVO
UPRAVA
Ustavno sodišče razsodilo:
Gre za
diskriminacijo
koroških
Slovencev
V	pritožbi društva .Kulturni dom" zoper odiočbo koroške deželne vlade, ki je potrdila negativno odločbo celovškega magistrata, s katero je bilo zavrnjeno dovoljenje nakupa zemljišča na Kardinalschutt po zakonu o stanovanjskem načrtovanju, je — kakor znano — ustavno sodišče najprej prekinilo pritožbeni postopek in uradno uvedlo postopek o preverbi zakonitosti odredbe celovške mestne občine o spremembi namembe zemljišč.
V	tem postopku je ustavno sodišče na seji dne <6. !2. 1976 razsodilo, da je zadnja odredba celovške občine o spremembi namembe zemljišč protizakonita, ker po eni strani ni bila v smislu zakonov pravilno objavljena, po drugi strani pa za spremembo namembe zlasti zemljišča, ki ga je kupilo društvo ..Kulturni dom", niso bili dani važni vzroki, kakor jih predvideva zakon, marveč je bila namemba tega zemljišča spremenjena samo zaradi tega, da bi preprečili nakup po .neljubem kupcu", kar pomeni kršenje ustavno zajamčene pravice enakosti pred zakonom.
S tem je ustavno sodišče že v postopku o preverbi zakonitosti zadnje celovške odredbe o spremembi namembe zemljišč praktično razsodilo tudi o pritožbi društva .Kulturni dom", ki je utemeljevalo svojo pritožbo zlasti s kršenjem ustavno zajamčene pravice enakosti pred zakonom. Vsekakor razsodba o pritožbi društva .Kulturni dom", ki bo izšla šele pismeno, ne bo mogla mimo gornje ugotovitve, ki z drugimi besedami pravi, da je šlo pri spremembi namembe zemljišča, ki ga je kupilo siovonsko društvo, in pri zavrnitvi dovoljenja tega nakupa za diskriminacijo slovenske narodne skupnosti.
Predmetna razsodba prizadene posebno celovškega župana, ki je pred ustavnim sodiščem osebno z vso vehemenco branil odredbo in se poskušal prikazati kot posebnega prijatelja Slovencev, čeprav je — kakor je bilo tekom razprave nedvoumno dokazano — osebno poskušal nagovoriti prodajalca predmetnega zemljišča, da odstopi od kupne pogodbe s slovenskim kupcem.
Uvod v nove odnose
med !ta!ijo in Jugosiavijo
Z ogromno večino skoraj 90 odstotkov navzočih postancev je poslanska zbornica italijanskega parlamenta prejšnji petek ratificirala ita-lijansko-jugoslovanske sporazume, s katerimi so zdaj formalno pravno urejena važna vprašanja medsebojnih odnosov. Te rešitve so bile dosežene s tako imenovanimi osimskimi sporazumi, ki odpirajo novo poglavje v odnosih med obema državama in na Jadranu, kar bo imelo brez dvoma velik pomen za mir, varnost in napredek v tem delu Evrope.
V zadnjem času so šovinistične in zlasti neofašistične sile v Italiji in še posebej v Trstu skušale za vsako ceno preprečiti ratifikacijo teh sporazumov (obširen komentar objavljamo na 2. strani — op. ured.). Ven-
PODPREDSEDNiK JUGOSLOVANSKE VLADE VRATUŠA:
Nespremenjeno stališče Jugosiavije
do reševanja manjšinskega vprašanja v Avstriji
.Stališče Jugoslavije do reševanja manjšinskega vp:a-šanja v Avstriji se ni spremenilo. Če bodo odlašali z rešitvijo tega problema, se lahko vse skupaj samo še bolj zaplete. Tako je izjavil podpredsednik zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije dr. Anton Vratuša v pogovoru z domačimi in tujimi novinarji v Radencih. In še je naglasil: ..Problema manjšin ni mogoče rešiti brez njih ali proti njim, podlaga za rešitev tega vprašanja pa mora biti državna pogodba, ki sta jo podpisali tako Avstrija kot Jugoslavija." Posebno pa je poudaril: .K rešitvi tega problema ne morejo prispevati zakoni, ki pomenijo revizijo državne pogodbe in so kot taki podlaga za diskriminacijo ali asimilacijo."
Podpredsednik jugoslovanske vlade je v tej zvezi tudi izrazil prepričanje, da je pravice manjšin mogoče uresničiti brez preštevanja. Opozoril je na znano jugoslovansko stališče, da so manjšine, katerih pripadniki so legalni državljani držav, v katerih živijo, lahko most, ki prispeva k zbliževanju sosednih narodov — .vendar samo tedaj, če jim večina v teh državah resnično zagotavlja enakopravnost".
K manjšinskemu vprašanju v Avstriji je na tiskovni kon-terenci v Beogradu zavzel stališče tudi predstavnik zunanjega ministrstva Mirko Kalezič. Ha vprašanje v zvezi
z .dialogom" med koroškimi Slovenci in avstrijsko vlado je Kalezič odgovoril: .Jugoslovanska vlada je vedno menila, da je pot do izpolnitve 7. člena državne pogodbe v neposrednem in konstruktivnem dialogu avstrijske vlade s predstavniki slovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji."
Glede izjave gradiščanskega deželnega glavarja Kery-ja, ki je v pogovoru s tujimi novinarji pred nedavnim izjavil, da .manjšinskega vprašanja ni", pa je Kalezič dejal: .Tako koroški Slovenci kot gradiščanski Hrvati so v številnih deklaracijah in izjavah opozorili na to, da niso enakopravni z večinskim narodom Avstrije in razložili dejanski položaj, to je, da republika Avstrija še do danes večinoma ni izpolnila mednarodnih obveznosti, določenih v 7. členu državne pogodbe, ki se nanašajo na pravice in zaščito slovenske in hrvaške narodnostne manjšine na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem." Izjava deželnega glavarja Keryja takšno stanje le potrjuje — je dejal Kalezič — in jo je mogoče označiti samo kot izraz asimilacijske politike tistih sit, ki takšno politiko zagovarjajo in ki že leta delujejo na Gradiščanskem, da bi hrvaški manjšini odvzeli njen hrvaški etnični značaj. .Taka politika pa ne prispeva, marveč le škoduje sporazumevanju z manjšinama pri urejanju tega perečega vprašanja jugoslovan-sko-avstr(jsklh odnosov."
dar pa so končno prevladale demokratične siie, ki so se odtočile za novo stran v zgodovini italijansko-ju-goslovanskih odnosov ter zadale s tem hud udarec nespravljivim krogom šovinistov in neofašistov.
Uveljavitev osimskih sporazumov pa je veiikega pomena tudi za slo-vensko narodnostno skupnost v Italiji. V teh sporazumih se je namreč Italija obvezala, da bo slovenski manjšini zagotovila največjo možno zaščito, in sicer — kar je posebno važno — na celotnem ozemlju pokrajine, torej na Tržaškem enako kot na Goriškem in v Videmski pokrajini. Tozadevno je poslanska zbornica tudi že sprejela posebne dokumente s povsem določenimi nalogami oz. obveznostmi. Od vlade med drugim zahteva, da mora pripraviti potrebne instrumente, „ki bodo slovenski narodnostni manjšini v Fur-laniji-Julijski krajini zagotavljali enake pravice, svoboden razvoj in globalno zaščito". Zahtevana je globalna zaščita in ne le jezikovna; to zaščito pa je treba razširiti na celotno ozemlje, tako da nova ureditev ne bo veljala le za Tržaško (nekdanjo cono A, kjer so bile pravice slovenske manjšine določene z londonskim sporazumom), marveč tudi za Goriško (kjer so imeli Slovenci doslej precej manj pravic) in še posebej za Videmsko pokrajino (kjer Slovencev uradno sploh niso priznavali). Končno pa je pomembno še dejstvo, da je v novem dokumentu govora o narodnostni in ne le o jezikovni manjšini, kot je bilo doslej v navadi.
Kot „prvi korak" je ratifikacijo osimskih sporazumov pozdravil tudi Primorski dnevnik v Trstu, ki meni, da obstaja danes politična volja, da se tudi vprašanja slovenske narodnostne skupnosti začno globalno reševati. Seveda bo realizacija zastavljenih ciljev zahtevala še veliko naporov, ..toda prvi koraki so zastavljeni dobro in bolj obetajoče kot doslej".
Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni
26. Slovenski ples
ki bo v soboto 8. januarja 1977 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Ceiovcu.
Tokrat bosta za ples igrata znana in pritjubtjena
#	Ansambe! bratov Avsenik
#	Ansambe) Stane Mancini s kombo kvartetom
Vstopnice po 40 šil. v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni .Noša knjiga" in v pisarni SPZ; po 50 šil. pri večerni blagajni.
Slovenska prosvetna zveza
ENAKOPRAVNOST PO KOROŠKO:
V kmetijski zbornici
ni pravice za stovenščino
Vprašanje nemškega naciona!iznia
V ponedeljek se je sestal na volitvah 21. novembra izvoljeni občni zbor koroške kmetijske zbornice, da izvoli novega predsednika in predsedstvo ter strokovne odbore stanovskega predstavništva koroške-da kmetijstva. Za novega predsednika je bil izvoljen Valentin Deutschmann, prav tako zastopnik UVP-jevskega Bauernbunda kot njegov predhodnik Stefan Sodat, kateremu so se deželni glavar Wagner in predstavniki posameznih frakcij zahvalili za njegovo dolgoletno delo v kmetijski zbornici. Osnovanih je bilo tudi osem strokovnih odborov, v katerih pa mandatar Skupnosti južnokoroških kmetov nikjer ni zastopan; zbornični svetnik Ignac Domej je zato glasoval proti taki odločitvi.
Sicer pa je nastop predstavnika južnokoroških kmetov spet enkrat odkril razmere in duh, ki prevladujejo v koroški kmetijski zbornici. Kajti komaj je Domej svoj govor začel v slovenščini, ga je nestrpno prekinil novi predsednik Deutschmann, ki je prav v tem forumu že večkrat zelo osorno reagiral, če je slovenski mandatar le poskušal spregovoriti vsaj nekaj besed tudi v svojem materinem jeziku.
Vse besedičenje o koroški .tole-rantnosti" in vse samohvale o avstrijski .širokogrudnosti" v manjšinskem vprašanju izpuhtijo v prazno in se razpočijo kot milni mehurčki spričo stvarnosti, ki vlada v koroški kmetijski zbornici, kjer očitno še danes vetja nacistično povelje .Karntner, sprich deutsch!" To pa je tudi dovolj prepričljiv dokaz, kako neosnovane in neupravičene so izjave vseh tistih deželnih in državnih predstavnikov, ki s trditvami o .vzorni" rešitvi zavajajo domačo in mednarodno javnost. Kajti .enakopravnost po koroško" postavlja take trditve na laž! Pri tem pa je kmetijska zbornica le eno izmed področij, kjer o resnični enakopravnosti sploh ne more biti govora; da je to javnopravna ustanova, je samo toliko bolj značilno za odnos, ki ga v Avstriji in še posebej na Koroškem kažejo do manjšinskega vprašanja, to je do pravic in enakopravnosti obeh narodov v deželi.
V ostalem je občni zbor kmetijske zbornice potekal zelo .spravljivo". Ta .božični mir" je poleg slovenskega mandatarja in njegovega poskušenega nastopa v materinem jeziku motilo le še dejstvo, da zastopniki splošne kmečke zveze (Allgemeiner Bauernverband), katera je letos poleti opozorila nase z vrsto špektakularnih protestnih akcij proti .uradni" kmetijski politiki, tudi zdaj niso glasovali za novega predsednika Deutschmanna.
Zastopnik južnokoroških kmetov Domej se je v svojem govoru zavzel za izboljšanje pridobitvenih pogojev za male kmete, za pospeševanje obrti in industrije na podeželju ter za zmanjšanje bremen, ki jih mora prebivalstvo na vasi nositi za gradnjo cest, vodovodov in drugih infrastrukturnih nalog. Predvsem pa je izrazil upanje, da bo pri pospeševanju v bodoče merodajna potreba in ne narodna pripadnost posameznika.
Post v boju za resnico
Spor med katoliško delavsko mladino ter celovškim škofijstvom, ki je — kakor smo v našem listu že poročali — nastal zaradi odstranitve tajnice omenjene organizacije Edde Konrad, še vedno ni bil rešen. Nasprotno: v svojem odločnem boju zoper krivico, „pri iskanju resnice in pravičnosti", se je 60 aktivistov katoliške delavske mladine odločilo za štiridnevni post, kakor so imenovali svojo protestno akcijo.
Stališča na obeh straneh se slej ko prej bistveno razlikujejo: medtem ko skušajo v škofijstvu celotno zadevo zreducirati na osebno nesposobnost Edde Konrad, ki ji očitajo nespoštovanje službenih predpisov, pa KAJ vztraja pri tem, da gre za načelna vprašanja, za spor, ki korenini v različnih političnih pogledih med KAJ in uradno cerkvijo, kar prihaja do izraza tudi v manjšinskem vprašanju.
Pravilnost stališča KAJ brez dvoma potrjuje dejstvo, da je do sedanjega „spora" prišlo neposredno v zvezi z angažiranjem KAJ in zlasti njene tajnice Konrad v solidarnostnem gibanju za pravice koroških Slovencev in še posebej v boju proti diktatu preštevanja. Zato je od ureditve tega „spora" tudi v veliki meri odvisno, koliko verodostojnosti bo v bodoče imela akcija „Skupna Koroška".
Ob koncu minulega meseca, 27. in 28. novembra 1976, je imela zveza avsfrijskih protifašističnih borcev in žrtev fašizma (KZ-Verband) svoj zbor v Mauthausenu, kjer so se zbrali delegati iz cele Avstrije, pa tudi predstavniki sorodnih organizacij ter mednarodne federacije doporniških gibanj (FIR). Predsednik dr. Ludwig Soswinski je v svojem poročilu obširno govoril tudi o pojavih neonacizma in neofašizma v Avstriji ter je v tej zvezi poudaril, da je z nevarnostjo takih pojavov treba seznaniti predvsem mladino in jo .obvarovati pred morebitno infekcijo".
Posebej je bilo na zboru govora tudi o trenutnem položaju na Koroškem, na katerega sta predvsem opozorila člana predsedstva dr. Luka Sienčnik in Joset Nischel-witzer; pa tudi predsednikovo poročilo je zajemalo to področje. Dr. Sosvvinski je ocenil npr. tudi vlogo koroškega Heimatdiensta (.pogosto drug izraz za naciste na Koroškem") ter spomnil na delovanje teh krogov pred drugo svetovno vojno, ko so po Avstriji vabili turiste na Koroško z opozorilom, da Židje niso zaželjeni. Leta 1945 na Koroškem niso izumrli niti antisemiti —je v Avstriji aktualno tudi danes niti izseljevalci Slovencev, je dejal
UNICEF - most solidarnosti
Pred nedavnim je obhajata svojo tridesetletnico ena izmed organizacij Združenih narodov — namreč Mednarodni otroški skiad za hitro pomoč otrokom ati, kakor se skrajšano imenuje, UMtCEF. Ta organizacija je bita ustanovtjena tl. decembra 1946 in ima zdaj za seboj že tri desettetja uspešnega deta.
Pobuda za pomoč otrokom, ki so biti žrtve druge svetovne vojne in so ostati brez staršev, brez strehe nad giavo in brez varstva, ki so biti izmučeni, botni in podhranjeni, je nateteia na pozitiven odziv v svetu. Da bi rešiti njihova živijenja, je na pobudo OZN prispevato pomoč v obliki živit, zdravit, obtačit in obutve nad 60 držav ter jo namenito otrokom v tistih državah, ki jih je najbotj prizadeta druga svetovna vojna, tn tako je nastat UNtCEF.
Prvi program pomoči te humanitarne organizacije je rešii eno generaci-
jo otrok v 14 državah sveta, ki so biti žrtve druge svetovne vojne. Toda po-kazato se je, da otroci v Atriki, Aziji in Latinski Ameriki večinoma živijo v takoti, boiezni, neznanju in revščini. Trije od štirih otrok na svetu namreč živijo v manj razvitih državah in državah v razvoju. Večini primanjkuje hrane, obteke, strehe nad glavo, mnogi se nikoii ne naučijo pisati in brati, njihova živijenjska doba je zaradi pomanjkanja žeto kratka.
Ob teh dejstvih se je mednarodna zavest razvijata in dozoreio je spoznanje, naj ne bi revščina kot usoda spremtjaia otroke v manj razvitih de-žeiah vse živtjenje. Tudi same dežeie v razvoju so začete aktivno iskati možnosti, da bi odpravite takoto, bo-tezni, nepismenost in revščino ter s tem rešite otroke trptjenja in pomanjkanja. Ktici mednarodne sotidarnosti so prišti do Združenih narodov, ki so podprti takšna prizadevanja. Tako je UNtCEF
nadatjevai s prizadevanji v obtiki novih, tako imenovanih dotgoročnih programov pomoči, na podiagi katerih načrtujejo posamezne dejavnosti za doigoročno pomoč otrokom skupno z dežeiami, ki to pomoč potrebujejo.
Za svoja prizadevanja v treh deset-tetjih je UNtCEF dobii že števitna priznanja, med katerimi je treba posebej omeniti Nobetovo nagrado za mir teta 196$. Ob priiožnosti podetitve nagrade so čiani Nobetovega komiteja tudi žeto primerno orisati vtogo in pomen te humanitarne organizacije, ko so poudariti, da pomeni dejavnost UNtCEF neprecentjiv korak v mednarodnem sodetovanju ter predstavtja most sotidarnosti med bogatimi in revnimi dežeiami.
Tudi v Avstriji detuje komite UNtCEF, ki z raztičnimi akcijami — med drugim s prodajo večjezičnih novoietnih voščit — zbira sredstva za svojo dejavnost.
dr. Sosvvinski. „Za vsemi temi izrodki se skriva tista nemška ošabnost, ki jo navadno imenujemo nemški nacionalizem. Vendar tudi tukaj ne smemo misliti, da je ta bolezen kakorkoli vzročno povezana s Hitlerjem in nacionalsocializmom, kakor da bi samo bivši nacisti kot nemški nacionalisti nosili s seboj to dediščino." Govornik je spomnil, da so na tej bolezni bolehale vse avstrijske stranke že pred 1938 in še bolj pred 1933; .vse politične stranke v Avstriji so v različnih časih različno dolgo mežikale proti Nemčiji, in sicer vedno tedaj, kadar je to v določenem času najbolj ustrezalo njihovim željam".
To vprašanje nemškega nacionalizma pa je, čeprav v nekoliko spremenjeni obliki, aktualno tudi danes. Dr. Sosvvinski je opozoril, da se v Avstriji o letu 1945 še danes govori le o .porazu" in .polomu", le malo pa jih je, ki govorijo o zmagi zaveznikov, o zmagi pravičnosti nad barbarstvom. Vendar pa je resnica, da Avstrija vojne ni izgubila, marveč jo je dobila: kajti samo zmaga zaveznikov je omogočila zopetno vzpostavitev Avstrije. Zato je treba predvsem mladino vzgajati v novem duhu: v zgodovini in v pouku zgodovine je treba pravilno opredeliti vprašanja nemškonacionalno ter neofašistično in neonacistično, osnovno vodilo mora biti, da se to nikdar ne sme ponoviti! Vendar pa moramo pri tem na vsak način preprečiti, da bi se mladina in njeni učitelji povrnili k tisti uničujoči miselnosti, ki je bila značilna za dvajseta in trideseta leta — da je vsak politično drugače misleči tudi že sovražnik.
V tem smislu — je dejal dr. Sosvvinski — tudi obiski šolske mladine v nekdanjem koncentracijskem taborišču Mauthausen in v tamkajšnjem muzeju ne veljajo čaščenju žrtev in junakov, marveč naj mladini samo pokažejo, kaj se ne sme več ponoviti. .Pri tem jim tudi pokažemo, kaj je solidarnost, kaj mora biti nesporno preko vseh svetovnonazorskih razlik. Kajti tukaj so našli konec očetje nemško govorečih Korošcev in slovensko govorečih Korošcev."
Avstrijska javna okčiia, v prvi vrsti koroška, so v pretektik dnek posvetita mnogo pozornost; demonstracijam v 7*rstn, ki so kite naperjene prot; rati/ikaciji os:msk;k sporazumov. 5 tem; sporazami se na meddržavnr ravni sporazamno reši me J Jragim ta J: prov;zor;j deta meje med /agos/avijo ;n /tatijo; gre za mednarodnopravno vetjavno mejo na kivšem tako imenovanem Svobodnem tržaškem ozemtja (570).
Korošci časopisi so poročati o dogodki/; v Trsta tako, kot in nosite demonstracije pečat naprednosti, apravičenosti, poteg tega pa še žetjo po Avstriji. Čimkotj pa se čtovek po-gtot;; v poročita, temkotj dokijo čtanki in komentarji jasne znake protijagosiovanske in pro-tisiovenske propagande. Poadarjajo, da so se adeteženc; demonstracij okrniti „prot; odsto-pitvi kivšega itatijanskega ozemtja /agostaviji" ter da so vpiti parote kot „Dot z izdajate; in Titovimi prijatetji", pa tadi „Naj živi Avstrija". Pvoja častva pa so menda tadi izraziti s tem, da so peti staro avstro-ogrsko kimno. Dosti manj pa vedo takajšnji tisti poročati o tem, kako so neo/ašistične totpe, k; so kite jedro demonstrantov, napadate, razkijate in pastošiie arade, časopisne redakcije in partijske tokate, pri čemer so vzktikate revanšistič-na in šovinistična gesta.
Potrekno je, da se mato ozremo nazaj v pretektost, da dokimo pravo stiko o tem, kaj pomeni izraz „kivše itatijansko ozemtje". Do teta 7973 je kita /tatija poteg Avstro-Ogrskc in Nemčije čtanica takozvane Trojne zveze. Da ki pa vtadajoči v /tatiji aresničiti svoje imperiaiistične načrte, so okrniti starima zaveznikoma krket. V tondonskem pakta iz teta 79D so site antante oktjakite 7tat;ji, da ko po
končani vojni dokiia poteg Trentina in /až-nega Tirota tadi še oksežna področja, kjer v gtavnem prekivajo Ptovenci in Hrvati. Ker so site antante v vojni zmagate, je Ptovensko primorje s Trstom vred poteg čete /stre, Zadra in nekaterik otokov prišto v sestav /taiije. Ktjak paroti o „samoodtočk; narodov" so po razpada Avstro-Ogrske vetesite same pretomite to načeto tadi na račan Ptovencev in Hrvatov. Gtedate so na mate narode kot na drokiž, s
katerim se ptačaje razne astage. Ptovensko in krvaško prekivatstvo v /atijski krajini — kakor se je s skapnim imenom imenovato to področje — je kito izročeno /taiiji in njeni kra-taini raznarodovaini poiitiki, ki je dosegta svoj višek v doki jašizma.
A/eddržavno razkosanje stovenskega ozemtja (poteg Primorske je tadi Koroška prišia v sestav drage države, medtem ko je Peneška Ptovenija že prej kita pri /taiiji) pa je ogrozijo sam okstoj stovenskega naroda. V ictik /947—7943 pa je siovenski narod dokazat, da noče kiti drokiž za koristi veiikik, marveč da je votjan si svojo asodo kovati sam. Eden izmed sadov koja protijašističnik zaveznikov, še posekej pa narodnoosvokodiine korke jago-stovanskik narodov je kit tadi, da se je po dragi svetovni vojni spremenit potek meje med
/agosiavijo in /taiijo. Ta meja se je pomaknita proti zakoda, vendar pa ne do stovenske narodnostne meje. /agostovanska armada je sicer osvokodiia tadi Trst, vendar se je morata na zaktevo zapadnik zaveznikov kmata amakniti iz mesta in iz detov stovenske Primorske (po-dokno kot se je zgodiio pri nas na Koroškem).
Od teta 7947 naprej je okstajaio na manjšem deta tistega ozemtja, ki je kito po prvi svetovni vojn; pod /taiijo in je kito po dragi
svetovni vojni sporno, tako imenovano Pvo-kodno tržaško ozemtje,* kito je pod zavezniško apravo in razdetjeno na coni A in P. Teta 7934 je v sktada z iondonskim momoran-damom prešta aprava v coni A na /taiijo, v coni P pa na jagosiavijo. Ta kompromisna rešitev je omogočita, da je postopoma prišto do agodnega preokrata v cciotnem spteta odnosov med /agosiavijo in /taiijo. A/eja med oke-ma državama je postaia ena izmed najkotj od-prtik v Evropi; največ koristi od tega je krez dvoma imet Trst. Londonski memorandam je vsekovat tadi dotočita gtede areditve manjšinskega vprašanja.* za stovensko manjšino na Tržaškem ter za itatijansko manjšino v /agos/a-viji. Ker pa je memorandam arejat samo vprašanje Ptovencev na Tržaškem, /tatija pa ni spoštovaia svojik iastnik astavnik dotočit o
pravicak in enakopravnosti narodnostnik in jezikovnik manjšin, je prišto do tega, da so kiti Ptovenci v /taiiji deiežni po pokrajinak žeto raziičnik pravic; največ so jik imeti na Tržaškem, precej manj na Goriškem, v Pene-čiji pa Ptovencev niti niso priznati kot manjšino.
Teta 7973 je prišto do ponovne zaostritve okoii tržaškega vprašanja, ko je /tatija javno in aradno govorita o itaiijanskik ozemeijskik pretenzijak po kivši coni P. V osimskik spo-razamik sta se /tatija in /agostavija potem sporazameti o dokončni rešitvi, da ki se spravite iz sveta ovire, ki so otežkočate vsestranski razvoj v tem deta Evrope. Prav zaradi nere-šenik vprašanj je v zadnjik tridesetik tetik vedno spet trpeto gospodarsko in kaitarno živtjenje v dežeti Eartaniji-/atijsk; krajini. Pa tadi v potitičnem živtjenja so se kazate negativne postedice, pod katerimi je trpeta ne nazadnje tadi stovenska manjšina, ki živi v Pe-neški Ptoveniji in Kanatski dotini ter na Goriškem in Tržaškem.
Nazadnjaški in šovinistični krogi, njim na četa neojašisti, so napeti vse site, da ki preprečiti dokončno areditev. Ena izmed njikovik ztogtasnik akcij so kite tadi zadnje demonstracije. Vendar tadi neojašistično nasiije ni mo-gto preprečiti, da ki se ogromna večina v rimskem partamenta izrekta za ratijikacijo osimskik sporazamov. Tako zadnji dogodki v Trsta samo potrjajejo dejstvo, da zakajajo nazadnjaki vedno kotj v dražkeno izotacijo.
Tisti krogi v Avstriji in ztasti na Koroškem, ki so se tako navdaševat; nad dozdevno .žetjo Tržačanov po Avstriji", pa so si sami izstaviti spričevato svoje dakovne pripadnosti.
ifomu v Trsfu se fož/ po Avsfri/i
„Knjiga - naj lepše darilo
SPZ je razposlala knjižno zbirko za 1977
V današnjem času, ko človek stremi predvsem za tehničnim in gmotnim napredkom, je knjiga kot kulturna dobrina in spioh kot posredovala kuiturne preobrazbe še posebno potrebna. To veija na spiošno, v naših konkretnih razmerah veija to še prav posebno, ko je knjiga tista, ki nas seznanja z iepoto materinega jezika in nas tako povezuje z rojaki v veiiko narodno družino v najširšem pomenu enotnega siovenskega kuiturnega prostora. Širjenje siovenske knjige med našim ijudstvom je zato ne te pomembna, marveč hkrati tudi hvaieina naioga, ki ji veija posvečati vso skrb na najraziičnejših področjih naše kuiturno-prosvetne dejavnosti.
Ena izmed tovrstnih akcij, ki ima že dolgoletno tradicijo in je vedno spet deležna širokega odziva, je knjižna zbirka, ki jo leto za letom posreduje našemu človeku Slovenska prosvetna zveza. Tudi letos je v dneh pred prazniki nastopila pot med ljudstvo knjižna zbirka SPZ, ki prihaja k nam v smislu spoznanja, da je knjiga najlepše darilo: za razmeroma nizko ceno nam „po-klanja" bogat in pester izbor iz domače in tuje književnosti. Poleg .Koroškega koledarja" za leto 1977, ki ga je SPZ spet izdala kot svoj lastni prispevek, obsega zbirka še štiri knjige iz programa Prešernove družbe v Ljubljani, katera zdaj že skoraj četrt stoletja skrbi za širjenje dobrih knjig med vsem slovenskim ljudstvom ter je v tem času razposlala že okoli 10 milijonov knjig in revij med Slovence v matični domovini in v zamejstvu.
Zdaj pa si kratko oglejmo posamezne knjige, ki jih obsega letošnja zbirka.
* KOROŠKI KOLEDAR, ki kot
lastna publikacija SPZ zdaj že tri desetletja prihaja v naše domove, je tokrat narasel na obsežno knjigo z daleč nad 200 strani. V njem bomo poleg koledarskega dela (kjer so v vinjetah in spominskih dnevih začrtani mejniki naše ožje in širše narodne zgodovine) našli dolgo vrsto zanimivih prispevkov iz naše preteklosti in iz današnje stvarnosti. V našem pregledu jih moremo seveda le kratko omeniti:
V uvodnem članku dr. Franci Zvvitter na koncu .obračuna" več kot dvajsetletnih prizadevanj za uresničitev člena 7 državne pogodbe pride do zaključka, da smo se po nedavnem jezikovnem preštevanju pravzaprav spet znašli na začetku, vendar smo za mnoge izkušnje in številna spoznanja bogatejši; iz tega izhodišča bomo morali nadaljevati boj za naše pravice. Kako bomo morali biti nosilci in oblikovalci tega boja, razmišlja v svojem prispevku dipl. ing. Feliks Wieser, ki opozarja tudi na tiste sile doma in v svetu, ki so v tem boju naš naravni zaveznik. Karel Prušnik-Gašper na zgodovinskem pojavu janičarstva razglablja o etično-političnih vidikih današnje problematike asimilacije. Še enkrat nazaj v .jubilejno koroško leto" se vrača dr. Miran Zwitter, ki na primeru takozvanega jubileja „1000 Jahre Karnten" odkriva zanimive paralele med najrazličnejšimi .koroškimi jubileji", ki pa so vsi imeli skupni namen:	.dokazati"
nemški značaj Koroške. Povsem drugačen pogled nazaj je prispevek Ivana Jana, ki opisuje začetek protifašističnega gibanja in partizanskega boja na Koroškem.
Manjšinski problematiki v širokem mednrodnem okviru je posvečen članek Draga Košmrlja, ki je poleg tega obdelal tudi vprašanja odnosov med manjšinami in matično domovino. Vera Klopčič piše o kulturnih vidikih enakopravnosti narodnih manjšin, in sicer v luči seminarjev OZN leta 1965 v Ljubljani in leta 1974 v Ohridu. Delež, ki smo ga koroški Slovenci prispevali v preteklosti in ga prispevamo tudi danes v skupno zakladnico slovenske literature, je orisal Matjaž Kmecl, medtem ko je Nada Gaborovič posebej opredelila po-
men sodelovanja med pisatelji tu in onstran meje. Na novo področje kulturno-umetniške dejavnosti med koroškimi Slovenci, namreč na ustvarjanje in zlasti prikazovanje likovne umetnosti opozarja Janez Tehovnik, ki opisuje dosedanjo pot mlade slovenske galerije „Aula stovenica" v novi zadružni centrali v Celovcu. Prav tako mlada ustanova je Slovenski znanstveni inštitut, katerega naloge in cilje, pa tudi že prve uspehe je nanizal njegov ravnatelj dr. Avguštin Matle.
Odnos avstrijsko-nemških nacionalistov do slovenskega vprašanja v luči publicistike je v obširni razpravi obdelal Tone Zorn. Izidor Predan je razgrnil problematiko in tragiko beneških Slovencev pred ozadjem strašne potresne katastrofe. Izmed najbolj aktivnih naših prosvetnih društev je tokrat predstavljeno SPD .Zarja" v Železni
Obvestilo
Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bo imela svoj
OBČNI ZBOR
v torek, dne 28. decembra 1976 ob 18. uri v dvorani „Aula stovenica" v Celovcu, Paulitschgasse 5-7.
Delegati in gostje so prejeli posebna vabila.
/Verdun; ojbor
Kapli, katerega pestro paleto dejavnosti je razgrnil Miha Travnik. Z nekrologom, ki ga je napisal Valentin Polanšek, se tudi v .Koroškem koledarju" klanjamo spominu našega nepozabnega narodnega in kulturnega delavca Hermana Velika. Da Mladje ni samo literarna revija, dokazuje Franc Kattnig, ki poroča o raznih oblikah uveljavljanja mladjevcev. Pavel Zdovc nas popelje na .bojišče", kjer se bije nemški .jezikovni boj"; Dušan Nečak je prispeval pratek oris slovenske zgodovine od konca prve svetovne vojne; Radovan Gobec pa kot strokovnjak opozarja na pomen pevskih srečanj.
V zadnjem, .leposlovnem" delu koledarja sledijo še prispevki Andreja Kokota in Janka Ogrisa (ki se oba spominjata časa nacizma in izseljevanja koroških Slovencev), Leopolda Suhodolčana, Pavle Rovan in Luba Urbajsa (ki opisuje doživetja v planinah), medtem ko so pesmi prispevati Lado Smrekar, Cizel Velimir, Monos, Jozej Turk, Milka Hartman in Andrej Kokot. Ne nazadnje je treba omeniti tudi .likovni" del, kjer so poleg umetnikov, ki so razstavljeni v „Au!i slo-venici", predstavljeni še naši domači ustvarjalci Valentin Oman, Iška Rano, Dušan Schlapper, Ernest Arbeitstein in Jože Stefan. Sicer pa je koledar sploh bogato ilustriran in tudi v številnih slikovnih dokumentih prikazuje življenje, delo in boj koroških Slovencev, medtem ko naslovno stran krasi barvni lesorez .Teran" velikega mojstra slovenske grafike prof. Božidarja Jakca.
* MRTVI ODRED je zadnji partizanski roman slovenske pisateljice Manice Lobnikove (ki je leta 1974 zgubila življenje v prometni nesreči blizu Salzburga). V njem tako živo in tako človeško toplo, kot je zmogel te redko kateri pisatelj, pripoveduje o usodi ljudi, ki (Dd/;e na 9. strd?;;')
Zveza stovenskih organizacij na Koroškem
Slovenska prosvetna zveza Slovensko šolsko cfruštvo Zveza stovenskih žena Slovensko ptaninsko društvo
Zveza koroških partizanov Siovenska miadina Siovenska kmečka zveza Zveza stovenskih izsetjencev
Siovenska fizkutturna zveza
želijo vsem članicam in članom, sodelavcem, prijateljem in somišljenikom
pri/efne praznike in uspešno novo iefo/
Prešernovo gledališče
v dolinski občini pri Trstu
V Boljuncu v dolinski občini pri Trstu so minulo nedeljo slovesno odprli novo občinsko gledališče .France Prešeren". Otvoritvene slavnosti so se udeležili tudi vodilni predstavniki dežele, med njimi predsednik deželnega sveta Arnal-do Pittoni, podpredsednik deželne vlade Merio Stopper, senatorka Jelka Gerbičeva, deželni poslanec
Okno k človeku
Poj zgornj:??! Hds/ovo?H m s yoJ-Mds/ovo??:	.Md/^Md ;KgoJofRMS^<3
Hrupnost Jwb gcMcrdc:;" je b:/d f četrtek 76. Jcccwbrd oJprfd v gd/e-rZj: Mestne bZJc v CefofCK rdzstdfd s/Zb, rZsb m /r/dstZb šestfP KTnctnZbov Zz brvdšbe ToJrdvZne. Po so Drgggn
imenovgne .ngrvne %wff7rosfZ". 5 tem fzrgzom označujemo Plovno rz/ro^e-Jovgnje dbdJcrnsbo neso/dnrJ? Kmet-nZbof. To so /;<:J;c, bZ prvenstveno oprdvJjdjo Jnrg pob/Zc, s/Zbdjo (e v prostem čdsn. V zgojovtn; ndfvnegd sP^drstvd fmdmo vrsto prrmerov oseb,
OsreJnjr brdj, bjer se je porgjd/d jngos/ovdns^d ndtvnd umetnost, je vds N/eP;ne v PoJrdvmr z osebnostjo bwctd-s/Zbdr)d /vdnd GenerdJčd. Tot
Dušan Lovriha in drugi. Predvsem pa je bila zastopana slovenska narodnostna skupnost, za katero pomeni novo gledališče veliko pridobitev, kakor to velja seveda za občane sploh.
Novo gledališko dvorano je odprl dolinski župan Edvin Švab, ki je v svojem nagovoru naglasil pripravljenost občanov, da se bodo bojevali za nov in lepši svet enakopravnih delovnih in angažiranih ljudi, svet bratstva, medsebojnega spoznavanja, sodelovanja in enotnosti. Ta prizadevanja je podkrepil tudi podpredsednik deželne vlade Stopper, ki je poudaril pripravljenost dežele, da podpre take in podobne spodbude; zagotovil je po-
GdžZ, Mdfo Gencrd/Zč, MZ/dn Gfnc-rd/Zč, StjepdM /fdnec, /vdrt Z.dcbowč-Crodtd m /Jrdnbo Tovdb. Tčdzstdfd je bZ/d v endbZ posfdvZtvZ že preJ-stdvJjfMd v GrdJctt m Sd/zbdrgd ter je tdJ; Jo seJdttje preJstdfft^e f Ce-/ovcrr prZs/o v soJe/ovdnj% s bd/tdr-mm; dstdrtovdm; obeb omertjemb mest.
Tdzstdf/jenZb 70 Je/ prZčd o ue/Z-bem Mg/eJd m tehtnost: jMgos/ovdM- cene tofrstnib dmetnrn Josegdjo sbegd prZspevbd v Zdb/dJn/co tdbo togfdfe tJsfne.
h: so Zdče/c s/ZbdtZ se/e f poznZb /et/b ž:v/jenjd. Obtčdjno dpordb/;djo nd-rdvo, pr: tem ze/o poJrobno opZstr-jejo ž:v/jenje /jdJ: ter Jdjejo podJd-reb trstemd, bdr veJo o sfvdreb Zn ne, nje
76-/efen fdnt, bZ je Jos/ej pdse/, obo- moč pri izvajanju kulturnega pro-pdvd/ Zn ord/, se je sezndnZ/ z zndnZm grama v novem gledališču. s/Zbdrjem Trstom /VegcJdšTem. Te-td md je postd/ svetovd/ec, toJd sdmo v febrJčnZb stvdreb, bdj Zn bdbo ndj Generd/Zč s/Zbd, to je prepdščd/ nje-md sdmemd. PreJvsem md je sveto-fd/, ndj ne bopZrd JrdgZb. Tdsneje so se prZJrdžZ/Z se frdnjo Mrdz, MZrbo VZrZds, Do/enec, GdžZ, Večendj. Nd-std/d je prdfd s/Zbdrsbd so/d bmetot* ndZvcev, bZ je čdtZ/d ce/ovZfost pove-ZdnostZ žZv/jenjd Zn Je/d. S/Zbd/Z so svoje obZčdje, prdznovdnjd, svoje nd-pore pr: Je/d nd po/jd, ndvezdnost ng zem/jo, vese/je Zn žd/ost. PrZ tem je z/dstZ VZrZds šege/ nd socZd/no poJ-ročje. .StdrejsZm vzornZbom se Jdnes
pr/Jrdždjejo tdJZ preJstdvnrbZ m/dj- garderobami',"ki jih je
se veJno g/dvn: motZv njZbovegd s/Z- ' ' v pros ore bdrstvd nd steb/d.
/zmeJ preJstdv/jenZb dmetnZbov se Mdto Generd/Zč (brdt /vdndj dve-/jdv/jd bot rezbdr v /esd,- dpordb/jd brdst Zn brdsbo, zdnZmdtd gd č/oveb Zn žZvd/. Drdgdn GdžZ Zzstopd bot portretZst Zn brdjZndr. /vdn TdcbovZč je s/Zbdr pre/Znjeno tdnbZb črt, cvetjd Zn ZzrdzZt rZsdr. Prdnbo Tovdb /jdb: močne rdmene Zn ze/ene bdrve. MZ/dn Generd/Zč Zn Stjepdn /vdnec std ndj-m/djsd Zn spdJdtd v generdcZjo pet-
JesetZb /et.
Tdzstdvd bo oJprtd Jo 7S. jdnddr-Jd *s'/ZbdjJltvd7sdmo7 ZdnZmd- ^ prZboJnjegd /etd. ZdrdJ: svojsbe-Zd ndZvno sbbdrstvo se zdčenjd ^ ^c:nd prrbdzovdnpt vdsbegd z:v-
/;en;d, zdn:mdn/d zd vsd/eodnevnc č/ovebove potrebe Zn vZsobe bvd/Zte-te Je/ bZ bZ/o prdv, Jd bZ ndš/d oJmev tdJZ meJ ndsZmZ rojdbZ.
tanei Tehovntk
s s/dvnZm ^cdrZnZbom" Todsseddjem ob boned sto/etjd, Jdnes je zdnZntdnje Zdnjo postd/o včdsZb že moJd Zn tdJZ
vr-
Z dograditvijo gledališke dvorane je bil zaključen prvi del obsežnega kompleksa, ki obsega večjo športno dvorano, obsežen spomeniški park, posvečen 208 v narodnoosvobodilnem boju padlim občanom, in sedaj še gledališko dvorano z 250 sedeži. Pozneje bodo ves ta kompleks razširili v kulturno rekreacijski center.
Gledališče, ki je bito zgrajeno po načrtih arhitekta Darija Jagodica, ima večji oder z dvema stranskima odroma; le-ti so povezani z možno pre-v prostore za sestanke in skupinsko delo. Oder ima prekrito vdolbino za orkester in je opremljen z zadostnim ozvočenjem in najsodobnejšimi reflektorji, kulisami in zavesami, skratka z vsemi napravami, ki jih zahteva sodobno gledališče. Večji fojer se lahko spremeni v razstavni prostor, kjer je tudi kotiček za bar. Poleg tega je še manjša dvorana ter prostor pod odrom, ki ga bo imelo na razpolago domače prosvetno društvo .France Prešeren".
Celotna zgradba z opremo je stala 300 milijonov lir; od tega je dobila občina eno tretjino kot odškodnino za razlaščena zemljišča za gradnjo tovarne, ostalo pa je krila z lastnimi sredstvi.
SPD „Daniea" imeio v gosteh Jezerjane K'"b slovenskih študentov na Ounaju
prosisvi) SrBcks Kosovsts
Na povabilo našega prosvetnega društva ..Danica", smo imeti v nedeijo 19. decembra pri Vogiu v Št. Primožu v gosteh igraisko skupino prosvetnega društva Jezersko" iz Siovenije. Jezerjani so nas tokrat spet presenetiti z veseioigro v treh dejanjih ..Skupno stanovanje", ki je kot po navadi, kadar pridejo Jezerjani, bito nagrajeno z navdušenim apiavzom in tudi poina dvorana je pričata, da je njihov prihod in nastop nekaj posebnega za naše prebivaistvo.
Prosvetno društvo .Jezersko" obstoja ie izpred vojnih tet in je svoje delo prekinito samo v drugi svetovni vojni, ko je svobodoljubno slovensko ljudstvo proglasilo kul-turn molk. Posebnost tega društva je v tem, da vztrajno goji odrsko umetnost in da vsako leto naštudira najmanj eno igro. Poleg odrske umetnosti goji tudi folkloro.
Jezerjani prihajajo na Koroško že okrog 15 let in v teh letih so gostovali že v raznih krajih južne Koroške, kot na primer v Bilčovsu, na Radišah, v Železni Kapli in pa seveda tudi pri nas. Najboljši stiki obstojajo s podjunskimi društvi zlasti z .Zarjo" in .Danico". Kakor smo od Jezerjanov zvedeli, so vedno srečni in veseli kadar gostujejo na Koroškem, to pa ne zato, ker se tudi sami čutijo Korošce, marveč predvsem zato, da .trohico" slovenske kulture posredujejo tudi svojim bratom in sestram onstran Karavank.
Misli ob praznikih
Spet SO prej	prdZ?:?^r, to so
trst: J?:evr v /e:rr, ^o se /?o??TO v Jrrr-žrrrs^er?: /rrogrr vese/r/r, Jd srno spet s^rrpdj, ^dr je v tern prenapete??: časa ??c^a) rre?:dvdj?:egd rn Treneta? potrebnega. Po star: navart: na; b: ir prdznr^r rrrJr ;rsttrar;at; nebabsno rdzpo/ože??je notranjega ?n:ra. Ob teb pr%z?rr^r/? /?oJo spet izmenjana nešteta voščita z žet jami posameznikov, Jrrržrrr, podjetij in rrsfanov, Ja bi v zajovoijstvrr preživeti božične praznike ter rrspešno stopiti v novo teto.
Letos je bita naša naroJna skap-nost ^on/ro?:frrdr:d s preštevanjem posebne vrste, ki so ga nam vsiiiie tri v Jržavnem zbora zastopane stranke. Koroški Stovenci smo se tema prestevd??;rr, ki pomeni revizijo avstrijske Jržavne pogoJbe aprti z bojkotom, ki je oJ/rčrro aspet. č/speb bojkota je bit ta Ji povoj, Ja se je zvezni kaneter Kreiskp oJzvat zahtevi obeh osreJnjib stovenskib organizacij po naJatjnjib pogajanjih, /n tako po tej spremenjeni sitaaciji apra-vičeno apamo, Ja bo priboJnje teto za nas koroške S/overrce botj agoJ-no, saj so meroJajne site v zlvsfrij; končno te morate aviJeti, Ja je s/o-vensko tjaJstvo na Koroškem steJiio obema naroJnima organizacijama, in Ja se ni pasti/o manipaiirati. 3koJa je te za mitijone, kr jih je požrto „štetje" in kr bi jih tahko porabiti za botj koristne namene.
V apanja in žetji za botjšo asoJo naše naroJne s^Kp?:osf?, imamo seve-Ja v mistik vetiko Jražino zbrano okrog našega gtasita 5tovenskega vestnika, kr se prizaJeva biti oJraz teženj stovenskega ijaJstva ztastr se-Jaj ko postaja vprašanje naše manjšine v Ztvsfrrjr' veJno botj aktaatno po sveta. Da pa bi bit naš tist še pestrejši in Ja bi še aspešneje rzpo/-njevat to ptemenito natogo, je vsekakor potrebno, Ja ima čim več so-traJnikov in Jopisnikov iz vseh naših Jotin, kr' boJo pomagati temetjito spoznavati naše kraje in tjaJi ter njih kattarne, gospoJarske in Jrage posebnosti.
Ob tej prr/ož?:ost? imamo prijetno Jotžnost, Ja sc iskreno zahvatimo našim prizaJevnim soJetavcem in Jo-pisnikom za izkazano zvestobo in pomoč, ko so pomagati o/?/r^ovdfr in širiti tist meJ našim tjaJstvom in taji izven naše Jomovinc. Hkrati pa povezajemo našo zahvato s prošnjo, Ja taJi v novem teta ostanete zvesti našema tista, Ja bo še botj skapno gtasiio nas vseh.
12-člansko igralsko skupino z Jezerskega so tokrat spremljali predsednik društva Andrej Zadnikar, režiser Mirko Cegnar in stari in zvesti prijatelj koroških Slovencev Silvo Ovsenk.
Številne gledalce je v polni dvorani pozdravil predsednik .Danice" Stanko Wakounig in izrazil prisrčno dobrodošlico Jezerjanom. Nato je spregovori) režiser Mirko Cegnar in izjavil, da si šteje v posebno čast
Stovensko prosvetno društvo .Bilka" v Biičovsu vabi na igro
LUČ GORA
ki bo v nedeljo 26. decembra 1976 ob 19.30 uri pri Miktav-žu v Biičovsu.
Gostuje: tgraiska skupina SPD „Rož" iz Št. Jakoba v Rožu
Ljubitetji odrske umetnosti
prrsrčno vabtjenrt
in veselje, da nastopa s svojimi igralci med koroškimi Slovenci.
Kar smo videli potem je bilo pravo doživetje. Bili smo priča izvajanj odrskih umetnikov, ki so nas očarali in predstavili za dve in pol ure v drug svet, v katerem smo pozabiti na vse težave s katerimi smo drugače soočeni v našem življenju. Odlično obvladanje vlog, lepi kostumi in zdravi humor, ki je izžareval iz njih, so tvorili harmonično celoto. Znano je, da ima za uspeh igre glavno odgovornost režiser, ki predstavo pripravi in izvede. To vlogo je Mirko Cegnar suvereno opravil in tako je njegova zasluga, da smo bili z veseloigro Jezerjanov vsi brez izjeme zadovoljni, kar pa ni nič novega, saj so nas že večkrat presenetili s podobnimi odrskimi dogajanji. Razumljivo je, da so bili igralci in režiser na koncu predstave nagrajeni z navdušenim aplavzom in da je ponovno prišla do izraza želja, da se Jezerjani spet kmalu oglasijo pri nas na Koroškem.
Po predstavi je bilo družabno srečanje s petjem, kjer smo domačini in gostje obujali spomine na razna medsebojna srečanja. Spet so se utrjevala stara in kovala nova prijateljstva, kar je seveda v bistvu smisel takšnih srečanj. Jezerjani so ob tej priložnosti povabili naše prosvetaše na protiobisk. Naši prosvetaši so vabilo radi sprejeli in že kar na licu mesta so se zmenili, da bodo prišli v slikovito jezersko dolino ob prvi priložnosti z naštudirano igro.
O planinski dejavnosti onstran Karavank
bo veljala sodelovanju in srečanju mladih planincev z obeh strani Karavank. Slovenski planinci na Koroškem smo to odločitev sprejeli z veli-kom veseljem in hvaležnostjo.
Ko smo slovenski planinci na Koroškem tičali v največji zagati — to je bilo septembra in oktobra leta 1968 — so priskočiti na pomoč gorenjski planinci in se mnogoštevilno udeležili gradnje prve slovenske zamejske planinske postojanke na Bleščeči planini. Akcijo pomoči je vodil predsednik Koordinacijskega odbora gorenjskih planinskih društev Franjo Klojčnik, kateremu gre glavna zasluga, da je bila postojanka pravočasno dograjena (izgradnja koče je bita pogodbeno vezana na določen termin).
Od takrat še posebno veže naše planince z gorenjskimi planinci zlasti pa s planinci iz Kranja, tesno prijateljstvo, ki je bilo skovano v tova- pripadniki Nemško-avstrijskega pla-
Vrh 1835 m visoke Golice nad Podgorjami je bil do druge svetovne vojne med najbolj obiskanimi vrhovi v Karavankah, to pa zato, ker je tam kraljevala znana Kadilnikova planinska koča, katero so množično oblegali tudi planinci severno Karavank.
Zgodovina planinskega izživljanja na območju južnega območja Gotice je bila burna in trda. Leta 1892 so
riški pomoči in trdem delu.
V zvezi z dolgoletnim plodnim sodelovanjem našega društva s Planinskim društvom Kranj, naj omenimo zadnjo sejo kranjskega planinskega društva pod predsedstvom Francija Ekarja, kjer so v predlogu programa za leto 1977 med drugim razpravljali tudi o načinu sodelovanja s SPD v Celovcu, ki naj bi bilo v organiziranju skupnih akcij in v izmenjavi izkušenj o organizacijskem delu obeh organizacij. Sc posebna pozornost pa
Slovensko prosvetno društvo .Danica" v št. Vidu v Podjuni vabi na
PEVSK) KONCERT
k) bo v nedeijo 2. januarja 1977 ob 14.30 uri pri Vogiu v St. Primožu
Nastopata: Ženski oktet SPD .Obir" iz Obirskega, vodi Vaientin Poianšek in mešani pevski zbor SPD .Danica"
Prisrčno vabijeni!
Odhor
ninskega društva na višini 1582 m gradili Spodnjo kočo. Po ustanovitvi 10. podružnice Slovenskega planinskega društva na Jesenicah (1903), so slovenski planinci sklenili, da bodo na vrhu Golice postavili svojo postojanko. 18. junija 1905 je bila otvoritev. Največ zaslug za gradnjo je imel starosta slovenskih planincev Franc Kadilnik in po njem se je tudi postojanka imenovala — Kadilnikova koča. S to kočo je bila ustvarjena protiutež ponemčevanju slovenskih gora, ki so jih takratni nemški planinci smatrali za svoje. Podoben položaj je bil na pogorju Stota, kjer so kranjski planinci leta 1910 na Malem Stolu zgradili Prešernovo kočo in s tem zajezili val ponemčevanja tudi na tem območju, katerega leglo je bila nižjeležeča Valvasorjeva koča.
V drugi svetovni vojni sta bili uničeni obe omenjeni planinski postojanki. Medtem ko so Prešernovo obnovili že pred več kot deset leti, spominjajo na Kadilnikovo kočo samo še vidni temelji. Vendar to se bo sedaj spremenilo. Planinci jeseniške občine hočejo do leta 1978, ko bodo slovenski planinci slavili 200-letnico prvega pristopa na Triglav, zgraditi na vrhu Golice novo postojanko, ki bo ponosna naslednica stare Kadil-nikove koče iz leta 1905. Nova koča bo tudi pomemben prispevek k proslavljanju organiziranega planinstva v zgornji savski dolini.
Kot zaključek letošnjega delovanja je kulturni krožek Kluba slovenskih študentov na Dunaju priredil večer v spomin Srečku Kosovelu, ki je umrl pred 50 leti, star komaj 22 let.
Znanci in prijatelji še danes obujajo tople spomine nanj, čeprav se Kosove) ni razodeval ljudem. Prizadeval se je za delavsko vprašanje in vedno bolj odločno zahteval njegovo rešitev. Socialna misel mu ni bila tuja že zato, ker je videl dosti revščine doma med Kraševci in jo preveč okusil v svojem študentovskem življenju.
Razmišljanje o umetnosti in pesniško delo sta ga odtegnila za nekaj časa od klavrne sedanjosti, od lakote, ki je bila pogosta spremljevalka našega študenta. S predavanji in recitacijami je jel nastopati pred rudarji, na delavski akademiji, kjer je ostro napadel uradno kulturo.
Kosovel je hotel napraviti obračun s svojo dotedanjo potjo in ta obračun naj bi bila zbirka .Zlati čoln", vendar je bila priprava za zbirko leta 1925 dokončno pokopana. Ohranil se je le predgovor.
Kdaj pa se je obrnil čisto h konstruktivistični poeziji ne vemo, saj so izšla dela te dobe šele v Integralih 1967 in pa v knjigi, ki bo izšla konec tega meseca .Moja pesem" 1, 2. Gladko rimo so zamenjale kričečo raztrgane kadence z močnim premolkom in trdi, rezki, trzajoči toni.
Odgovornim študentom kulturnega krožka je res uspelo v strnjeni obliki predstaviti Srečka Kosovela, kar je bilo gotovo povezano z velikim trudom, saj smo celo slišali tudi pesmi kot na primer Polton v molu iz zibke .Moja pesem" 1, 2. Glasba in dekoracija pa sta popestrili program.
H krstni izvedbi Ziljske ohceti
Iz tehničnega vzroka — na razpolago je bilo premalo prostora — smo se v zadnjem poročilu o poteku izvedbe ziljske ohceti .Vascit pr Žile" v glavnem omejili na opis prireditve. Tokrat pa hočemo bralce seznaniti tudi s tehnično izvedbo uspele šentjakobske krstne predstave.
Ob krstni izvedbi Ziljske ohceti, ki jo je izvajal mešani pevski zbor SPD .Rož" ob sodelovanju folklorne skupine .France Marolt" iz Ljubljane, je poleg vnetega zbiralca starih ziljskih pesmi Lajka Milisav-Ijeviča treba omeniti predvsem Sama Vremšaka, ki je avtor glasbenega dela Ziljske ohceti in ki se je kot tak tudi udeleži) krstne predstave v Št. Jakobu v Rožu.
Skladatelj Samo Vremšak je namreč prvotno sedemstavčno suito — izšla je v zbirki IZBRANI ZBORI, ZKPO Slovenije 1973 — razširil z novimi napevi ziljskega svatbenega obreda, ki mu jih je prinesel zborovodja Lajko Milisavljevič, na 23 stavkov. Priredba vseh teh napevov, ki smo jih slišali v Št. Jakobu, je torej delo Sama Vremšaka.
Ob tej priložnosti naj še omenimo, da je povezovalno besedilo med posameznimi pesmimi in prizori, ki ga je iznašal učitelj Tone Sticker, delo oz. prispevek Nika Kriegla, ki je znan poznavalec ljudskih običajev. Ne nazadnje naj še zapišemo, da je koreografinja skupine .France Marolt" Marija Šuštar. Tako smo osvetliti tudi tisto plat izredno uspele krstne predstave ziljskih ženitovanjskih pesmi, ki je v zadnjem poročilu žal nismo mogli zajeti.
Stovensko prosvetno društvo .Borovije" vabi
#	v nedetjo na Štefanovo 26. decembra 1976 ob 14.30 uri pri „Fottu" v Sto-venjem Ptajberku na DRUŽABNt POPOLDAN
#	v četrtek 6. januarja 1977 ob 14. uri v društveni sobi, Postgasse 5/1 na predstavitev barvnega fiima VRNtTEV
Scenarij za fitm je napisa) Janko Messner, posneta pa ga je TV Ljubtjana. V gtavnt vtogi nastopa naš rojak Marjan Srtenc.
Pr:srč?ro vd/?/je?rr/
Lefm proračun TIDE; 3,27 miVi/arcfe ši7;ngroy
17. decembra t. m. so Avstrijske dravske etektrarne sktenite tetnt proračun za teto 1977 v višini 3,27 mitijarde šitingov.
Levji detei tega proračuna v višini 1,38 mitijarde šitingov bo po-žrta skupina etektrarn območja Matte, katere izgradnja se že btiža koncu. Trenutno je v pogonu prva turbina gtavne stopnje Rottau. Do spomtadi teta 1978 bo detato vseh osem turbin, ki bodo proizvajate skupno 891 megavatov etektrične-ga toka. Nadatje je v proračunu zapopadenih 12,2 mitijona za etek-trarno Borovtje, 194,1 mit. za etek-trarno ob Aninem mostu, 21,3 mtt. za projektiranje katorične etektrarne Vottsberg ttt, 10,2 mit. za projektiranje Zgornje Drave in 56 mi-tijonov za projektiranje raznih drugih investicij.
Skoro vse te vsote gredo v dobro avstrijskih podjetij, te mato naročit, ki jih Avstrija ne more dobaviti, gre v inozemstvo.
Letošnja uporaba investicij je v primerjavi z tonskim tetom za 35 % manjša.
Posloviti smo se od Hribernikovega očeta
V #7. /etn sfdrost: ??ds je v soboto 27.	??ove??:/'rd Zd veJ?ro zdprrstr/
7*rd?;c HrrTcrrrrT rz Gd/:crje.
Prej ne^dj ??:esecr je s svojo žerro v Jrrogrr Jrrržme se sreče?: rrr vese/ o/?/?djd/ jrr/?r/ej z/dte porode, seJdj pd že počrvd r?d gd/rs^e??: po^opd/rsčtr. HrJrerrrr^ov oče rzvrrd rz se/š^e Jdre r?r srcer oj tdrr?, ^jer je prej /etr nd-sfd/o ?rovo rrrrrcMo jezero poJ 0/?rr-je??r. TdJrrdt se je preše/:/ z Jrrržrrro v Gd/rcrjo. Ker je M ZdveJer: prrpdJ-rrr^ s/ove?rs^e rrdroJrre s^rrp??osfr, je trrJr svojegd srrrd /ož&ofd vzgojr/ v porrosrregd svoLoJo/jrr/???egd č/ove&d. V zdJ?rjr voj?rr se je /e-td prr^/jrrčr/ pdrdzdrror?:. V rre^r /?or/?r je M tež-^o rdrrjerr, td/ro Jd je Jdrres 700-oJsfotrrr rnvd/rJ.
HrrTcrrrrTov oče se je rdJ vJJjrrče-vd/ v rrdroJrro Je/o, o/JsJrovd/ s/o-verrs^e prrreJrtve, z/dsfr' je rdJ Z?rd/ S/overrsJ?? vesfrrr/? :?? Jrrrge s/overrsJre prr/r/r^derje. Z njegovo s??:rtjo s??:o zg?:/??/: zrrdčdjrrcgd rrr s^rorrrrregd r?ro-žd, 4J je /?:/ ze/o prr/jrr/?/je?? pr: /jnJ-sfvrr, J-dr je trrJr rrdjpreprrč/jrveje po-^dZd/d r:Je/ež/?d ??d pogre/?rr.
77r:/?err??^ovegd očefd /?o??:o o/?rd-??:/: v ?repozd/??:e??: spo??rr?:rr, svojce??: ??t soroJ?rr^o??: pd :zreJ?d???o ??d!e g/o-/?o^o sožd/je.

V Posočju na toptem in pod varno streho
Prvemu potresnemu sunku meseca maja, ki je zahteval skoro 1000 smrtnih žrtev je sledilo še na stotine drugih, najmočnejši pa je bil spet meseca septembra, ki je porušit še to, kar je ostato cetega od spomladanskega potresa. Strašno prizadeto italijansko in slovensko prebivalstvo na področju Julijske Benečije in Posočja je preživelo strašne trenutke, ki jih ne bodo mogli nikdar več pozabiti. Medtem ko se je na italijanski strani mnogo ljudi preselilo k morju — nekateri za vedno, da uidejo iz tega peklenskega področja, so v Posočju takoj pljunili v roke in začeli z obnovo. Pri tem so pomagale vse republike, tako, da so sedaj prebivalci 'vsi na toplem in pod varno streho.
Pred meseci, prizadeti niso verjeli v to, da bodo letošnjo zimo že prebili na toplem v svojih hišah. Repu- * *
Šporfno društvo DSC Sele vabi na tradicionalni
SELŠKI PLES
v nedeljo 26. decembra 1976 ob 18. uri v farni dvorani.
Prisrčno M^ijcni/
Slovensko prosvetno društvo „Edinost" v Pliberku vabi na
S!LVESTROVANJE
ki bo v petek 31. decembra 1976 ob 20. uri pri Schwarzlu v Pliberku.
Igrajo: Viški fantje Na sporedu je tudi zabavni program in srečolov.
Prisrčno t^idjeni/
SREČANJE ABSOLVENTOV
slovenske gimnazije, letnik 65 bo letos v petek 7. januarja 1977 ob 18.30 uri pri Vosperniku v Podravljah.
Slovensko prosvetno društvo ,,Jepa — Baško jezero" vabi na predvajanje barvnega filma
VRNITEV
v sredo 5. januarja 1977 ob 19.30 uri pri Pušniku v Ločah. Prisrčno vabljeni!
OJ^or
bliski štab za odpravo posledic v Posočju je ob veliki solidarnostni pomoči Slovenije in ostalih republik v dveh mesecih uredil in zgradil ustrezno bivališče za 6000 ljudi iz Posočja. Te dni je bilo v Posočju zgrajenih okrog 500 novih hiš, tako da sedaj ni nobene družine, ki bi bila brez stanovanja.
To je lep primer zmage samoupravne socialistične družbe in solidarnosti z ljudmi, ki jih tepe nesreča. Da je temu res tako, se vsak lahko prepriča, kaj se dogaja na drugi strani meje na italijanski strani, kjer so, kot že omenjeno, problem brezdomcev „rešili" s preselitvijo v obmorske dežele, na njihovem potresnem območju pa se je bore malo naredilo, da bi nesrečniki lahko toplo prezimili.
Z ureditvijo varnih streh za ljudi, ki so jih izgubili, seveda niso odpravljene vse posledice nesreče. Potrebne bodo močne injekcije za poživitev gospodarstva, ki je utrpelo neposredno škodo na objektih, strojih in pri izpadu dohodka za okrog 300 milijonov dinarjev. Da pa se bo vse to krilo, je republiški štab za odpravo posledic potresa najel ustrezna posojila in sklenil, da bodo del tega denarja premožnejši vrnili, socialno šibki pa bodo teh dajatev, seveda po ustreznem ključu, oproščeni.
Na šolskem področju je položaj takšen, da je poškodovanih ali uničenih 38 šolskih poslopij, kar je seveda za otroke, učence, vzgojitelje in učitelje skrajno težavno. Vendar se ob pomoči ostalih republik in obeh pokrajin kažejo boljši časi. Zagotovljeni so prispevki Vojvodine, ki bo v Tolminu uredila drugo fazo šolskega centra, ki so ga začeli graditi lani in bo vseljiv ob začetku prihodnjega leta. Hrvaška bo za 20 milijonov dinarjev uredila šolo in dijaški dom v Bovcu, Makedonija za 6 milijonov
Pečnica
Prvo obletnico smrli župnika domačina Jožeta Gabruča smo povezali z otvoritvijo farne knjižnice. Zavidljiva in bogata zbirka knjig je povzeta iz Gabručeve zapuščine. Domači župnik prot. Peter Sficker — pobudnik te zamisli — nam je govoril o pomenu knjige kot posode duha. Moški zbor SPD ,Jepa — Baško jezero" nam je zapel v obeh jezikih, kot so v obeh jezikih zapisane knjige. Vsi navzoči so bili nato povabljeni na odlično zakusko, katero nam je pripravila Stickrova mati in hčerki.
dinarjev šolo v Breginju, Bosna in Hercegovina za 20 milijonov dinarjev posebno osnovno šolo v Novi Gorici, Črna gora pa otroški vrtec v Konjskem. V sklepnem delu so tudi razgovori s predstavniki SR Srbije o ureditvi dijaškega doma v Tolminu in z Avtonomno pokrajino Kosovo o zgraditvi štirirazredne osnovne šole na Žagi.
Težko prizadeto posoško prebivalstvo je kljub nesreči, ki ga je doletelo danes spet srečno in veselo, da se obetajo lepši časi. V dolini Soče gradijo nove obrate, nove ceste, stare hiše so zamenjale nove, tako da se slika Posočja bistveno spreminja, saj iz starega nastaja novo in lepše, tako, da so ljudje že polni optimizma in da že razmišljajo o razvoju turizma, kar prepričljivo dokazuje, da se je posoško prebivalstvo odločilo za novo in boljše življenje.
Obveščamo, da bo v nedeljo 26. decembra 1976 ob 8.30 uri dopoldne v ljubljanski televiziji oddaja
„SE ŽE SVITA, BO DEN" Sodelujejo:
Mešani zbor „Podjuna" in moški zbor . Edinost" iz Pliberka, moški zbor „Edinost" iz Štebnja, mešani zbor „Rož" iz Št. Jakoba v R., moški zbor ..Trta" iz Žitare vasi in mešani zbor J. P. Gallus iz Celovca.
ŠTEFANOVO
v nedeljo 26. decembra 1976 ob 20. uri
NOVOLETNI PLES
v soboto 1. januarja 1977 ob 20. uri pri ŠOŠTARJU v Globasnici.
Za ples in zabavo skrbijo ..Fantje treh dolin"
Slovenski atletski klub vabi na
P!es SAK
ki bo v soboto, dne 29. januarja 1977 pri Šoštarju v Globasnici
Odbor
tzdojatelj, založnijk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Celovec/Klagenturt, Gasometergasse 10, telefon 32 5 50 - tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.

„Knjiga - najlepše darilo"
SPZ je razposlala knjižno zbirko za 1977
(NrZrfdJjfMnjc 3 3.
so v boju za svobodo žrtvovali življenje. Tako je ..Mrtvi odred" eden izmed najbolj človeško in najbolj toplo napisanih pričevanj tako o borbah in zatem tudi še o poslednjem boju partizanskega odreda, kakor je takšen poslednji boj do zadnjega borca in borke vodil legendarni pohorski bataljon.
* ČAROBNI PISKAČ, kakor se glasi naslov romana, ki ga je napisal angleški pisatelj Nevil Shute, nas prav tako povede v čas druge svetovne vojne. Je to pretresljiva pripoved o starčku, ki se skuša s skupino majhnih otrok prebiti s skrajnega jugozahoda Francije do Normandije in od tam v Anglijo, potem ko so Francijo zasedli nacisti. Zgodba je napisana stvarno, skoraj dokumentarno, občuteno, vendar ne sentimentalno — tem bolj nas prevzame in pritegne s svojo neolepšano življenjskostjo in naravno človečnostjo.
3 LETEČI KROŽNIKI je imenoval znani slovenski pisatelj Smiljan Rozman svojo povest, v kateri pripoveduje o življenju na vasi, o njenih prebivalcih, ki živijo, delajo in ljubijo, kot so to počeli že njihovi predniki. Toda ta ustaljeni tok življenja se nenadoma spremeni, ko se nad vasjo pojavi — , leteči krožnik": dotlej neznani Črni dol postane čez noč splošno znan in njegovi prebivalci se začnejo okoriščati z .atrakcijami" vesoljske dobe. Iz vsega tega je napravil pisatelj humoristično zgodbo, ki bo bralcem gotovo ugajala; spametovala pa bo tiste, ki jim morda še danes blodijo po glavi neznani leteči krožniki.
# MODA S PLETILKO, KVAČKO IN IGLO pa je naslov knjige, namenjene .ženskemu svetu", vsem tistim ženam in deklicam, ki jih veseli ročno delo. Avtorica Vlada Marcon je v tem priročniku nanizala dolgo vrsto praktičnih opisov
in nasvetov za najrazličnejše načine pletenja, kvačkanja in vezenja; v njem bodo ljubiteljice tovrstnega ročnega dela našle neizčrpen vir napotil, pobud in vzorcev. Besedilo, ki je omejeno na kratke, stvarne opise, dopolnjujejo številne enobarvne in večbarvne ilustracije.
Naj ob tej kratki predstavitvi še povemo, da so lepe in zanimive knjige tudi izredno poceni: Koroški koledar za leto 1977 stane 40 šil., pri leposlovju je cena posamezni knjigi 15 šil., medtem ko modni priročnik stane 25 šil., kdor pa vzame celotno zbirko (ki obsega 1260 strani), bo za vseh 5 knjig plačal le 100 šilingov. Zbirko dobite pri krajevnih prosvetnih društvih, pri Slovenski prosvetni zvezi in v knjigarni .Naša knjiga" v Celovcu.
Ob koncu le še povabilo: poskrbimo, da bo prišla knjižna zbirka SPZ v vsako družino. In ne pozabimo, da je
KNJIGA - NAJLEPŠE DARILO!
ŠPORTNI VESTNIK
Smučanje
#	Premoč Avstrijcev v smuku
Konec prejšnjega tedna sta bi!a na programu v tekmovanju za svetovni poka! dva smuka za moške na progi Sassionch v Grodenski dotini. Na progi, kjer se je odvija!o teta 1970 svetovno prvenstvo v smučanju, je ponovno dokaza) koroški o!impijski prvak Franz Ktammer, kdo je kra!j smučarjev.
Ktammer je že v treningu opozorit nase, potem ko je od štirih poskusnih tekov dobit tri. Na prvem smuku v petek je Ktammer po izredni vožnji že kar ob začetku sezone pokazat, da bo treba z njim resno računati pri predaji svetovnega pokata ob koncu sezone. Koroški smučar je namreč distancirat drugouvrščenega ttatijana Herberta Ptank-a za več kot eno sekundo. Na tretje mesto se je uvrstit Norvežan Erik Haker.
Na drugem smuku v soboto je Ktammer ponovno premagat vse svoje konkurente, jih demoratizirat. Na drugo mesto se je na tem smuku uvrstit Avstrijec Watcher, na tretje pa švicarski otimpijski prvak iz Sappora, Bernhard Russi. Sptoh pa je treba reči, da so avstrijski smučarji na teh dveh smukih dokazati svojo premoč v tej disciptini, saj so v petek zasedti mesta 1, 5, 7, 8, 9, 10, v soboto pa mesta 1, 2, 4, 6, 9, 10. Vrhu tega pa so eksperti mnenja, da ima Ktammer v smuku tako premoč, da brez vsega tahko zmaga na vseh smukih tetošnje sezone.
#	Trojna zmaga Italijanov v siaiomu
V nedetjo je bit na programu statom za moške v Madonni di Campigtio. ttatijani so na tem statomu ponovno dokazati svojo ektatantno premoč v tehničnih discipti-nah. Zmagat je Fausto Radiči iz Bergana, drugi je bit Piero Gros, tretji pa Gustav Thoni. Pa tudi Avstrijci so tahko biti z uspehom v statomu zadovotjni, saj so za-sedti Heidegger, Morgenstern in Hinter-seer 4., 5. in 6. mesto.
$ Na smukih v Zeli am See dominirale Avstrijke
Za dekteta se je imenovata postojanka v ponedetjek in torek Zett am See. Odvijata sta se dva smuka. Trening je pokazat, da bo prišto do dvoboja za zmago med Avstrijkama Brigito Habersatterjevo in Moserjevo. Na prvem smuku se je ta teza uresničita. Zmagata je Habersatterjevo pred Moserjevo, Spiessovo in Kerscherje-vo. šete na petem mestu je stedita z Ete-no Matous prva neavstrijka.
Na drugem smuku v torek je ponovno zmagata Habersatterjevo. Moserjeva pa je imeta tokrat nekaj smote, saj je vozita izredno, a ji je spodteteto. Na drugo mesto se je tokrat uvrstita Spiessova ex aequo z Nadigovo. Avstrijke so na prvem smuku zasedte 1., 2., 3., 4. in 6. mesto, v torek pa 1., 2., 5. in 10.
Pri dektetih vodi v tekmovanju za svetovni pokat Brigita Habersatterjevo pred Moserjevo, pri moških pa ttatijan Piero Gros pred Ktammerjem.
Statom za moške v Kranjski gori so morati zaradi pomanjkanja snega odpovedati.
KAC na poli do ponovne prvenstvene tovorike
*	KAC proti WEV 3:2
Avstrijski šampion v hokeju na tedu je imet prejšnjo soboto v gosteh dunajski WEV in ga tesno premaga! z 3:2. Cetovča-ni so biti v zadnji tretjini v hudi zadregi, saj so Dunajčani pri stanju 3:0 za KAC zabiti dva gota. Za KAC sta bita uspešna Dmitrijevv (2) in Gasser.
Najbotjši igratci Cetovčanov so biti tokrat Preg), Satovaara, Dmitrijew ter mtadi Pock, pri gostih pa je igrat izredno vratar Prohaska.
*	ATSE Gradec proti KAC 4:4
V	torek je KAC gostova! v Gradcu, kjer je odigrat prvenstveno tekmo proti dru-
ouvrščenemu na testvici, ATSE Gradec, o zanimivem in na visoki ravni stoječem spopadu sta se reprezentanci razšti z re-zuttatom 4:4.
Avstrijski prvak je bi! sicer botjši v ipri, sodniki pa so moštvo KAC zapostav-tjati.
Gote za KAC so dati Woath, Dmitrijew, Puschnig in Sadjina. Stebri moštva pa so biti tokrat Preg), Satovaara, Puschnig, Dmitrijew, Sadjina in Pock.
KAC vodi sedaj na testvici s prednostjo ene točke pred tEV-om in ATSEjem. Na-stednja prvenstvena igra Cetovčanov se bo odvijata 8. januarja v Cetovcu in sicer bo nasprotnik KAC-ja v cetovški mestni hati !EV.
*	Uspefno predavanje
„o organizaciji športnih prireditev" v Železni Kapli
V	nedetjo, dne 19. decembra 1976 je bito na pobudo stovenske fizkutturne zveze in športne sekcije Stovenskega prosvtne-ga društva „Zarja" v Zatezni Kapti preda-
vanje „KAKO ORGANtZtRAT! ŠPORTNE PRt-REDiTVE" (posebno zimske). Predavanja se nas je udetežito nad 25 interesentov in športnih detavcev, ki smo z zanimanjem stediti predavatetjevemu izvajanju in se sigurno mnogokaj naučiti, kar je za športno rekreacijo nujno potrebno. Predavat je strokovnjak na tem področju, Svetozar Guček, sodnik mednarodne smučarske zveze (FtS), ki nas je s svojim strokovnim znanjem in s svojimi izkušnjami znat navdušiti za organizacijsko deto na športnem področju. S svojim obiskom pa sta nas počastita tudi generatni sekretar zveze tetesnokutturnih organizacij Sto-venije Zoran Naprudnik, ki se še posebno zavzema za pomoč, tako strokovno kot tudi gmotno, športnim organizacijam in ktu-bom zamejskih Stovencev ter predsednik Stovenske fizkutturne zveze Danito Prušnik.
Upamo, da predavanje takšne vrste ni bito zadnje, kajti ravno strokovnjaki nas tahko naučijo, kako organizirati športne prireditve, da bodo tahko uspešne in atraktivne, tn samo to pri prireditvah šteje.
Ob tej pritožnosti naj tudi povemo, da je tovariš Svetozar Guček imet nekaj dni prej predavanje s stikam! v dijaškem domu, ki je bito pravtako uspešno, tz tega je razvidno, da zanimanje je in stremeti moramo za tem, da bo to zanimanje ro-dito tudi sadove.
3. B.
*	SMUČARSKI TEČAJ SLOVENSKE FlZKULTURNE ZVEZE
NA VOGLU (13—19. 2. 1977) Siovenska fizkuiturna zveza bo v se mestrskih počitnicah meseca februarja 1977 pripravila za svoje čiane in pri-jateije enotedenski smučarski tečaj. Smučarski tečaj je četrti po vrsti in bo kakor že minuio zimo v zimskošportnem središču na Vogiu [H40m nm. v.j. Tam se nahajajo smučišča z mnogimi viečnicami in sedežnicami. Tečajniki bodo stanovaii v novourejenih bunga-iovih Miadinskega doma ob Bohinjskem jezeru, odkoder se bodo povzpeti z vzpenjačo vsak dan na smučišča na Vogiu. Cena poinega penziona bo znašata 1H ND (pius turistična taksa), cena enotedenske vozovnice za uporabo vseh žičnic, viečnic in vzpenjač pa 350 ND. Za omenjeno ceno bodo tečajniki popoinoma oskrbijeni, poieg tega bodo imeii priiožnost, pod strokovnim vodstvom uživati pouk v smučanju.
Od sobote 13. februarja do sobote 19. februarja 1977 je v Miadinskem domu rezerviranih 40 iežišč. interesenti naj se prijavijo najkasneje do torka
1.	februarja 1977 tako, da prenakaže-jo na konto števiiko Stovenske fizkui-turne zveze (2911) pri Posojiinici Ceio-vec (4478.030) prijavnino v znesku šil. 400.—. Prenakazani znesek se bo pri piačiiu penziona upošteva). V primeru brezvzročne odsotnosti prijavijenca pa bo znesek zapadei. interesenti, ki se bodo prijaviti do 1. februarja 1977, bodo dobiii po pošti podrobne informacije.
*	2. NOVOLETNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR
Športno društvo v Seiah bo v nede-ijo 2. januarja 1977 prirediio pod po-kroviteijstvom Siovenske fizkuiturne zveze v Ceiovcu mednarodni Novoiet-ni namiznoteniški turnir. Turnir je namenjen za čiane siovenskih športnih društev in za prijateije siovenskega športa na Koroškem.
Tekmovanja bodo potekaia v 3 skupinah: v skupini A bodo tekmovaii moški aktivni igratci (= tisti, ki že tekmujejo v prvenstvih), v skupini B bodo nastopiti moški začetniki in igratci, ki ne nastopajo v koroškem moštvenem prvenstvu, v skupini C pa bodo igraia vsa dekteta.
Otvoritev Novoietnega namiznoteniškega turnirja bo v NEDELJO 2. JANUARJA 1977 OB 12.30 um v farni dvorani v Seiah.
Prijave je treba posiati do 30. 12. 1976 [z oznako A, B aii C) na nasiov: MtRKO ORAŽE, SELE-CERKEV 7, 9170 BOROVLJE.
izžrebanje tekmovaicev bo istega dne zvečer ob 20. uri.
Prijavnina znaša 20 šii.
tgra se po iztočitnem sistemu (k. o.)
s
^	///	/P77
že!i
RUTAR-CENTER

A 9141
tastniki in sodeiavci


te!. (04236)381 ^
Podjunska trgovska družba bratje RUTAR & Co. Dobrta vas Jauntaler Handelsgesellschaft Geschwister RUTAR & Co. Ebemdorf	Emitijan in Mara RUTAR poslovodja Dobrta vas tel. (0 42 36)384	Hotel - trgovina - taberna - kopališče Franc RUTAR Dobrta vas Lido tel. (0 42 36) 220 Trgovina E!fi RUTAR L.vanke
Supermarket in cafe ob Klopinjskem jezeru Anton in Agnes RUTAR Seto - Št. Vid, tel. (0 42 39) 431	Gostilna - trgovina Vtadimir in Marija RUTAR Žitara vas tel. (0 42 37) 237	Štefan in Ljudmita S!ENČN!K trgovsko transportno podjetje Mobil-črpalka Dobrta vas	tel. (0 42 36) 219
A&O samopostrežna trgovina gostilna s tujskimi sobami
Janko Ogris
v B t L Č O V S U
telefon (0 42 28) 24 14
Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem ter bivšim sotrpinom izseljencem želi vesele praznike in srečno novo leto
Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav
Strokovna elektrotrgovina
ing.
T. Schiapper
ŠT. JAKOB V ROŽU
tel. (0 42 53) 216
želi vsem odjemalcem in naročnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
Die Natur scheint zu beweisen:
Es geht auch ohne Kraft werksbau!
Beweis 1:
Lampyris nocfiluca (grof)er Leuchfkafer)
Mannchen und Weibchen dieser Insektengattung teuchten von selbst. Sie flie-gen meist im Juni (Junikafer). Gluhlampen, Heizkissen, Kuhlschranke und Waschmaschinen werden von ihnen nicht benotigt. Elektrifizierte Verkehrs-mittel werden nicht in Anspruch genommen.
Allerdings
Der homo sapiens austriacus (osterreichische Mensch) ist leider sveder mit leuchtendem Hintertei) ausgestattet, noch so genugsam wie der Lampyris noctiluca. Er verbraucht derzeit in seinen Wohnbereichen, Arbeitsstatten und Verkehrseinrichtungen rund 32 Milliarden Kilowattstunden elektrischer Energie im Jahr. Tendenz: leicht steigend. Dieser Bedarf muf) daher nach wie vor
gedeckt werden.
Eine Information der
Vsem delavcem in prijateljem prijetne praznike in obilo uspeha v novem letu želi
TESARSTVO
Gasser
BILČOVS, tel. (0 42 28) 24 19
Zadovoljne božične praznike in uspešno novo leto!
JANEZ WE!SS
KROJAŠTVO
ŠT. JANŽ V ROŽU
telefon (0 42 28) 224
Podružnica CELOVEC Spittalgasse 12 fel. (0 42 22) 72 4 35
Za praznike mnogo zadovoljstva in bilo uspehov v novem letu
Z E L I
DR. FRANC! ZW!TTER
O D V E T N ) K
Ceiovec, PautihchgaMe 5-7
Prijetne božične praznike
in srečno novo leto
želita prijateljem in znancem
Janez in Hi!da STONtČ
Bistrica v Rožu
Prijetne praznike in uspešno novo leto 1977
gostitna pri
„Tišlarju"
družina Gabriel
ŠT. JANŽ V ROŽU, p. Svetna vas telefon (0 42 28) 248
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Veletrgovina - import
Kristijan Breznik
9020 CELOVEC - KLAGENFURT, V6)kermarkterStraBe99
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1977 z željo za dobro sodelovanje tudi v bodoče
Ervvin Munch
trgovina z drvmi in premogom	CELOVEC - KLAGENFURT
Villacher StraBe 187
NOVO
LETO
NORM
REPRO
KLIŠE-OFSET
Linsengasse 59
A-9020 K!agenfurt/Ce!ovec
Telefon (0 42 22) 86 0 96
Vesele božične praznike in srečno, uspehov polno novo leto 1977 želimo vsem prijateljem tukaj in v domovini
oRuitNA mi. Č!ST!M!R BAUER
ZELTSVEG
Srečno novo leto
želi vsem svojim prijateljem
KLUB MLADJE
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem poslovnim prijateljem in znancem
želi
centralne kurjave sanitarne in vodovodne naprave
Bilčovs - te!. (0 42 28) 32 1 05
Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem želi vesele praznike in srečno novo leto
Gašper Ogris-Martič
TRGOVINA V BILČOVSU	tetefon (0 42 28) 24 18

Ein frohes VVeihnachtsfest und ein gesundes neues Jahr wunscht allen Mitgliedern und Kunden die
KONSUM
Genossenschaften
Klagenfurt
Vse dobro za praznike in za novo leto želi prijateljem in odjemalcem, ki jih v novem letu pričakuje
KNJIGARNA N3S3 k!ljit]3
CELOVEC PAVLIČEVA 5 7
Po preselitvi v nove, moderno opremljene prostore lahko nudimo še večjo izbiro knjig, gramofonskih plošč itd.
Vsem naročnikom prijetne praznike in obilo sreče v novem letu
TISKARNA DRAVA
PODLJUBELJ
BOROVLJE
PR//E7NE ROŽ/ČNR RRzlZN/RE TER SREČNO /N LORENOV EOENO NOVO EETO
želi
SLOVENSK! ATLETSK! KLUB
Hader!ap
MODNI SALON
želi cenjenim odjemalcem in prijateljem prijetne praznike in uspešno novo leto
CELOVEC - KLAGENFURT
Tarviser Str. 100 - tel. 21 4 41
Vsem članom in prijateljem lova	KLUB
prijetne praznike in bogat lovski blagor	PR!JATELJEV
v novem letu 1977 želi	LOVA
Zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi		VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1977
Mihael Antonič		ŽELI
		DR. PAVLE ZABLATN!K ravnatelj
		
TRGOVINA HOTEL	REKA PR! ŠT. JAKOBU V ROŽU		Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu
CAR!MPEX
IZVOZ
uvoz
TRANZIT
CELOVEC-KLAGENFURT
GabelsbergerstraBe 24 telefon (0 42 22) 82 4 98
VSEM PEVKAM IN PEVCEM TER PRIJATELJEM NASE PESMI PRIJETNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO ŽELIJO
PEVOVODJE
Slovenske prosvetne zveze in včlanjenih društev
Vsem pr:j%telje?w in znancem ter občanom pEEeršEe oEčine žeE vesele Eožzčne praznike zn zzspeEa po/no novo leto
mestni svetnik
STANKO VAVT!
z družino
ZDRUŽENJE STARŠEV
na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu
želz vesele Eožzčne prazzzzEc žn srečno novo leto
Zahvaljujemo se dobrotnikom Slovenske gimnazije za vso dosedanjo podporo, hkrati pa prosimo za nadaljnje prispevke v podporni sklad za revne dijake.
OdEor Zdrzzženja staršev
Vesele božične praznike
ter srečno in uspešno novo leto
1977
ZELI
KLUB SLOVENSK!H OBČ!NSK!H ODBORN!KOV
Trgovina s čevlji
Anton Koren
Št. Jakob v R., tel. (042 53) 328
žeti cenjenim odjemalcem in prijateljem
prijetne božične praznike in uspešno novo leto
H
8
m
S
B
K
K
Vesei božič in srečno novo teto 1977
V t ' *
želijo

Č4=
n
K
C
H
M
M
K
n
t%gg?
n
n
#
^3


H


g
H

Hraniinice in Posojilnice
Kmečke gospodarske zadruge
Bilčovs
Borovlje
Celovec
Dobrlavas
Galicija
Glinje
Globasnica
Hodiše
Kostanje
Kotmara vas
Ledince
Ločilo
Marija na Zilji Pliberk Podljubelj Podravlje
Radiše
Sele
Slovenji Šmihel Št. Jakob v Rožu Št.JanžvRožu Škofiče
Šmarjeta v Rožu Šmihel pri Pliberku Štebenjpri Beljaku Št. Tomaž Velikovec Vovbre
Ziljska Bistrica Želinje
Železna Kapla Zvabek
Borovlje
Brnca
Dobrlavas
Globasnica
Št. Jakob v Rožu
Št. Janž v Rožu Pliberk Podravlje Škofiče Železna Kapla
dobavljajo gospodarske in gospodinjske potrebščine, semenja, gnojila in vseh vrst stavbeni material.
Cene, plačilni pogoji in dostava so ugodni!
SPREJEMAJO VLOGE na
Hranilne knjižice Premijsko varčevanje Stanovanjsko varčevanje Varčevalna pisma
VODIJO
IZVAJAJO
DAJEJO
Vaše žiro račune in mezdne konte plačila in nakazila
posojila in kredite po ugodnih pogojih
POSREDUJEJO pocenjena posojila za kmetijstvo, obrt in gostinstvo
MENJAJO in posredujejo tuje denarje
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
PAVLIČEVA 5—7
A 9020 CELOVEC
TELEFON 70 5 65 serija, TELEX 2162
se priporoča za izvedbo vseh Vaših denarnih poslov
Živinorejske zadruge
Globasnica
Libuče
Št. Primož Žitara vas
*	Ekspresno prenakazovanje in plačevanje v tuzemstvo in v inozemstvo
*	Menjalnica po najugodnejših tečajih
*	Safeji
*	Depot knjižic in vrednot
*	Poštni predali
*	Nočni tresor
8

n
H

X 8

n
M
B
K

'W;
m
§
n
n

H
B
A
B
B
§

Dedek mraz in partizani
DeČj6ro va pravica
V tistih časih, ko je bila vojna, je tudi partizane večkrat obiskal dedek Mraz. Prinaša! jim je lahko le skromna darila: kruh, suhe hruške, tople nogavice, včasih tudi kakšne čevlje. Toda ta skromna darila so bila v tistih časih silno dragocena.
Dedek Mraz je prinašal s seboj tudi zimo s snegom. Ta pa je bila za partizane, ki so imeli le prečestokrat svoj dom pod smreko, silno nezaželena, ker je že tako velike težave partizanskega življenja še povečevala.
Pa so se partizani spomnili: dedek Mraz ima dobre zveze z Zimo, ker je njen najbližji sosed. Dajmo se z njim dogovoriti, da bo zadržal to svojo hladno sosedo čim dlje, da nam ne bo mogla nasejati snega. Vsi so bili istih misli. Samo, da bi Zime ne bilo, dokler ne zmagamo in preženemo sovražnika. Naročili so svojemu komandantu, da naj se o tem pogovori z dedkom Mrazom.
Ko jih je tako nekega mrzlega zimskega dne dedek Mraz ponovno obiskal s polno vrečo volnenih nogavic, ga je komandant povabil na razgovor pod veliko smreko, ki jim je nudila skromno zovetje v gozdu. Dedek Mraz se je na ostrem zimskem zraku prav dobro počutil in je rekel, da bi se raje priključi) partizanom, kot raznašal darila po toplih sobah, kjer mu ni prav nič všeč, in še kaj prida daril ne more spraviti skupaj, odkar je vojna.
Partizanski komandant pa je na to rekel: ,Veš, dragi dedek Mraz, saj nam tudi tako veliko pomagaš, ko nam prinašaš tople nogavice, toda mi bi radi še nekaj."
In komandant mu je povedal željo vseh partizanov, da bi svojo sosedo, mrzlo Zimo, zadržat čimdlje na visokem severu, ker jih v boju proti sovražnikom zelo ovira. „Ti jo gotovo dobro poznaš, saj vedno skupaj prihajata. Tebe smo silno veseli, toda Zime ne, dokler je gozd naš dom," je končal partizanski komandant.
Dedek Mraz je pokimal z ledeno brado in dejal: „Že, že, toda to ni lahka reč, staro Zimo prepričati, da ostane doma, ko že komaj čaka, da zavlada nad zemljo," in zaskrbljeno si je pogladil belo brado.
„No, le potrudi se, dedek Mraz," je reke!
komandant, „če boš pa ti rabi! našo pomoč, se ti ne bomo izneverili."
Dedek Mraz je na to rekel: „Vašo pomoč bi res potrebovat, in še kako."
„Le v čem ti lahko pomagamo," ga je radovedno vprašal komandant.
Dedek Mraz mu je razložit: „Veš, velike težave imam vsako leto. Daril je malo, otrok pa veliko."
Komandant je r,a to rekel: „Z veseljem ti obljubim pomoč, dedek Mraz. Takoj ko bomo zmagali, bomo vsi partizani skrbeli in pomagali, da boš ob novem letu ime! toliko daril, da boš lahko obdari! prav vsakega otroka."
,Te obljube sem pa res silno vesel," je reke! dedek Mraz.
Tako sta se dedek Mraz in komandant dogovorila o medsebojni pomoči. Po tem razgovoru se je dedek Mraz vrnit na sever. Tam je našel svojo sosedo Zimo v mrzličnih
V	/?/š?c/ v ???%;/???/	zw/c/
ž;t?Z dcčeJ:, /h ;rrM od do?7M pd do šo/c po/drM-go Mro /?or/rr. Dcčc^ ne ?'dZ?7?Zš/jg o	da
i??M -o šo/o da/eč. Vso pot od dorrta do MČZ/nZcc je zanj -oe/t^a odprta ^npga. Pozna vse ^amne tn drevesa o/? poit, p/antns^e cvetPce tn trave na pašnt^tP. S potočkom, ga prečka njegova pot ?n ga nato ne^a; časa sprem/ja, se op popo/dnevtP, Po se vrača Zz šo/e tn trna več časa Pot zjutraj, pogovarja o vsem, Par je ta teden c/ožZve/. Pove mn, a/t je v šo/Z /?Z/ vprašan. VčastP se zgodz, da je doma toPPo de/a, da se ne utegne nattčttt za pr/Podnjt dan. Te^. daj m.v je Prtdo prt srett, Per je sžcer doPer ttče-nec tn ga ttčtte/jtca v šop' postav/ja drttgtm, tzsttm, Pt so doma PPztt so/e, večPrat za zg/ed.
Vsap dan prePodt pot v šo/o tn nazaj, a če P; ga Pdo vpraša/, Pdaj je ta pot /epša tn za ttčence četrtega razreda najPo/j pottčna, ne Pt
pripravah za potovanje. Imela je pripravljen velik oblak snega, tako velik, da ga je bilo dovolj, da ga natrese po vsej zemeljski polobli.
Dedek Mraz se je spomnil obljube, ki jo je bil dal komandantu in je rekel: „Hej, soseda, kam se odpravljaš s tako naglico? Počakaj, da ti povem, kaj sem vse videl po svetu. Sicer se ti pa sploh nikamor ne mudi, ker kjerkoli sem hodil, je pihal veter Jug s tako silo, da sem moral hitro nazaj. Prav gotovo bi ti vse snežinke raztopil."
„Kaj," je rekla Zima, „še zdaj razsaja tisti nesramnež, ki mi vsako leto deta tako škodo pri snegu? Pa že moram malo počakali, če ne, bo moje delo zaman."
In tako jo je dedek Mraz prepričal, da ni odšla na pot ne prvi teden, ne drugi teden in tudi še potem jo je zadržal. Po tihem pa je bil vesel, da je lahko vsaj delno izpolnil obljubo partizanskemu komandantu.
Partizanom se je tako tisto zimo res bolje godilo, ker dolgo ni bilo snega. Šele ko je že šlo na pomlad, je Zima zrogovilila za nekaj časa. Tako dolgo je namreč tudi dedek Mraz ni mogel zadržati na severu.
Toda kmalu je prišla pomlad. In takrat so partizani zmagovito končali vojno.
Od takrat dalje se vsako leto ob Novem letu spomnijo svoje obljube dedku Mrazu in pomagajo zbirati darila, tako da lahko dedek Mraz potem obdari vse otroke.
Na zemljo je legla novoletna noč. Okna vaških hiš so bila razsvetljena. Ljudje w se veseliti praznikov. Skoraj v vsako hišo so prišli gostje. Mnogi izmed njih so se vrnili iz tujine, da bi med domačimi preživeli nekaj lepih, prazničnih dni.
Le ženica na robu vasi ni pričakovala nikogar. Njeni dnevi so minevali v samoti in njene noči so bile dolge.
Nikoli ni imela moža in nikoli ni imela otrok. Dokler je bila mlada, je delala pri bogatih ljudeh. Ko je ostarela, je živela s tisto skromno pokojnino, ki si jo je bila zaslužila v dolgem življenju. Pismonoša je bil edino živo bitje, M M je enkrat M mesec oglasil pri njej. Le po enkrat na teden je hodila v trgovino, da je nakupila tisto, kar je najbolj potrebovala. Ker je živela tako samotno življenje, so se je celo sosedje začeli izogibati. Govorili so, da je čudaška. Ona pa je bila le samotna stara žena in njena osamljenost jo je bolela.
Na večer pred Novim letom je delala gaz okoli kočice.
Naslonila se je na ročaj loparja 'n vzdihnila:
„Le čemu delam tole gaz, ko pa k meni ne bo nihče prišel?"
Tedaj je nenadoma pred njo obstal sam dedek Mraz. Svetlo jo je pogledal izpod košatih belih obrvi in povprašal:
„Zakaj si tako žalostna?"
*Oh, kaj bi ne bila, ko sem pa tako strašno sama. Ni živega bitja, ki bi prišlo v moj domek."
Dedek Mraz se je zamislil in nato vprašal:
"Praviš, da si sama. Kakšno družbo pa bi rada imela?"
,,0, naj bi prišel kdorkoli že, le da bi tako sama ne bila," mu je povedala.
Dedek Mraz je zmajal z glavo, nato je dejal:
..Poizkusil ti bom pomagati. Če
,,Pojdimo k njej. Jaz ji dam vrečko bonbonov od svojega darila."
,,Jaz ji ponesem zavitek napolitank."
,,Jaz ji podarim tablico čokolade!"
Drug čez drugega so se oglašali.
Dedek Mraz se je smehljal. Seveda, saj je vedel, da imajo otroci
Novoletno darilo
bole
mote.'
„o,
storiš,
mogoče, te bom rešil sa-
dragi dedek Mraz, če to pa četudi le za en sam večer, bom presrečna," se je ženica veselo nasmehnila.
Preden je utegnila še kaj reči, je dedek izginil. Nikjer veČ ga ni bilo videti.
On pa je bil tedaj že v vasi pri otrocih.
Obdaroval jih je in zaplesal z njimi veseli ringa-raja.
Nenadoma se je zresnil in otroci so ga začudeno gledali.
..Poglejte, ljubi moji, kako veseli smo nocoj. Toda, ali veste, da živi v koči na robu vasi stara ženica, ki je prav nocoj posebno sama. Kaj menite, kaj naj storimo, da bi jo razveselili na nocojšnji večer?" jih je resno vprašal.
Svetle otroške oči so se začudeno zastrmele vanj.
Nato je mala Metka zaploskala z ročicami in rekla:
topla srčeca in, ker so veseli, so pripravljeni razveseliti tudi koga drugega.
,,Prav pa pojdimo," je dejal.
Majhna procesija se je napotila proti kočici na robu vasi. Joj, kako začudeno jih je gledala ženica skozi okence.
,,Kam le gredo? Mimo moje koče vendar ni poti," se je Čudila sama pri sebi.
A tedaj so se že odprla vežna vrata in otroci so prihiteli v toplo sobo.
,,A)i ste prišli k meni, ljubi moji?" jih je vprašala.
,,Da, k tebi smo prišli."
..Darila smo ti prinesli."
,,Dedek Mraz nas je privedel," so govorili.
Toda, ko so se ozrli, so videli, da dedka Mraza ni med njimi. Razumeli so, da je moral naprej, saj ga povsod Čaka še mnogo otrok.
vede/ povfd%t/. Pow/dd/ gg prevzema /epofa zc/enega pogrZnja/g, posarega s pisanim cvetjem, in nežno trepetanje dreves. Pos/KŠa pesem ptic in čivkanje njihovi/) m/adičev v gnezdi/?. $prem/ja poto^, ^i zdaj ni več svet/a črta med ze/enjem, ampa^ majcen Zmdo%rni<b s preo/ni/em vode. Po/eti ma je na poti vroče, zem/ja je razpokana, živa/i so žejne in če/*e/e /?re?zčZjo samo zjatraj, ^o je vse pobrito z /dser-no roso. /eseni se gozd o/? poti po/mrva <bot s/i^arjeva pa/eta. V prvi/? jesenski/? dne/? deč-^a večkrat zamiga, da Z?i se astavi/. Leščevje ma ponaja /ešni^e, sadno drevje svoje s/ad^e p/odove in v/ažni ma/? jesenske go/?e. Toda deče^ je ačenec in ne ategne /?oditi po sadovnjaki/?, po grmovja in gozda.
Nato postane mrz/o in zapade sneg. Deček na poti v šo/o in domov doživ/ja prav/jico. Takšne prav/jice ni v nokeni šo/ski knjigi in v nokeni knjigi prav/jic, ki ji/? kranijo doma na podstrešja. Po tej ke/i zimski p?*av/jici deček ne kodi sam. Sp?*f?7?/j<:jo ga kratkorepi, kitri zajčki in nežnooke srnice. Pogovarja se s ptički, ko med zasneženim vejevjem iščejo fo-p/ote, in z dedkom Mrazom, ko se srečata na poti. Dedek korači s po/nim košem navkreker, in ker ni vajen take koje, se m;; noge adirajo v sneg. Tadi v samotni/? krikovskik domovi/? ga čakajo otroci. Deček stopa v do/ino.
Dedek Mraz dečka ne napo/ni naročja z darovi. Njema je da/ naj/epše, kar sp/ok ima.' zimsko pokrajino. Nešteto krista/ov in sončne žarke, da posije;o nanje. Da/ ma je ke/a drevesa, g/okoko prZpogr?jer?r: k zem/ji. /n srnice, ki se ga v snega nič več ne kojijo. Čadovita zimska prav/jica je dečkova iz dneva v dan. /n deček je dedka Mraza kva/ežen za to da-ri/o. Ko je najko/j atrajen od naporne poti v šo/o in iz šo/e, okstane v ozki gazi in pog/eda oko/i seke. Nato se nasmekne in stopa da/je. S?wfZ?/jaj ma ostane na astnicak še do/go. Vča-sik ga prinese tovariši.
v šo/o, kjer ga de/i s svojimi
A tudi brez njega, jim je bilo lepo. Videli so, kako ženici žare vela, stara lica, ker so jo obiskali.
Radostno je sprejela njihova darilca. Sladkarij si že davno ni privoščila, saj je imela za kruh, mleko in podobne potrebne stvari komaj dovolj denarja.
Presrečna je bila, ko so ji zapeli nekaj veselih pesmic.
Nato je zaželela, naj sedejo k mizi. Res so posedli na dolge klopi, ženica pa je odšla na podstrešje. Ko se je vrnila, je nasula na mizo orehe, suhe slive, hruške in breskve. Še v shrambo je stopila in se vrnila s steklenico gostega, sladkega malinovca. Zmešala ga je v kangli z vodo in, ker je imela eno samo čašo, so pili iz nje drug za drugim. Otroci so tolkli orehe, grizljali suho sadje, ki so ga sicer komaj poznali in vse skupaj se jim je zdelo silno dobro.
Na nebu so zažarele zvezde in otroci so vedeli, da se morajo posloviti. Zahvalili so se ženici za dobrote, s katerimi jim je postregla, a tudi ona se jim je zahvalila za prinešena darilca.
"Še se bomo oglasili."
..Naredili ti bomo drva in prinesli vodo," so obetali dečki.
,,Poribate ti bomo tla in pomagale oprati perilo," so govorile deklice.
Zaželeli so ji srečno Novo leto, nato so odšli v novoletno noč.
Ženica se je smehljala. Hvaležna je bila dedku Mrazu, kajti z obiskom otrok ji je pripravil najlepše novoletno darilo.
Križanka
z lepimi nagradami
Dragi mladi prijatelji! Zdaj, ko imate počitnice, boste gotovo našli tudi dovolj časa, da preizkusite svoje znanje pri reševanju ugank. Tudi mi smo vam pripravili križanko in vas vabimo, da jo poskusite rešiti. Ni težka, zato smo prepričani, da vam ne bo delala preglavic.
Vaš trud pa hočemo tudi še posebej nagraditi — z lepimi slovenskimi knjigami, ki jih bo žreb razdelil med tiste, ki nam boste poslali pravilne rešitve, in sicer najkasneje do 9. januarja 1977 na naslov: Slovenski vestnik, Gasometergasse 10, 9020 Ceiovec.
Vodoravno: 1. obrtnik, ki obdeluje železo; 6. bogastvo gozdov; 8. učenje; 10. pri-trditnica; 11. oblika pomožnega glagola (množ.); 12. površinska mera; 13. del obleke; 14. kazalni zaimek; 15. latinski veznik; 17. osebni zaimek; 18. veznik; 19. katran; 21. majhen maček.
Navpično: 2. pijača starih Slovanov; 3. mesto na Koroškem; 4. igralna karta; 5. češki reformator (Jan); 7. darilo 9. muslimanska verska knjiga; 10. dajatev državi; 14. glas; 16. veliko strelno orožje; 19. prislov; 20. kvartaški izraz.
	1	2	i	V		
-y	*	6			*	7
6	9	*		*	40	
n		*		*	12	
*	13					*
14		*		*	13	16
		*		+	10	
	*	49		20	*	
	21					
Siivestrov večer hotečega spomina
Zadnje minute starega teta se iztekajo.
Dvorana v hotetu je potna ljudi. Veseli, poskočni zvoki vabijo na ples, na poslednji ples v starem letu. Vse je hrupno, živahno, nemirno... Polnoč. Luč je ugasnila. Zaželeli smo si vsevprek sreče, zdravja in zopet dobro srečo. Ob teh lepih željah sem se za hip zastrmela skozi veliko stekleno okno. Zunaj je s pobožno vdanostjo naletaval sneg. Kosmi snega so se vrtinčili kot lahni, beli češnjevi cvetovi.
Ko sem občudovala to belino, so mi oči nenadoma zbežale tja prek široke ceste in se kot uročene ustavile na veliki temni gmoti zaporov. Zmrazilo me je in čudno tesnobno spreletelo. Od daleč se je svedrasto prikradel spomin, leden, ubijajoč. Pred menoj zaživi celica s tridesetimi pari preplašenih oči, ulica z okni brez šip, zaživi z vso bedo tistih zimskih dni med vojno, ko so me kot štirinajstletno bolno dekle surovo pahnili vanjo. Zaživi Silvestrov večer brez lučk, glasbe, brez toplote in sijaja. Tu je velika lesena miza, okorna obrabljena žlica, čorba . . . Hlad in lakota zevata iz vseh kotov z velikimi preplašenimi očmi: pred neznanim. In pred menoj se kakor iz megle prikažejo obrazi sotrpink: lepe, svetlolase osmošotke Danice, ki ji je lica kljub trpljenju še vedno ozarjal smehljaj; Nežike z očmi, ki so blestele kakor lučke v temnem gozdu, žene, s katero edino se še danes srečujem v našem mestu. Zagledam še prijazen obraz Pavle, vitke Dragice s pšeničnimi kodri ter obraz preproste Marije — tovarniške delavke. In še in še...
Trideset nas je bilo, trideset mladih obrazov, kjer je prezgodnje trpljenje že začrtalo svojo podobo. Čeprav mlade, smo bile neuklonljive. Venomer smo ponavljale odgovor: „Ne vem ničesar!" Za te ponavljajoče se odgovore me je nekega dne udarila težka roka nemškega gestapovca in me neusmiljeno sunila skozi vrata gestapovske mučilnice, kjer so me zasliševali. Znašla sem se na mrzlem hodniku. Od prestanega strahu sem vsa trepetala. Sedla sem na klop vsa zapuščena in obupana. Oči so bežno pobožale ledene rože na oknih. Nato sem si z drobnimi rokami trudno zakrila obraz, zaprta oči, a mraz, glad in oblastni koraki gestapovcev, ki so mrzlično tekali po hodniku, so me iztrgali iz sanj, v katerih je želelo ubogo srce vsaj za trenutek najti tolažbo in pozabljenje . . . 2e me je dvignila trda paznikova roka. Osorno je nekaj zamrmral v brk in me odvedel nazaj v celico. Tam sem našla Dragico vso krvavo in razmrščeno. Pri zaslišanju so ji izpulili cel šop njenih prelepih kodrov. Posedle smo okrog nje, vse ušive in garjave ter jo tolažile.
Tako so minevali dnevi v tisti zimi: polni strahu in trpljenja. Bliža) se je konec starega leta in čakali smo novo s trdnim upanjem, da nam prinese svobodo — rešitev.
Silvestrov večer. Počistile smo po celici in si uredile svoje umazane in ušive cape. Mrak se je spuščal na zemljo, kakor pepel, ki še ni popolnoma ugasnil. Sneg je naletaval in zaslonil svet z belino. Ne-
omadeževani blesk se je sipal kot najbolj bela volna. V celici je bila tišina. Nesrečne in zapuščene smo ždele na svojih trdih ležiščih in zamaknjeno strmele v belo noč. Drhtele smo, srca so se nam trgala v nemi bolečini. Bile smo lačne, prezeble, vendar luč v očeh še ni povsem ugasnila. Žar upanja je še tlel.
.Sedi k meni," mi je šepnila temnolasa Marija. .Stisni se k meni, da nama bo topleje." Obe sva trepetali kot plašni in preganjani ptici. Zdrsnila sem nemočno ob njej na ležišče in nekaj časa sva molčali. Nato je tiho, hrepeneče spregovorila: .O, kako rada bi bila nocoj doma pri materi, pri sestrici, v naši tesni, a zame najdražji hišici. Zdaj gotovo še bedita in mislita name. Morda ju bo razveselil brat Peter, ki se bori s partizani nekje v gozdovih. Uboga mama! Očeta so nam ubili. Mene, ki sem edina lahko pomagala, so zaprli . . ." Umolknila je. Pogled ji je bil zastrt s solzami, usta bolestno zožena. Poiskala sem njeno hladno roko in jo tolažilno stisnila. Nato sem stopila k zamreženemu oknu. Mirna, mrzla zimska noč je objemala zasneženo mesto. Drevesa so stala negibno,
skala h gozdnatim prsim pogorja. Poiskala sem svojo ljubljeno staro mamo in voljno naslonila glavo na njeno ramo. Čutila sem toplo zgarano roko na licih, zaslišala znan ljubeč glas: .Samo da si spet pri meni, otrok moj." V srcu mi je postalo toplo in v sebi sem začutila tiho zadovoljstvo varnosti. V tem je odbila ura v zvoniku polnoč. Ozrla sem se naokrog: prezebla dekleta so se s svojimi bledimi lici vzdihujoč stiskale k vlažnim sivim stenam. S čudnim leskom v očeh in s toplo mislijo v srcu smo si zaželele srečno novo leto, leto, ki nam mora prinesti svobodo.
Zunaj se je bleščal sneg in še vedno padal tako sladko, kakor da bi padalo zrelo cvetje višenj v prvo noč našega novega leta.
Mehki zvoki glasbe in sproščen smeh ljudi me budi iz zamaknjenosti. Vse naokrog je v vedrem razpoloženju, toplo je, svetlo, mize so obložene. V s'adki dobroti večera se je misel sprostila, vzletela z lahkoto med ljudi, ki so bili dobri z menoj.
Mimo okna še vedno tiho naletava sneg, pada, kot da bi nad-
	
Zadnji mesec v letu.	Je kasni ta pozdrav
v njem zadnji dan —	tudi zadnji iz domovine!
pa prejel sem prvo pismo.	Do drugega lahko izgine
Kaj, če bil bi že sežgan	moj skelet v skeletov peči...
v tem tujem svetu.	
kjer ljudje več nismo!	,,Si zdrav, si zdrav!
	O, zdrav sem, zdrav,
Ne tega dne —	čeprav v nemoči
že davno prej je legla	telosesioči...
dachauska megla	Zdrav sem, zdrav,
namisli, na moje srce.	če zdravje moč je za pozdrav
Ke ljudje, ne živali, ne bilke	in klic za zadnje maščevanje:
— zdaj smo tukaj le številke.	. Dachau, prekleti Dachau!"
Zadnji mesec,	Preden pa pride iz daljav
v letu zadnji dan,	v pismu drugi pozdrav
a komaj prvo pismo ...	za me, med tisoči mrtvo bilko
in v njem pozdrav	— bodo v taborišču Dachau
v obetajoči sreči:	mojo že izbrisali številko ...
,,Ljubi moj, si zdrav."	
sklonjena pod težo snega. Prevze- vse rad pobelil vse temne lise spo-
la me je tiha, boleča slabost, nisem mogla niti jokati. Bila sem brez meči. Trudno glavo sem položila na železne križe in v mislih hitela prek visokih zidov v svojo rojstno vasico, ki se je vsa zasnežena sti-
mina in zaslonit s svojo neomade-ževano belino tisto temno zgradbo kraj široke ceste, ki je sredi svobodne, vesele noči prebudila v mojem srcu tako žalostne misli in boleč spomin mladosti.

Izpod nizkega sivega neba je sipal sneg. Vso noč, ves dan in še naslednjo noč, kakor da ne misli nikoli prenehati. Ljudje so tičali doma, kolikor se je le dalo. Celo cerkev je bila tisto sneženo nedeljo bolj prazna, kakor navadno. Res je bila cesta preorana, a hiše na samem so ostale nekako odrezane od sveta.
V ponedeljek na vse zgodaj sta Tone in Marija delala gazi okoli domačije.
„Vražje ga je naneslo!" se je jezil Tone.
..Ponekod se sploh ne pozna včerajšnja gaz," je menila žena.
Kljub mrazu jima je bilo vroče, kajti delata sta s pravo ihto. Pa saj sta morala! Treba je bilo nakrmiti živino, v svinjaku so krulili prašiči. Poleg tega je bila zametena gaz do drvarnice in senika. Roke moža in žene so premetavale sneg vztrajno, skoraj hlastno.
Onkraj gričev je začelo zvoniti dan.
„Oj, sedem je že!" je vzliknila žena.
„Ne moreš pomagati. Bo pač danes živina nekoliko počakala," jo je zavrnil Tone.
Tedaj so se odprla vežna vrata in sedemletni Jožek je zaklicat s praga:
„Mama, v šolo moram!"
Mož in žena sta se spogledala.
„Ostal bi v snegu," je menila žena.
„Danes ne boš šel v šolo," je zmajal Tone z glavo.
„V snegu bi ostal, sine," je menila mati.
„Moram v šolo, moram! Za strahopetca bi me zmerjali, če ne bi prišel. Niti enkrat še nisem manjkal. Tudi danes nočem" je gnal otrok svoje.
„Mar ne vidiš, da ni gazi?" je vprašal oče.
Otrok je pogledal v sneg in vzkliknil:
„0, pa je! Nekdo je že šel tod."
„Mhm, je. Sosed Matija je res šel zjutraj na delavski vlak. A le poglej, kako je gazi). Toda on je velik. Dolge noge ima, pa jih je kar težko vlačil iz snega."
„Pa je le prišel do ceste. Tudi jaz bom! Cesta je preorana. Do tja bom pa gazil," se je junačil Jožek.
Izginil je v hišo.
„Res bo trmoglavil v sneg. Ne smeva mu pustiti," je menila žena.
„Le naj gre. Še dvajset metrov ne bo prehodil, pa se bo vrnil, boš že videla," se je zasmejal mož.
Tedaj se je mali zopet prikazal iz hiše. Čepico si je potegnil na oči. Orokavičene roke je potisnil v žepe in se pognal v sreg.
„Si jedel?" je vprašala mati.
Mhm. Mleko sem popil. Kruh sem tudi snedel," je prikimal Jožek in jima zaklical:
„Na svidenje!"
Mala postavica se je pogreznila v sneg. Belina mu je segala visoko čez kolena.
Mož in žena sta premetavala sneg kakor prej, a pogledi obeh so se ozirali po Jožku.
„Vrnil se bo, boš videla," je menil mož.
„Ne bo se. Pretrmast je, da bi popustil. Veš, Tone, čisto tvojo trmo ima," se je nasmehnila žena. V resnici pa ji ni bilo do smeha. Pogledovala je za otrokom, ki je tu in tam zdrsnil do
Gaz
pasu v sneg, a se zopet dvignil in pognal naprej.
Tudi mož se je zagledal v sina. Zmajeval je z glavo:
„Zdaj, zdaj se bo vrnil. Saj vendar vidi, da ne bo zmogel poti."'
„Ne bo se vrnil. Premajhen, premlad je še, da bi razsodil nevarnost," je vedela žena.
Hkrati sta popustila ročaja lopat. Mala pika tam v bregu je bila res le še pika.
„Zešet je v zamet!" je vzkliknila žena.
„Jooožek, Jožeeek, nazaaj! je zavpil mož v dlani.
„Jooožek, Jooožek!" je klicala tudi žena. Pika v bregu se je obrnila.
„Vidiš, vrnil se bo," je reke) mož.
„Neee! Nece!" se je drobno in zateglo oglasilo z brega in otrok je zapet zagazit v sneg naprej.
Tedaj se je Tone pognal v sneg.
,,Ponj grem!"
,,Le."
Še je Marija premetavata, a njene oči so kar naprej iskale drobno piko v snegu. Piko, ki se je borila s snegom in moža, ki je z velikimi koraki hitel za drobno piko. A opazila je, da tudi dolgonogemu možu ni pot niti najmanj lahka.
Nato je videla, da je Tone le dohitel dečka.
Presneti smrkolinček. Sedaj te uvidi, da ne zmore, si je rekla. Stekla je v kuhinjo, da bo pristavila za čaj. Deček se mora ogreti in tudi možu se bo prilegel požirek toplote, ko se bosta vrnila.
Hitro je opravila v kuhinji. Skozi vrata sobe je mimogrede pogledala, če se mala Marija ni razbrcala v spanju. Vrnila se je v sneg, nazaj k odmetavanju. Mislita je, da bosta mož in sin zdaj že blizu doma. Pa ju ni bito!
Tam na drugem bregu je zagledala postavo. Eno samo! Toda ta je bila nekam čudno široka.
..Presneta kujona!" se je zasmejala.
Prislonila je roko na oči, da bi bolje videla. Eh, ja, seveda. Tone je nosil sinka. A ne domov, kakor se je namenil, ko je odšel. Naprej ga je nesel. Proti cesti!
— Zmagal je, zmagal! — se je nasmehnila in še hitreje premetala sneg, kar ga je ostalo do svinjaka.
Svinje so bile že nakrmljene, ko se je vrnil Tone. Zaslišala ga je, kako si je topotaje otresal sneg na pragu. Pohitela je iz hiše.
„Zmagal je presneti trmoglavec," je rekel mož.
"Je jokal, ko si ga dohitel?"
„Kje neki! Tuliti pa je začel, ko sem mu rekel, da mora domov. No in kaj sem hotel?"
„Da, res?! Kaj bi sicer?" se je nasmehnila.
„Veš pa se mi le dobro zdi, da je tako vražje vztrajen in hoče doseči, kar se je namenil," je povedal mož kar nekam ponosno.
„Stopi v hišo. Čaj sem skuhala, da se boš malo pogrel. Nato bo treba poopraviti še pri živtni. In Marijica se je tudi že zbudila," je pohitela žena v hišo.
Dopoldnesejezjasnilo. Snežilo res ni več, a od severa je mrzlo, mrzlo brilo.
Tone pa vseeno ni ostal na toplem za pečjo. Dve deski je zbil, pravcati mali snežni plug. Nato je zaprege! Sivca in potegnil do ceste ozko, a varno gaz.
Ko je opoldne pritekel Jožek iz šole, je že na pragu bit ves glasen:
„Hcj, ata, tole si se pa res pametno umislit, tole gaz! In tale plug. Veš kaj, še do sosedovih jo boš potegnil. Videk in Sonja nista prišla danes v šolo. Po takšnile gazi bosta pa lahko. Je li, da boš, ata?"
„A nista prišla? Ali ju ata ni hotel nositi?" je podražil Tone sina.
„No, veš kaj, saj sta vendar dva!" je pojasnil Jožek.
„Aha, a tako," se je Tone razumevajoče nasmehnil v brke.
Popoldne pa je le potegnil gaz do sosedovih. Pot do ceste je bila spet odprta.
Običaji okrog novega leta
Ko govorimo o običajih okrog novega leta, moramo predvsem poudariti razliko med običaji, ki nastajajo zdaj, v tem času, posebno v letih po vojni, in med starimi in prastarimi običaji, ki so se delno še ohranili, čeprav izginjajo, izumirajo, se spreminjajo. Če jih kot žive običaje ne poznamo več, pa vemo zanje iz pripovedovanj starih ljudi, iz zapiskov, poročil itd. Tudi ti stari običaji so se v teku stoletij seveda spreminjali; v oblikah, kakršne poznamo, odkrivamo — včasih jasneje, drugič bolj zabrisano — prastare poganske običaje, za katere pa podrobno ne vemo, kakšni so bili, ker so se stopili in pomešali z novejšimi krščanskimi običaji. Krščanstvo jih je nekaj časa preganjalo, vendar so bili preveč trdoživi, zato jih je sprejelo v svoje zunanje manitestacije verovanja in jih prilagodilo svojim potrebam. Ohranile so se le oblike, smisel, vsebina teh starih šeg pa je postopoma postala nezavedna.
In še nekaj je treba omeniti, ko govorimo
o novoletnih običajih. Novo leto je danes 1. januarja, praznujemo pa ga največ na zadnji dan starega in prvi dan novega leta. Takrat so silvestrovanja, plesi, norčije, takrat se pije in je, vse je okrašeno, takrat si čestitamo, voščimo srečo, zdravje in sploh vse najboljše v novem letu. To so običaji, ki zdaj nastajajo. Vezani so bolj ali manj le na en dan — na novo leto. V starejše novoletne običaje pa vključujemo vse običaje od božiča ali še kakšnega dne prej pa do treh kraljev.
Že v pradavnini se je združilo okrog zimskega sončnega obrata mnogo šeg in navad. Delno so to prvine češčenja rajnih; delno pa so nastale z namenom, magično vplivati tudi v tem pomembnem času, v ka-' erem so pozneje začeli obhajati začetek n ovega leta, ra rodovitnost zemlje v prihodnjem letu. Spomin na češčenje rajnih so 'slasti razna jedila v tem času, pa tudi žganje luči, nekoč tudi panja ali čoka v božični noči je v zvezi s spominom, nekaj celo kultom pokojnikov. Ostale šege in navade okrog božiča in novoletnega dne pa imajo značaj čaranja, magičnega vpliva na srečo, rodovitnost in obilje v novem letu, pa tudi značaj ugibanja, vedeževanja v prihodnjem letu.
Taka dejanja so včasih opravljali v raznih dnevih, največ na dan pred božičem. Vzrok tega je treba iskati v nestalnem datumu novoletnega dneva v preteklosti. V 4. "stoletju je krščanska cerkev postavila začetek novega leta na 25. december in do kon-
ca 17. stoletja so ga praznovali r,a razne dneve, potem pa so kot novoletni dan dokončno sprejeli 1. januar. Prav zato so se stara krščanska in tudi še starejša novoletna dejanja in verovanja povečini ohranila v zvezi z božičnim dnem.
Od raznih posebnih jedil okrog božiča je posebno pomemben tako imenovani božični kruh, ki ima po različnih krajih tudi različna imena in različno kakovost. Ta kruh je znamenje obilja, ki si ga želijo za prihodnje leto; pripisujejo mu tudi posebno zdravilno ter srečonosno moč, zato so ga dajali ponekod tudi živini.
Tudi božična drevesca so še danes (ali pa danes še bolj kot včasih) bogato obložena ne le z okraski, ampak tudi z raznimi „do-brotami". Nihče se danes ne zaveda, da so podobno včasih dajati na božično mizo razna semena pod prt, tudi denar, ali pa so pod mizo dajali semenje v košari, bučo, jarem, plužno železo in drugo poljedelsko orodje. Vse to so delali z namenom, da bi vplivali na rodovitnost polja, na zdravje živine in obilje v hiši.
Pomen, cilj vseh teh čaranj se je pozabi', izgubil se je iz zavesti ljudi, oblike pa so ostale in se spreminjale; in se še spreminjajo. Še vedno pa marsikaj delamo tako kot naši davni predniki, čeprav se ne zavedamo, zakaj so oni to počenjali.
Podobno kot na kres se tudi v tem času obešajo zelene veje v hišni kot, v okna, na vrata. Ponekod posejejo žito, da ozeleni do božiča. Na zeleno vejevje in drevesa so obešali darila že Rimljani. S severa se je k nam razširilo božično drevo — jelka ali smreka. Zlasti po zadnji vojni se je to zelo razširilo, čeprav so po vaseh še vedno ostale kot glavni božični okras jaslice z zelenim mahom in izrezljanimi podobami.
Na večer pred božičem, novim letom in tremi kralji še vedno vidimo po vaseh, kako takoj, ko se zmrači, vsa družina ali vsaj eden izmed družinskih članov stopa okrog hiše in gospodarskega poslopja — nosi ogenj s kadilom in blagoslovljeno vodo ter pokadi in poškropi vse prostore. Ta običaj se je ohranil, čeprav nihče ne ve, da se je v tem krščanskem kajenju pravzaprav ohranilo nekdanje preganjanje škodljivih duhov z zažiganjem dišečih rastlin.
V krajih, kjer je bila močno razvita konjereja, so konjerejci obhajati svoj praznik na Štefanove, ker sc imeli sv. Štefana za varuha konj. Ponekod so tega dne kmečki gospodarji prišli v cerkev in darova.i na oltar lesene ali voščene konjičke. Verjetno je to starina iz dobe, ko so stari Slovani žrtvovali konje Velesu, bogu živine, da bi jim izprosil plodnost in zdravje.

Prastar božično-novoletni običaj je koledovanje, ki se je razvilo pri Slovanih, še preden sc bili pokristjanjeni, in sicer največ pod vplivom zimskega novoletnega praznika Kalendae Januariae, ki so ga Rimljani obhajati z darili in voščili, zlasti pa z raznimi obhodi, s petjem in plesom. Ta razvoj pa verjeino ni mogel prezreti starih domačih obredov, ki so jih stari Slovani izvajali v zimskem prehodnem obdobju. Po mnenju češkega starinoslovca L. Niederla so imeli Slovani nedvomno že pred prihodom kalend neke svoje, na zimski sončni obrat nanašajoče se obrede, ki so bili poljedelskega značaja in s katerimi so častili vegetacijske demone. Običaj koledovanja se je torej v sicer spremenjeni obliki ohranil iz najstarejših časov, čeprav prvotnega pomena (odganjanje zlih duhov in čaranja, da bo novo leto srečno, da bi vse dobro obrodilo, da bo vsega v izobilju, da se bodo dekleta poročita itd.) ljudje že dolgo ne poznajo več.
Sicer pa se nam v običajih, ki se nam zdijo včasih že smešni, razkrije marsikaj: usedline starih verovanj, ko ljudje s tehniko in znanostjo še niso znali krotiti narave; želja po boljšem, srečnejšem življenju; želja po zabavi in sproščenem smehu; pa tudi nepisani zakoni, ki so uravnavali življenje in delo v določeni skupnosti na vasi. Čas spreminja te običaje, odvzema in dodaja, kroji nove — ker ljudje še vedno ne moremo brez njih. Če drugega ne, si z njimi in z njihovo pomočjo na lepši, bolj viden, bolj veličasten način voščimo srečno novo leto!
IVAN CANKAR	18
Zgodbe
iz doiine šentflorjanske
Ofelija ga je pogledala s tako odkritosrčnim osuplim, otroško širokim pogledom, da je utihnil. Nato ga je vprašala, kakor vpraša človek znanca na cesti, mimogrede in le zaradi vljudnosti.
„Kcdaj se odpelješ?"
„Ne vem še natanko ... res še natanko ne vem, Ofelija . . . oprosti, da ti nadalje razložim . . ."
„ Nocoj?"
,.Kaj?"
„Če se že nocoj odpelješ?"
„Ne še nocoj, gotovo ne . . . Glej, Ofelija, saj ni take hudo, da nisem prišel nocoj . . . nisem utegnil, res ne! Ampak jutri pridem ... na vsak način pridem jutri . . ."
..Ali se sam odpelješ?"
„Saj moram vse ukreniti, urediti, pripraviti . . . pozneje, seveda..."
„Kam se odpelješ?"
..Natanko mi še ni znano, kateri kraj so mi izbrali, ampak . .."
„Torej sam ne veš, kam potuješ?"
„To se pravi . . . zdaj se peljem ... za nekaj časa, za par dni... v Kranj..."
„V Novo mesto?"
„Kam? . . . Ali sem rekel v Novo mesto?"
„Ne, v Škofjo Loko."
„Tja torej .. ."
..Polonijevo čelo je bilo potno; zameglil se mu je pogled, tudi misli so se mu zameglile. Zazdelo se mu je, da sedi na zofi nekdo drugi, ne Ofelija, da mu strme v obraz druge oči, Gsto neznane.
Ofelija je vstala.
„Če se torej nocoj odpelješ, Bog s teboj in nikar ne misli name s hudim spominom, kadar ti bo lepo v življenju. Meni pa bo neprijetno in dolgčas v grobu, zakaj lahko je slovo od ljubljenega moža, grenka je ločitev od ljubezni."
Stala je pred njim, pomislila je za hip s stisnjenimi ustnicami in strnjenimi obrvmi, kakor da bi se ne mogla domisliti poslednje besede, ki jo je bila določita morda že na stopnicah.
„Težka je ločitev od ljubezni . . ." je ponovila razmiš-Ijena in je govorila nato hitreje, skoro prehlastno, kakor otrok, ki je bil prekinil deklamacijo in sc domislil nenadoma pozabljenega verza.
„Če bi ti zdaj rekel: Pojdem in sc ne vrnem več! — in če bi te ljubila, bi te objela okoli vratu z obema rokama in bi te ne pustila stran. In Če bi se iztrgal in bi pobegnil, bi tekle solze po tnojih licih in jaz bi pila te sladke solze. Tako pa nisi bil ti, ki si rekel: Pojdem! — in nisi ti, ki se tako hladno poslavljaš. Ne mogla bi te objeti okoli vratu, še tvoje roke bi se ne mogla dotekniti. Ti se nisi poslovil, ljubezen se je poslovila od mojega srca; tam pod kostanji se je poslovila. Bolj grenka je ta ločitev nego od matere in od očeta ..."
Polonij je stal omamljen, kakor da je bil prišel zaspan in pijan v razsvetljeno dvorano: komaj je razumel njene besede, komaj je poznal njen obraz.
„Ofelija... saj pridem jutri..."
„Čakalabom..."
Tiho so se duri odprle in zaprle, Polonij je bil sam.
Dolgo časa je stal za mizo, s povešeno glavo, miren in top, brez misli. Naposled je pogledal proti durim, pogladil se je z dlanjo preko čela in oči in je pobral ovratnike, ki so bili padli na tla.
Pomislil je in kolikor dalje je mislil, toliko grenkejša je bila zlovolja v njegovem srcu. Zgiba) je perilo, pospravljal obleko, polagal obleko in perilo v kovčeg in debele kaplje so padale od čela na lice, od lica na tla.
„Lepa reč! Sama hinavščina je bila, kar je rekla, da me pričakuje jutri pod kostanji . . . tako dobro ve kakor jaz . . ."
Zalučil je srajco v kovčeg, toda takoj je pokleknil in je izgtadil z dlanmi nelepe gube. Ko je vstal, je vzdignil suknjo, ki jo je bila položila Ofelija preko stola; držal je suknjo v roki in je sedel na zofo.
„Lepa reč! Spoznal sem jo in je nisem spoznal . . . Ko sem videl njen obraz, je bila še Ofelija ... ko ga nisem videl več, ni bila več Ofelija . . . Kdo je lagal? Ali moje oko ali njen obraz?"
Naslonil se je na zofo, držal suknjo v rokah in je gledal v strop.
„Kar se še vidi iz te čudne megle, je edino, da je popolnoma zblaznela . . . Zmedlo se ji je popolnoma . . . jaz nisem medicinec . . . ampak toliko je gotovo, da se ji je zmedlo ... Nikoli še nisem videl takih oči, nikoli pri pametnih ljudeh . . . Kaj je pripovedovala? O psihologiji je govorila — Ofelija o psihologiji! . . . Zelo žalostna je reč, ampak kamor človeka življenje vodi, tja ga vodi: naj se joka, naj kriči, naj brca na levo in na desno — kjer je njegov cilj, tam je! . . . Moj cilj je spodoben in rodoljuben . . . kakšen je njen cilj? Tako malo je spodoben kakor rodoljuben . . . Kaj je resnično in resno mislila, da se spojita kdaj sever in jug?"
Globlje v srcu pa je ležala sladko-otožna misel.
„Glej, zaradi tebe je ugasnilo zdaj mlado življenje . . . Koliko tragedij se vrši in izvrši na svetu, ne da bi jih videlo človeško oko, ne da bi jih opeval navdušen poet! Ampak kdo je kriv? Jaz ne, temveč njeno premehko srce . . . Usoda hodi svojo pot in nikogar ni, ki bi ji smel stopiti pred noge brez strahu..."
Zaklenil je do vrha polni kovčeg in je še! . . .
Ko se je odpeljal vlak s postaje in je vozil še počasi in trudoma, je gledal Polonij v dolino, ki se je vsa svetila v mesečini. Natanko je razločil drobno senco, ki je hitela iz mesta po beti poti ob potoku, in natanko je videl, kako je izginila v senco črnih vrb.
Polonij je zavzdihnil globoko, lege! je na klop in je zaspal...
Kmalu, ko je prišel v Ljubljano, je stopil v izbo mladega literata, ki je bil na glasu, da je nespodoben človek.
Božične jagode
Med priljubljene okrasne rastline, ki jih je človek iztrgal naravi, jih požlahtnil in prenesel v svoje domove, sodi tudi Soianum cap:i-casfrum, doma iz Brazilije in Urugvaja. To rastlino poznamo pri nas pod različnimi krajevnimi imeni: božične jagode, zimska češnja, sobni jagodnjak, koralnik, koralni razhudnik. Te lončnice ne gojimo zaradi listja ali cvetja, temveč zaradi lepih oranžnih rdečih plodov, ki zore v sredini decembra. V tem času je rastlina podobna okrašeni jelki in po lepoti ne zaostaja za cvetočimi lončnicami. Žal pa so
Deset pravi! za srečen zakon
1. Odkrilo povejte svojemu zakonskemu partnerju vedno vse tisto, kar vas muči. Maj vas ne bo strah ostrih besed, izogibajte pa se iaijiv-kam! Takoj se pogovorite o napakah, ki vaju jeze, in ničesar ne puščajte za jutrišnji dan!
2.	Mikar ne misiite, da boste z motkom dosegii vzajemno skiadnost. Mekega dne, ko ne boste več mogii prenašati taktnega življenja, bo prepozno za urejanje.
3.	Če ste sami krivi zavoijo kakšnega prestopka, bodite dovoij pošteni in priznajte svojo napako. Me branite vztrajno tistega, kar je očitno narobe, in ne vsiijujte krivde drugemu.
4.	Me bodite maščevaini! Poskus, da partnerju vrnete milo za drago, pripeije do popolnega zakonskega poioma.
i. Pri morebitnih zakonskih spopadih ne iščite nasvetov pri svojih prijateljih, znancih in sorodnikih. Zakonske probleme iahko reiijo ie zakonci sami med seboj. Vmešavanje drugih ljudi prinaša zgoij neprijetnosti — prvim in drugim.
njeni plodovi močno strupeni in zato moramo paziti, da ne pridejo do njih otroci.
Rastlina je grmičaste rasti z jajčastim, temno zelenim listjem. Navadno cvete v avgustu in septembru. Drobni beli cvetovi se razvijajo posamezno in nas spominjajo na cvetove krompirja.
Božične jagode razmnožujemo s semenom in s potaknjenci. Iz zgodnjih, pomladnih se-jancev lahko ob skrbni negi še v istem letu vzgojimo rastlino, ki bo na jesen že cvetela in imela tudi že nekaj plodov. Ker pa je vzgoja iz semen nekoliko zahtevna, rajši razmnožujemo doma rastlino s potaknjenci. Tako vzgojene rastline so krepkejše rasti, poleg tega pa tudi bolj rodovitne. Potaknjence jemljemo v zgodnji pomladi — navadno v marcu od prezimljenih rastlin. Med rastjo jih lahko oblikujemo v drevesca ali grmiče.
Božične jagode zahtevajo predvsem svež zrak in mnogo sonca, zato jih imamo čez poletje na balkonih, odprtih oknih ali pa na vrtu. Lepo se bodo razvile, če jih z lončkom vred vkopljemo v vrtno gredo. Poleg sonca in svežega zraka pa potrebuje rastlina še hranilno prst, obilno zalivanje s postano vodo in večkratno gnojenje. Najprimernejša zemlja je kompostnica, pomešana z gnojevko in mivko, najboljše gnojivo pa so zalivki kurjevke. Preveliki lončki niso priporočljivi, ker rastlina v tem primeru le bujno razvija liste, manj pa cvetje in plodove.
Pred jesensko slano jo prenesemo v svetlo, nekurjeno sobo, kjer bodo jagode dozorele. V pretoplih prostorih radi plodovi prehitro odpadejo. V tem času moramo rastlini posvečati tudi več pozornosti, posebno glede zalivanja. Če je zemlja presuha, rada odvrže liste, pa tudi plodovi ji začno odpadati. Enako se zgodi tudi, če je v sobi presuh zrak.
Božične jagode prezimujemo v zmerno toplih, svetlih prostorih. Zalivamo le toliko, da je zemlja vedno vlažna. V marcu rastlino obrežemo, presadimo v svežo zemljo in ji damo čimveč zraka in sonca za ponovno rast.
Nagradna ^rrižan^a
Vodoravno:	1. slovenski
pesnik (Simon); 5. znana znamka fotografskih paratov in filmov; 9. loščilo; 10. žuželka, ki boleče piči; 11. začetnici imena in priimka znanega slovenskega basista; 13. samo; 14. okrajšava za starejši; 15. znak za prvino erbij; 16. trčenje; 18. vesoljsko vozilo; 23. del dneva; 24. pritok Rena iz Švice; 26. veliko sito; 27. glavno mesto Južnega Jemena; 28. okrajšava za ljudski odbor; 30. povratni zaimek; 31. osebni zaimek; 32. označba za osvobodilno gibanje na Irskem;
34. uporabljanje; 36. del stopala; 38. moški potomec; 39. okrajšava za slovenski; 40. enaka soglasnika s konca abecede; 42. egipčanski bog;
43. plaha gozdna žival; 46. kopno sredi morja; 48. usmeritev; 52. kradljivec; 53. uvod; 55. naziv; 56. začetek abecede; 57. osebni zaimek (množ.); 58. enaka samoglasnika; 60. medmet bolečine; 61. okrajšava imena našega športnega društva; 62. trimestno število; 64. velika slaščica; 65. star kovanec.
Mavpično: 1. mesto na Krimu, kjer so se med zadnjo vojno sestali .veliki trije"; 2. novo leto, okraj.; 3. poganjek; 4. rumenorjava barva; 5. kmečko orodje; 6. konica; 7. pritrdilnica; 8. .sveto pismo" muslimanov; 12. vranji glas; 15. doba, vek (množ.); 17. avtomobilska označba Kranja; 19. površinska mera; 20. obžalovanje; 21. lahko hlapljiva tekočina; 22. kazalni zaimek; 23. član; 25. geometrijski lik; 27. južni sadež; 29.
ptica ujeda; 31. gora na Koroškem; 33. okrajšava za atmosfero; 35. igralna karta; 37. cestno vozilo; 41. domača vprežna žival; 43. začetek tekme; 44. jadranski otok; 45. začetnici imena in priimka znanega jugoslovanskega izumitelja; 46. oranje; 47.. veznik; 49. osebni zaimek (množ.); 50. žensko ime; 51. okoliš (lovski); 53. ločilo; 54. obiskovalec; 57. električna merska enota; 59. moško ime; 61. okrajšava za sredino; 63. pijača starih Slovanov.
Današnja križanka je — po stari navadi — nagradna. Med tiste, ki nam bodo pravočasno, to je najkasneje do 9. januarja 1977, postati pravitne rešitve, z žrebom rai-detiti tri nagrade — tepe stovenske knjige.
6. Če pričnete z zakonskim partnerjem raz-pravtjati o kakem probiemu, ostanite zgoij pri njem. Me prenašajte pogovora na „:tranpota", ker bo takšen razpiet tčm nujno povzroči) pravo zmedo.
7. Me žaiite čianov družine svojega zakonskega partnerja. Ljudje so občutljivi za to.
8. Če je vaš mož podvržen kakšnim izrazitim slabim iastnostim, ga boste ie-teh najprej odvaditi, če boste veliko z njim. S prepiri in nenehnim godrnjanjem ne boste ničesar rešiti.
9. Me pritožujte se lastnim otrokom. Otrok bo hitro odpusti! grehe svojemu očetu aii materi, vam pa ne bo odpusti), da ste žaliii enega ali drugega.
10. Dovoiite možu, da ima nekaj svoje osebne svobode; naj gre sam v kavarno, na tekmo, med prijateije! Če je radodaren, bodite vi varčni. Eden izmed zakonskih partnerjev mora uravnavati denarno ravnovesje.
O pljd&I? M o MmetMostl pltj<2 je Mo fMpiMMiž? ^ "i stotme Mjrg. Cele Mzprdve o Mzllčnll? prjdčM, MM jiJ? pijemo In ser-t?lr%mo, o vlnlž?, čajH In Mvl. V temle sesMvM se nočemo spMŠčat! v novo „MzpMvo", <tmpg^ v<tm sMLrmo <Mt! zgolj n e M/ pM^tlč-n!J? nasvetov.
Ob 8.30 uri: Po n<zsvetM stro-MvnjriMv mora M; zajtrk obilen, z<2to Mmo ^ njemn servrrM Metne sokove, čdj, rnleM, Mio M-t?o M pg MMo (pozimi).
Ob 13. uri: Pri MsUn je Iztnrd vlnd tesno vezdnd nd jedi. K mesn pijemo Meče vino, M je follM močnejše, MUMr Mij Mvdvo In oMsno je meso, tod% ^ Pelemrr mesK (plščdnec, jdgnjeflnd) spdrld
lažje Meče vino. Z rlMm! verlno Mio vino, M mora !?!t! čimbolj sveže.
Ob 14. uri: 5 Mvo zdMjrrčlmo olrlčdjno dl! IzManejše kosilo.
Serviramo jo Mmdj sMMno, še zelo vročo, Iz Mvne ročM, v katero ste jo mdloprej ndllll. 5lad-Mr je IdlrM v McMlr dl: pd sipa; uporabljamo gd bolj mdlo.
Ob 17. uri: To je čds Maslenega čdjd „0%* peflb". Td olnčdj priba ja Iz KltdjsM, /dponsM,
/ndlje, zlngllje. 5 Cejlona, /ndlje In Kltajsbe prihajajo trM! najbolj-šl čdjl nd svetrr, rdzllčnegd oMsd, drome In Mrve. Prdvllne prlpra-ve dobrega čdjd so: toda mord
vreti v posodi, M slrržl sdmo v td ndmen. V čajmh, ndvdrlno stdr In mnogo rabljen, M smo gd poprej nd pdrl mdlce segreli, stresemo dt?e žlički čdjd nd osebo In tč v e žllčb! „Zd čdjnrU'. Potem v čajnih zlijemo vrelo todo, M je prauhar Zdvreld, Zdpremo pokrov
čdjnlM In počahamo 3 mlnrrte -.Servrrdmo tahoj, bajt! čdjd nlhdar ne pogrevdmo.
Ob 19. uri: Pred prdznlčno večerjo servlrdmo hohtajle. zlperltl-ve, alhobolne dl! PrezdlMMlne-pljdče servlrdmo labho z ledom.
Ob 20. uri: 37 e d vini pri hoslln In med vini, h! spdddjo h večerji, ni shoraj nobene razllhe. Zato labho ndddljrrjemo pogovor o vinil?. Veljd bot prej — b rdečemrr mesa rdeče vino, b belema Mio. K pecita pijemo desertnd vlnd, vse vrste Milj? vin, Mečd pene-čd vlnd, šdmpdnjec. Vsd vlnd servlrdmo čimbolj !?!ddnd, člmbolp mrzld. Sred! večerje se prileže ta-d! mdlce bonjaba, slddMgd llber-jd dl! marasblna.
Umetnost pitja
„GIej, nekaj lepega ti bom povedat, ampak praviti ni potreba naokoli, da sem bil pri tebi . . . Tako in tako . .. ja?, sem rodoljub in spodoben človek. . . Ofelija se je utopila zaradi mene in zato sem prišel k tebi, da ti razložim to povest, ki bi bila prelepa snov za roman . . ."
Mladi literat mu je odgovoril :
„Prvič: tiste snovi, ki jih blebetavi ljudje ponujajo literatom, niso snovi, snov je kvečjemu blebetavec sam. Drugič: Polonij ni bil ljubimec Ofelije, temveč njen oče; in ko je bil mlad, ne verjamem, da bi se bila katerakoli Ofelija zaljubila vanj. Tretjič: če se je Ofelija vendarle zaljubila vate, je bila lahko še Ofelija, zakaj že sam sem videl Polonija, ki je jako dobro igral Hamleta; ampak če se je utopila zaradi tebe, ni bila Ofelija, in če je bila Ofelija, se ni utopila. In četrtič se mi zdi, da je vsa ta reč samo toliko zanimiva, kolikor dokazuje, da si ostal tista grda kanalja, ki si bil."
Polonij se je poslovil razžaljen in zlovoljen . . .
Kedaj se je vršila ta čudna zgodba? Kdo je posvetil v obraz mrtvecu, ki je ležal v temi, pozabljen in nerazodet, in ki je komaj v sanjah narahlo trenil z očmi, komaj vidno zganil s tenko roko? .. .
Kam teko misli, kam sanja spomin?
Zatisni oči, preteklost; iz sence porojen, utoni v senco, greh!...
IV
V	tistem trenotku, ko je ugledal Jareb črno ptico, se je razdelila megla, vse sence so se razmeknile, veseli gostje, pijani snubci so se vzdramili. Nič več ni plaval beli angel Mihael nad bradatimi zavrženci, temveč Liza, lepa krčmarica, je stala sredi izbe, Jareb je stal pred njo in se je priklanjal.
„Kakšna komedija?" je vzkliknil Hojzič in je planil izza mize.
Mirno in spodobno se je okrenila Liza proti njemu, miren in spodoben je bil njen obraz.
„Nikar ne govorite o komediji, gospod Hojzič, zakaj nobenega komedijanta ni v moji izbi in vsi moji prijetni gostje
so češčeni in češčenja vredni rodoljubi. Ako pa mislite, da sem storila komu krivico, ker nisem iztegnila roko, kamor je ukazalo srce, tedaj je to jako nedostojna misel!"
Hojzič se je hudo razljutil; vstal je, še kozarca ni izpraznil, vzel je klobuk, vrgel ga je najprej na tla, nato ga je pobral in je šel.
Liza je gledala za njim z resnim pogledom, skoro je bila žalost v njem. Z ljubeznivosladkim smehljajem jo je tolažil Jareb.
„Ne bridkosti ob tej slovesni uri! . . . Za kom strmiš, Liza, na koga misliš? Naj gre, kamor ga žene pregrešno nagnjenje; in še potreba ni, da rečem: naj gre; ker itak pojde! Zakaj dvoje vrst ljudi je na svetu, dvoje natanko ločenih sort: na eni strani stojimo rodoljubi, ki nam je rodoljubna dolžnost vsega nehanja smer in pravilo; na drugi strani pa stoji Hojzičeva nespodobna drhal, ki se ne ravna po smeri in pravilu rodoljubne dolžnosti, temveč sploh po nobenem pravilu in nobeni smeri. Eden izmed njih, če ni bil Hojzič sam, je naredil nekoč, ko je šla procesija mimo njegovega okna, nekaj takega, kar se da samo na tihem povedati. . . Kam, Liza?"
Liza se je bila okrenila, njene oči so bile razmišljene in so iskale. Toda niso iskale lehkomiselnega praktikanta Jerine, tudi ne spodobnega župana Frfile, celo ne rodoljubnega učitelja Šviligoja. V temo so iskale, v daljavo in v spomin . . .
Čudna tišina je ležala v izbi, čudna potrtost na obrazih; vzduh je bil ves težak in soparen. Zupana Frfilo je skelelo v oči in otiral si je potno čelo z velikim rdečim robcem; učitelju Šviligoju je bilo slabo in neznani ljubljanski škric se je držal na jok in ni vedel, kam bi se ozrl. Še uro poprej, Še trenotek pred odločitvijo so bila vsa srca lahka in vesela, nič ni bilo strahu, nič zavisti in srda. „Kakor kane!" so si mislili in zelo majhno je bilo upanje v vseh teh lahkih in veselih srcih.
„K tebi prihajam!" je izpregovorila Liza in vsa radost je minila. Vojska pregrešnih občutkov se je izlila v srca, srd, zavist in bridkost ob sreči bližnjega. Gledali so na mizo z
zlovoljnimi očmi: vino je bilo kislo, kruh je bil star, meso prepečeno.
„Tako pa torej pojdemo!" se je vzdignil najprej župan Frfila; vzel je v roko kozarec, toda postavil ga je takoj spet na mizo in ni pil. Komaj je vstal župan, so vstali vsi drugi.
„Tako pa torej!" je izpregovoril župan s slovesnim glasom. „Gospa Liza, tako pa se torej lepo zahvaljujemo za vse dobrote in prijaznosti. Hudo je, da je potreba odhajati iz te prijetne izbe, od te polne mize, ampak pozna je že noČ m nobeno veselje, bodisi še tako veliko, ne traja dalj nego do konca. Lahko noč, gospa Liza, in Bog povrni!"
Tako modro je govoril župan Frfila in se je pokloni! in je šel preko izbe z umerjenimi, spodobnimi koraki, kakor gre človek, ki hoče pokazati, da je globoko v srcu užaljen, ampak da tista užaljenost briga edino le njega in drugega, nikogar nič. Molče je odprl duri, molče se je poklonil na pragu ter je ugasnil v temni veži.
Bolj tenak, bolj priljuden, pa tudi bolj nespodoben je šel za njim lahkomiselni Jerina.
„Lahko noč — obema!" je rekel in ni ga bilo več.
„Lep pozdrav je lahko noč, ampak kadar je nečedna mise! v njem, takrat ni lep pozdrav!" je zaklical Jareb za njim z očetovskim, toda jako odločnim glasom; kakor je dolžnost odraslih rodoljubov, da poučujejo mladino.
Stala sta ob durih, Liza in Jareb, Liza na desni, Jareb na levi; Liza se je smehljala, toda razmišljen in nekoliko bletf je bil njen obraz in molčala je; Jareb je gledal resno, dast človekoljubno, odzdravljal je z roko ter delil nauke po potrebi in priložnosti.
Tako so hodili mimo in so se poslavljali, kakor hodijo verniki ob darovanju mimo oltarja, postajajo in poljubljajo relikvijo; ljudomili stari župnik stoji v zlatem ornatu na poslednji stopnici pod oltarjem, drži v roki okroglo, svetlo brušeno ogledalce in pobožne ustnice se sklanjajo; poleg stoji čemerni, rdečenosi cerkovnik ter briše za vsakim poljubom to svetlo ogledalce z blagoslovljenim bombažem.
(Dalje v prihodnji števili!)