GEOGRAFSKI OBZORNIK POTEK TURISTIČNEGA PROMETA V SLOVENIJI LETA 1991 Fedja Pobegajlo UDK 338.48(497.12)" 1991" POTEK TURISTIČNEGA PROMETA V SLOVE- NIJI LETA 1991 Fedja Pobegajlo, Piškovca 3, 64260 Bled, Slovenija Članek prikazuje potek turističnega prometa leta 1991 v izbranih slovenskih turističnih krajih. Na turistično sezono so imeli velik vpliv nekateri politični, gospodarski in social- ni dogodki oziroma procesi. UDC 338.48(497.12)" 1991" COURSE OF TOURISTIC TRAFFIC IN SLOVE- NIA IN 1991 Fedja Pobegajlo, Piskovca 3, 64260 Died, Slovenia The article represents a course of touristic traffic in the year 1991 in chosen Slovene touristic places. Some political, economical and social events and processes had strong influence on a touristic season. Članek prikazuje vpliv nekaterih političnih, gospodarskih in socialnih do- godkov in procesov (vojna, padanje kupne moči, vedno obsežnejši sloj socialno ogro- ženih prebivalcev) na turistični obisk v Sloveniji leta 1991. V analizo so zajeti nekateri kra- ji, k i so izkazovali pozitivne razvojne trende v obdobju med letoma 1960 in 1989 (3) in pa nekateri izmed krajev, k i so v poletni turistični sezoni leta 1991 beležili najboljše rezultate (2). Iz- brani kraj i so predstavniki več tipov tu- rističnih krajev: gorskih (Kranjska gora, Rogla), zdraviliških (Rogaška Slatina, Čateške Toplice) in obmorskih (Portorož, Ankaran). Za prve je značilen večji tu- ristični obisk v zimski in poletni sezoni, za druge majhno kolebanje sezonskosti, za obmorske turistične kraje pa močno poudarjena poletna sezona. Turist ični obisk prikazuje meseč- no število turist ičnih prenočitev v obrav- navanih k ra j ih (3). Podatke za leto 1991 sem primerjal s povprečjem med leti 1980 in 1989. (Izjema je Rogla, kjer so turistične prenočitve začeli beležiti šele leta 1982. Zaradi narave podatkov se podatki pri Rogli nanašajo tudi na Zre- če.) Zavedam se, da so rezultati, dobljeni iz te analize, le orientacijski, saj bi mogoče drugi kra j i (zlasti tisti z manj- šim številom prenočitev) kazal i drugačne rezultate. Z izgradnjo novih objektov tu- ristične ponudbe, zlasti pokri t ih športnih igrišč, so nekateri k ra j i podaljševali tu- ristično sezono tudi v prej nesezonske mesece (1). Zlasti je do tega prihajalo v drugi polovici 80-tih let. Vseeno pa sem mnenja, da kl jub omenjenim spre- membam povprečje med leti 1980 in 1989 predstavlja ustrezno osnovo za pri- merjavo z letom 1991. Na Rogli so leta 1991 beležili več prenočitev kot v povprečju prejšnjih let. Zimska sezona je bila boljša od prej- šnjih let, ka r je bilo le v manjši meri (sklicujoč se na podatke) posledica preno- čitev v Zrečah: v glavnem je šlo za uvel- javljanje Rogle kot zimsko-športnega tu- rističnega centra. V naslednjih mesecih je bilo število prenočitev podobno tistemu v prejšnjih letih, juni ja in ju l i ja (zaradi vojne) le za malenkost manjše. V jesen- skih mesecih, razen v novembru, so bele- žil i porast števila prenočitev, še posebno v decembru (verjetno zaradi pri nas "no- vih" božično-novoletnih počitnic). Veliko slabše rezultate je izkazo- vala Kranjska gora, kjer je sicer bilo absolutno število prenočitev večje kot na Rogli, vendar pa je bilo v Kranjski gori skoraj v vseh mesecih manj prenočitev turistov kot v prejšnjem obdobju, zlasti v prej najbolje obiskani zimski in poletni sezoni. Število prenočitev je najbolj upad- lo v junijsko-julijskem obdobju, manjše od povprečja pa je bilo decembra. V obeh gorskih turističnih kra- jih je sezonskost ostala podobna kot je bila, s tem, da se je zimski višek pres- tavi l z januar ja na februar, poletni višek je bil zaradi vojne izrazit v avgustu, je- senski meseci pa so beležili več prenoči- tev kot jul i j. V Rogaški Slatini je bila sezon- skost slabo izražena. Jul i ja so beležili celo absolutni nižek. Avgustovski porast ni bil tako izrazit kot v drugih k ra j ih 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Primerjava števila prenočitev po mesecih v letu 1991 s povprečnim številom prenočitev po mesecih med letoma 1986 in 1989 po izbranih turističnih krajih. 350 000 ¡80 000 210 000 140 000 70 000 0 CRTESKE TOPLICE PORTOROŽ RNKRRRN KRRNJSKR GORA ROCLR ROGRŠKR SLRTINR M Povprečno število prenočitev led leti 1980 in 1989 število prenočitev fl v letu 1991 . .n ir l r i . . J L jmL l l i u i l l j 11 mfML^ilii AVTOR: R. POBEGRJLO "IS«L; P• PKRKB in je zaostal za apr i lsk im absolutnim viškom (1). Le v z imskih mesecih je bilo število prenočitev večje kot v prejšnjih letih. Bistveno boljši trend pa je zazna- ti v Čateških Toplicah, kjer je bilo tudi absolutno število prenočitev večje kot v Rogaški Slatini. Le v ju l i ju je bilo preno- čitev manj kot v primerjanem obdobju, zelo izrazit pa je bil avgustovski skok (skoraj dvakrat več prenočitev), zaradi česar je bil poletni višek bolj izrazit kot prej. Decemberski (božično-novoletni) po- rast števila prenočitev je bil izrazit. Portorož, naš kra j z največjim številom prenočitev, je leta 1991 v vseh mesecih beležil manjše število prenočitev: upad v primerjavi s prejšnjim obdobjem je bil v večini mesecev več kot polovičen. Tudi avgustovski in še posebej december- ski skok nista bila tako izrazita kot v nekaterih drugih turist ičnih kraj ih. Med vsemi obravnavanimi kraj i je bila sezonskost (kot v prejšnjih letih) najmočneje izražena v Ankaranu. Od maja do septembra so beležili ka r 99,6 % vseh letnih prenočitevl Tudi v Anka ranu v nobenem mesecu število prenočitev leta 1991 ni preseglo prejšnje- ga povprečja. V obeh obmorskih turističnih krajih se je absolutni višek števila preno- čitev z ju l i ja prestavil na avgust, vendar je tudi tak ra t zaostal za prejšnjimi leti. Iz podatkov tako lahko zaključi- mo, da je bilo (predvsem zaradi junijs- ko-julijske vojne) v vseh obravnavanih tur ist ičnih kra j ih manj prenočitev zlasti v prej povsod dobro obiskanem jul i ju. Zamujeno so ponekod tur ist i nadoknadili z večjim obiskom v avgustu; najbolj izrazito je do tega prišlo v Čateš- k i h Toplicah in na Rogli, kjer je število prenočitev preseglo povprečje iz prejšnjih let. Veliko število prenočitev so v obeh kra j ih dosegli zlasti na račun domačih gostov (2). V nekaterih k ra j ih (Rogla, Rogaš- ka Slatina, Čateške Toplice) je prišlo do precejšnjega povečanja števila prenočitev decembra, ka r si razlagamo z daljšimi božično-novoletnimi počitnicami, k i so bile prvič prav leta 1991. Na račun tega povečanja števila prenočitev pričakujemo rahel upad v januar ju in februarju leta 1992. Sezonskost turist ičnih prenočitev je razen že omenjenega julijskega upada obdržala osnovne poteze nespremenjene; kl jub temu pa želim poudariti naslednje: • pri gorskih turist ičnih kra j ih je bil v Kranjski gori poletni višek osredotočen v mesecu avgustu, na Rogli so bili dobro obiskani še jesenski meseci, v obeh kra- j i h je zimski višek ostal pomembnejši od polet nega, • precejšnja razl ika je med obravnava- nima zdravil iškima turističnima krajema: v Čateških Toplicah je bil avgustovski višek zelo izrazit, v Rogaški Slatini pa je bilo kolebanje (zaradi slabega obiska tudi prej dobro obiskanih mesecev) skozi leto manjše, • v obmorskih turist ičnih kra j ih Porto- rožu in Ankaranu je sezonskost ostala podobna, le poletni višek se je prestavil z jul i ja na avgust. 1. Jeršič, M. 1978: Osnove turizma. LJ. 2. Pobegajlo, F. 1992: Slovenska poletna turistična sezona leta 1991. Geografski obzornik 39/3. Ljubljana. 3. Zavod republike Slovenije za statistikp. Statistične informacije 1991 in 1992. LJ.