PRIMORSKI DNEVNIK »Ka.Sf."Sujr”“ Cena 60 lir Leto XXIV. St. 103 (6996) ZDA ŠE VEDNO ZAVLAČUJEJO ZAČETEK STIKOV S HANOJEM TRST, torek, 30. aprila 1968 ameriška vojaška dejavnost v Vietnamu V' Število letalskih napadov na področja južno od 20. vzporednika je dvakrat tolikšno kakor celotno število na ves Severni Vietnam v marcu - Guverner Rockefeller misli baje kandidirati za predsednika NA NEDELJSKEM SKUPNEM OBČNEM ZBORU Po 1. aprilu se je močno povečala Soglasno in z navdušenjem odobren sklep HANOJ, 29. — Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je “javilo izjavo, v kateri očita ameriški vladi, da postavlja za «tcetek pripravljalnih razgovorov vedno nove pogoje. Izjava do-a’ da mesta> Jih je predlagala ameriška vlada, niso niti v »Kladu z ameriškimi pogoji. Po- ---------- tekel je že en mesec od kar u-“tvarja Johnsonova uprava vedno nove težave in zavlačuje začetek pripravljalnih stikov s Sedmim Vietnamom. . Izjava dodaja, aa se je v tem ®asu ameriška vojaška dejavnost Proti Severnemu in Južnemu Viet-fremu povečala, število ameriških ‘etalsklh napadov po 1. aprilu na severnovietnamske pokrajine in juž-P° od 20. vzporednika je dvakrat tolikšno kakor celotno število napadov na ves Severni Vietnam v “tesecu marcu. Izvidniški poleti so J® mrzlično nadaljevali nad drugimi Področji dežele in tudi nad Hano-in ameriška letala so 25. aprila opmbardirala štiri kraje na otoku fach Long Vi severno od 20. vzporednika. Izjava pravi dalje, da se je letal-slto bombardiranje zelo zaostrilo v Južnem Vietnamu. Kot primer o-menja nedavno ameriško bomtoar-ojranje gozda U Minh na polotoku fta Mau, kjer je bilo povzročenih požarov. Predstavnik ameriškega državne-|a departmaja je izjavil, da ni W1 dosežen sporazum o izbiri sedeža Pripravljalnih razgovorov. general Ki je včeraj izjavil, da Konferenca komunističnih partij bo v Moskvi 25. novembra Zaključeno posvetovanje partij v Budimpešti Borba o razlogih, zaradi katerih te Zveza jugoslovanskih komunistov konference ne bo udeležila Severnovietnamsko zunanje ministrstvo je zanikalo, da so v teku privatni razgovori v Vientianu. V indijskem zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je ameriška vlada ob vestila indijsko vlado, da ZDA ne morejo sprejeti Varšave kot sedež pripravljalnih razgovorov, da pa so dale razumeti, da bi bil Pariz sprejemljiv. V štokholmu izjavljajo v uradnih krogih, da je švedska pripravljena dovoliti Severnemu Vietnamu, da takoj odpre v Stockholmu diplomatsko predstavništvo — tudi če ne bo uradnega diplomatskega priznanja hanojskega režima — če bi se odločili, da se pripravljalni razgovori začnejo v Stockholmu. Stiki med švedsko in Severnim Vietnamom so relativno številni in že dolgo časa drži švedska diplomatsko zvezo med Hanojem in Washingtonom. V Južnem Vietnamu se na področju Sajgona nadaljujejo močni spopadi med ameriškimi In osvobodilnimi silami. Ameriški bombniki «B 52» pa so včeraj bombardirali področja južno od Hue ter položaje osvobodilnih sil na področju Kon-tum. Nadaljujejo se tudi spopadi v Dolini A šau. Južnovietnamskl podpredsednik :neral Ki Je včeraj izjavil, da .Budimpešta, 29. — objavljeno J® bilo zaključno poročilo zaseda-prtpraivijalLne komisije mednarodne konference komunističnih ffGtij, ki se je sestala od 24. do !?• aprila in pri kateri je sode-Jjialo 54 partij, medtem ko je 15 jrijtij sicer napovedalo svoje so-J~iovanje, ni pa moglo iz raznih “"Glogov poslati svoje zastopnike. < * poročilu je rečeno, da bo kon-letenca 25. novembra v Moskvi in S? je pripravljalna komisija preu-JL-a vsebino načrtov resolucij, na-Ž74 njih izdelave in druga vpraša. Komisija je ustanovila de-irjho skupino, v kateri lahko so->8‘Ujejo vse partije, ki to žele. komisija se bo sestala septembra, i BEOGRAD, 29. — Današnja «Bor-“a>) objavlja uvodnik, v katere-aa navaja razloge, zaradi katerih S, Jugoslovanski komunisti niso u-®ležili pripravljalnega sestanka in jr tudi ne bodo udeležili sestanka *9*hunističnih partij v Moskvi. jjVvodoma je rečeno, da gre za tj.1- mednarodno posvetovanje i J- Po razpustitvi Koninteme in da ijLbUo prvo 1957. leta, drugo pa da Juogoslovani niso sode- jjj- mednarodno posvetovanje par- ‘ ‘la 0 : KjJ.Gb na nobenem, 1960. leta pa so j., grobo napadeni in oklevetani. .poslavlja je za posvetovanja in ^“delovanje med vsemi partijami. s ®d dvema mesecema je bilo pohvalno zasedanje, na katero jih .u,° Povabili, ker je temeljilo na S«P4h iz leta 1957 in 1960, na gj^^nji sestanek pa so vabilo po- f.^Pdar pa ne gre samo za te j, UUalne razloge, temveč za bist-iS? razlike v pogledih. Iz objav-jj n«Ka dnevnega reda je razvid-c„' da se bo moskovska konferen-j,, .ukvarjala predvsem z borbo akoo Imperializmu in enotnostjo iir£,Je komunistov ter vseh proti-J‘Periahstičnih sil. Borba pravi, jj0 Je to vprašanje izredno aktualna’ ^a pa se bodo sestali samo sta“"misti in nato polemično do-konlJa vprašanje, če imajo morda V jkmjsti neke posebne interese jPmtiimperiallstični borbi? ZaJjducept novega mednarodnega pa jma §e druge slabo-cLj, vedno se vztraja na na-s^anju kontinuitete moskov-ton. zasedanj 1957. in 1960. leta not«ore-i na politični platformi e-Prav?sti, ki je padla na izpitu kitične realizacije. To Borba do izin, B 1 dejstvi: med podpisniki Sa Ve 81 partij je prišlo do ostrečih sp°ra, tako da od 8« obstoje-Doj.Pkrtij najmanj 20 sedaj noče SkVr, 1 svoje predstavnike v Mo v °d 14 partij, ki imajo oblast bo , ah, pa sedem verjetno ne N zastopanih. *Hali bilo narediti kritično žj r° resolucij preteklih zasedanj, slavjar je Zveza komunistov Jugo-sa: Je še posebno zainteresirana, škihJe bila napadena in na tovari-rediV<)snova“ “ bilo to možno na-9oSv',f Večina partij, ki gredo na vanie. pa ni dala P°d°bne bi^U-d’nipeštansko zasedanje pa i-dn0 p-druge slabosti, saj se še ve-0eitn*sc® neko »generalno linijo* in :° ®e ni premostena zabloda, (lega (nogoče enotnost komunistič-hiisn; ®|banja dokazovati s kompro-♦tloAv11 "Papirji*. Končno pravi da °a*; da ni vzdržna tendenca, bijarn ”a komunistom in njih par-vi0o neko posebno »avangardno* eoaL„v P.rotiimperialistični borbi RruPravnih soborcev. SedniPlMpEi*'rA, 29 - Podpred- Gh. nadzorne komisije CK KPI 1 je kot glasnik italijanske delegacije na zasedanju izjavil, da je komisija prišla do naslednjih petih zaključkov: 1. Sklenili so pustiti ob strani resolucije prejšnjih zasedanj iz leta 1957 in 1960, ki so predvsem obsojale jugoslovanski revizionizem. Grappi pravi, da niso sklenili, da bi te resolucije preklicali, vendar pa da gre za pomembno evolucijo v odnosu na stališča pripravljalne konference, ki je bila februarja in kjer so se na resolucije izrecno sklicevali. 2. Komisija je izdelala politično resolucijo, ki je dolga dve strani in pol in poziva v zvezi z Vietnamom in miru na svetu. 3. Povabili bodo vse komunistične partije in to tudi albansko in kitajsko, katerim bo osnutke posredovala madžarska partija. 4. Besedilo, ki ga bodo predložili konferenci bo bolj «odprto», kot so bila prejšnja, bo omenjalo spore v komunističnem gibanju, toda ne bo določalo nobene obvezne politične linije. 5. Mednarodno komunistično gibanje se bo dokončno odpovedalo u-stvarjanju stalnega organizma in tudi pripravljalna komisija ne bo stalna. »Južni Vietnam lahko obstaja tudi brez ameriške pomoči ln ne more biti prisiljen vdati se komunistom)). Nadaljeval je: ((Nimamo potrebe, da bi tujci, ki so na našem ozemlju, postali naši gospodarji, če je to njih namen, ne vidim nobene -potrebe, da bi ostali tu. če se bodo hoteli tujci umakniti, ker jim ne uspe prisiliti nas, da bi sprejeli rešitev, ki bi vsebovala vdajo komunistom, jim bom rekel: pojdite takoj.« Med živahno razpravo v južno-vietnamski poslanski zbornici je skupina 47 opozicijskih in neodvisnih poslancev zahtevala spremeni bo vlade. Ob zaključku razprave je 50 od 92 navzočih poslancev (od skupnih 136 članov zbornice) glasovalo za odložitev debate na čas po 3. maju. Vojna v Vietnamu še vedno moč no vpliva na volilno kampanjo za predsedniške volitve v ZDA. Vse kaže, da bo guverner Rockefeller zopet aktivno posegel v to kampanjo. Njegov tajnik je danes spo ročil, da bo guverner podal jutri izjavo o svojih političnih načrtih. To kratko sporočilo je povzročilo nov potres v sedanji volilni kampanji. Nihče namreč ne dvomi, da bo Rockefeller sporočil, da se namerava potegovati za kandidaturo republikanske stranke na predsedniških volitvah. Rockefeller Je svoj čas Izjavil, da ne misli kandidirati. Toda opazovalci so mnenja, da se je premislil zaradi »praznine«, ki je nastala, s tem da je Johnson odpovedal svojo kandidaturo, kar je povzročilo, da je podpredsednik Huphrey napovedal svojo kandidaturo. Zdi se, da bo tej napovedi v kratkem sledila napoved kalifornijskega guvernerja Reagana. Prav tako kakor čuti Rockefeller potrebo, da ponudi republikanskim volivcem «napredno» alternativo spričo dejstva, da je umik Johnsona povečal možnost zmage njegove stranke, čuti Reagan, kakor trdijo njegovi pristaši, potrebo, da poosebi «kon-, servativno)) alternativo. Ti dve alternativi se postavljata proti edini republikanski kandidlturi Richarda Nixona, ki zavzema beje «zm6mo» stališče. Kakor Je znano, Je Rockefeller pred dvema tednoma sporočil, da ne bo kandidiral, temveč da se bo omejil na čakanje, da ga republikanski kongres eventualno ((pokli- če«. Pretres, ki je nastal z Johnsonovim umikom, ga je privedel do tega, da je menjal svoje načrte* s tem da bo eventualno sporočil svojo kandidaturo, ali pa da bo prej, kakor je nameraval, obrazložil svoje politične načrte, glede katerih je bil do sedaj zelo rezerviran. Na podlagi sondiranja v državi Indiani, kjer bodo 7. maja primarne volitve, ki ga je izvedel tednik «Newsveek», se je 39 odstotkov vprašanih izreklo za Roberta Ken-nedyja, 33 odstotkov za podpredsednika Humphreya, na tretjem mestu je senator McCarthy z 21 od-sto tip, medtem ko se 7 odstotkov vprašanih ni izreklo. Bela hiša je sporočila, da je predsednik Johnson prepovedal članom vlade sodelovati v volilni kampanji v prid kateremu koli predsedniškemu kandidatu. Ce namerava kak član vlade zavzeti stališče v volilni kampanji, bo moral prej odstopiti. o enotni kmečki organizaciji Končno se je uresničila želja naših kmetov po enotni in močni strokovni organizaciji - Izvoljen nov glavni svet V nedeljo dopoldne je bil v Kul -turnem domu skupni občni zbor Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov o združitvi. Člani so soglasno odobrili poročila in pravila ter izvolili novi izvršni odbor ter glavni svet svoje enotne strokovne organizacije Kmečke zveze ob prisotnosti notarja Flore. Kakor je sporočil Dušan Kodrič, predsednik Zveze malih posestnikov, so se nje-ni člani vključili v združeno Kmečko zvezo. Tako se je uresničila želja naših kmetov, da bi imeli svojo enotno in močno strokovno organizacijo. Skupni občni zbor je vodil Srečko Orel, ki je v svojem nagovoru dejal: ((Zahvaljujem se vam za zaupanje in čast, ki mi jo izkazujete ko me imenujete za predsednika tega občnega zbora enotnosti, ki smo Jo dočakali s takim veseljem. Program tega občnega zbora je zelo natrpan ter bo pred U. uro pri- Predsedstvo skupnega občnega zbora KZ In ZMP. Od leve strani Srečko Orel, Lucijan Volk, Jož« Skerk, Dušan Kodrič in Marij Grbec šel notar, da opravimo formalnosti, ki jih predvideva zakon, tj. odobritev statuta in volitve. Pred .............•MII.......m...................................... KLJUB SOGLASNO SPREJETI RESOLUCIJI VARNOSTNEGA SVETA 0 PREPOVEDI Izrael nevarno izziva ves svet: vojaška parada bo v Jeruzalemu Naser je v svojem govoru poudarit, da je vojna z Izraelom neizogibna NEW YORK, 29. — Varnostni sveti danes generalko. Začeli so tudi o-je soglasno sprejel resolucijo, s kraševati mestne ulice, vendar le katero je pozval Izrael, naj v četr- do - - - - — . — starega mesta. Današnja gene- tek ne organizira parade po jeru- j ralka parade je potekala pod stal zalemskih ulicah ob priliki 20. ob- nim nadzorstvom ogromnega števi letnice obstoja njihove države. Varnostni svet se je sestal na zahtevo Jordanije, ki ima parado za provokacije. Istega mnenja je bila večina delegatov. Alžirski predstavnik je zahteval, da se prepreči provo-katorsko dejanje, sovjetski delegui Malik pa je podprl predlog Indije in je predlagal nove ukrepe, če bi Izrael zavrnil predlog v resoluciji. Izraelski delegat ni hotel sprejeti resolucije. Nasprotno: v Jeruzalemu so imeli ....‘"a...umni.. REZULTATI VOLITEV V BADEN.WUERTTEMBERGU Znatna izguba za socialiste «odločno preveč* za neonaciste Verjetno bodo socialdemokrati še naprej sodelovali s krščanskimi demokrati v deželni vladi STUTTGART, 29. — Končni rezultati volitev v deželi Baden Wtirttemberg dajejo sledečo sliko: Vpisanih volilcev: 5.625.654; volilo je: 3,970.993; volilna udeležba: 70,6 odst. (1. 1964: 67,7 odst.). Veljavnih glasov: 3,884.177. Posamezne stranke so prejele (v oklepajih rezultati 1964). CDU: 1,718.167 glasov ali 44,2 odst. (46,1) in 60 sedežev (59); uiiiiiiiiiiaiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiimuiiiuiiiiiiiuiiaiMiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiimimi SEDMI PRIMER NA SVETU Dr, Cabroi v Parizu je presadil srce Stanje pacienta je še zelo resno PARIZ, 29. — Najprej Je list «L’Aurore» danes objavil nepotrjeno vest, da so v neki pariški bolnišnici izvedli presaditev srca. Danes ob 9. uri pa je prof. Maurice Mercadier, šef kirurške službe v bolnišnici «H6pital de la pitie«, u-radno objavil, da je bil z začetkom ob 22. uri 27. aprila opravljen poskus presaditve srca. Poskus sta opravila prof. Christian Cabroi in prof. Gerard Guiraudon na 66 let starem pacientu s soglašanjem kardiologa Jeaca Faqueta. Srce je bilo odvzeto nekemu 23-letnemu moškemu, ki je bil operiran na možganih in je umrl. Za prenos sta morali dati privoljenje obe družini prizadetih. Operacija se je končala v nedeljo ob 7. uri. ((Darovalcu« so srce odvzeli v soboto ob 23.30. Sama presaditev je bila o-pravljena v nedeljo ob 4. uri Vse je bilo opravljeno brez vsake nezgode. Pozneje pa so nastopile nevrološke komplikacije, zaradi kate. rih je prognoza močno pridržana. Presaditev je bila izvedena samo tri dni potem, ko je ministrski svet nekoliko spremenil legalno definicijo smrti, tako da ne velja več kriterij prekinitve krvnega obtoka temveč biološka smrt možganov. Novi kriterij dopušča odvzem srca mnogo prej, kot je to bilo mogoče po prejšnjem kriteriju. Operacija, ki jo je opravila eki- pa prof. Mercadiera. je javnost nemalo presenetila. Že več tednov se je govorilo o presaditvi srca, toda govorilo se je ves čas o nekem drugem specialistu, prof. Charlesu Dubostu. Govorili so, da Dubost čaka samo še na legalno dovoljenje — to pa je bilo dano z omenjenim sklepom ministrskega sveta. Čeprav prof. Mercadier ni hotel tega povedati, se je vendar izvedelo, da je pacient Clovis Roblain, voznik tovornjaka, ki je v bolnišnici od 17. aprila. »Darovalec* pa je Michel Gyppaz, ki je bil v četrtek žrtev cestne nesreče v pariškem predmestju Saint-Denis. Stanje operiranega je bilo eno u-ro po operaciji zelo kritično, potem pa se je nekoliko izboljšalo, vendar je ostalo skoraj nespremenjeno 24 ur do danes zjutraj. Pacient se še ni prebudil iz nezavesti, pač pa je izginila motnost zenic, kar imajo za relativno dober znak. Na drugi tiskovni konferenci je prof. Mercadier povedal, da se Clovis Roblain še vedno ni zavedel, vendar kaže nekatere ugodne znake. še vedno pa povzroča Roblain več zaskrbljenosti zaradi možganov kot zaradi srca. Ni sicer utrpel možganskih poškodb, toda njegovo splošno zdravstveno stanje ni po sebno ugodno. Pacient leži v kisikovem šotoru. SPD; 1,124.558 ali 29,0 odst. (37,3) in 37 sedežev (47); FPD: 560.093 ali 14,4 odst. (13,1) in 18 sedežev (14); NPD (neonacdstd); 381.393 ali 9,8 odst. (0) in 12 sedežev (0); Demokratična levica: 88.181 ali 2,3 odst. in nobenega sedeža, ker ni dosegla milnima 5 odst. oddanih glasov (1964 je nd bilo). V novi dieti v Stuttgartu bo po teh voLiibvah 127 sedežev namesto dosedanjih 120. To se Je lahko zgodita po neki posebnosti volilnega zakona te dežele. Tako se je tudi lahko zgodita, da je ODU dobila 60 sedežev namesto dosedanjih 59, čeprav je dobila manj glasov kot n. 1964. Veliki poraženci teh volitev pa so socialdemokrati, ki so Izgubili skoraj četrtino glasov in sedežev. Največ so izgubili v severnem Wiirttembergu, med drugim tudi v Stuttgartu. Njih glasove je deloma pobrala demokratična levica (tal pa je dobila daleč premalo glasov, da bi lahlko imela kak sedež), nato pa FDP in NFD. Prav gotovo zelo neprijetno preseneča velik uspeh neonacistov, ki so v tej deželi dosegli tako visok odstotek oddanih glasov, kot v nobeni drugi deželi doslej. Največ gla. sov so zbrali med kmeti (protestantskimi) in v nekaterih okrožjih na Frankovskem so celo prekoračili 14 odst. (Oehringen, Crailsheim, Tauberbischofshedm). Cez 11 odst. so dobah tudi v univerzitetnem me stu Heidelbergu ter v Industrijskem področju Mannheima. Ko je prišel njih voditelj vem Thadden danes iz poslopja Landtaga (zbornice), je moral odgovarjati na vprašanja časnikarjev, ki so vpraševali, če bodo fašisti sedaj stopili v deželni parlament. Razdraženo Je von Thadden odgovoril, da so v njegovi stranki «vsi demokrati«. Mogoče mu ni bilo všeč, da ga je čakala manjša skupina demonstrantov z napisom «Deset odstotkov nacistov — naša sramota«. Ko je kancler Kiesdnger danes govoril pred parlamentarno skupino CDU-CSU, je posebej pozval člane stranke, naj se borijo proti NPD. Cilj te borbe mora biti odvzem terena pod nogami NPD še v 1. 1969. Kiesinger je obžaloval, da bo uspeh NPD »nova voda na mlin vzhodnega bloka za okrepitev obrekovalne kampanje v škodo Zvezne republike«. Da je «10 odstotkov za desnico odločno preveč«, je dejal tudi šef omenjene parlamentarne skupine Barzel. ogromnega števila varnostnih organov. Nacionalni koordinacijski odbor za obrambo Jeruzalema je danes izdal proglas arabskemu prebivalstvu naj bojkotira parado. Tudi a-meriški in angleški državljani na jeruzalemskem področju so danes objavili plačan oglas v časniku «Je-rusalem Post* z izjavo, v kateri je med .irugim rečeno, da kaže, da so parado organizirali kot nalašč za povečanje napetosti in zaključuje, da predstavlja parada militaristični duh osvajalcev in je v nasprotju z izraelskimi izjavami o »velikodušnosti v zmagi*. Iz strahu pred araDSKimi komandosi izraelski policaji pregledujejo vse avtomobile, ki prihajajo iz starega dela mesta. Iziaelci se poslužujejo za raznarodovanje tudi vere. Na področju Gaze so namreč odprli novo mošejo, ki jo je otvoril generalni rabin njihovih oboroženih siL KAIRO, 29. — «Potek sedanjih dogodkov dokazuje, da je vojna z Izraelom neizogibna * je izjavil nocoj predsednik ZAR Naser v govoru, ki ga je imel na vojnem področju in katerega je prenašal tudi kairski radio. Naser je izjavil, da je ostalo poslanstvo Jarringa do danes brez uspeha, ker Izrael ni hotel upoštevati resolucije OZN in je odločen nadaljevati s svojo strategijo, ki obstaja v dosegu miru s silo. Izraelska gesla o mirovni konferenci so varljiva in prazna. Če bi se vsedli k mizi z Izraelom, ki je osvojil del arabskega ozemlja, bi jim kot zmagovalec diktiral pogoje. Tega ne bodo nikoli storili, je rekel Gama! Abdel Naser, ki je nadaljeval, da je jasno, da Izrael od leta 1948 dalje ni nikoli upošteval resolucije OZN. Zadnji primer izzivalne politike Tel Avlva je v zavrnitvi sklepa OZN s pozivom naj ne organizira vojaške parade v a-rabskem delu Jeruzalema. Na ta način Izrael izziva svet in napada OZN in glavnega tajnika U Tanta. «Jasno je,» je nadaljeval Naser, «da bo Izrael izzival mednarodno javno mnenje in bo izvedel parado, vendar mi Arabci izjavljamo, da bo Izrael drago plačal to provokacijo.* Predsednik ZAR se je obrnil na države, ki so še mnenja, da bo mogoče mirno urediti vprašanje Srednjega vzhoda in jih opozoril na to novo izraelsko provokacijo. Kriza v Jeruzalemu ni več samo arabskega značaja, temveč mora zanimati ves svet, ker je bila resolucija, ki je prepovedala parado, sprejeta soglasno. Iz vsega tega sledi, da je Izrael pripravljen sprejeti samo tiste resolucije OZN, ki odgovarjajo njegovi napadalni politiki. »Vztrajam,* je zaključil svoj govor Naser, «pri trditvi, da je borba, pa naj bodo resolucije OZN kakršnekoli, neizogibna. Ko Izrael govori o mirovni pogodbi hoče, da Arabci kapitulirajo. Z voljo po pogajanjih pa noče prekriti svoj glavni cilj: razširiti se na arabska ozemlja. Jordanski kralj Husein je danes odpotoval z lastnim letalom v London, kjer se bo zadržal teden dni. Husein se je ustavil tudi na letališču. Jordanski kralj bo obiskal razne evropske prestolnice in bo nato odpotoval tudi v Libijo, kamor bi moral že v teh dneh. Jordanski prvi minister Talhouni bo jutri odpotoval v Kairo, kjer bo izročil Naserju poslanico kralja Huseina. Podobni poslanici bo jordanski prvi minister izročil tudi v Bagdadu in Beirutu predsednikoma Arefu in Helouju. V New Yorku je revija »Look* objavila intervju s kraljem Huseinom pred marčeviin izraelskim letalskim napadom na jordansko o- zemlje. Husein je časnikarju Louisu Lomaxu izjavil, da se bo sestal z arabskimi voditelji in da bo skušal najti mirovno formulo z realističnim priznanjem Izraela kot države. Jordanski kralj je izjavil, da je prevzel to pobudo, ker je spoznal, da je misija Gunnarja Jarringa doživela že v začetku neuspeh. Nekaj ur kasneje, piše Lomax, so izraelska letala napadla jordansko ozemlje. S tem je Izrael verjetno dosegel ošibitev moči Huseina, edinega arabskega leaderja, ki je skušal najti mirno rešitev. Prva žrtev izraelskega napada je bila prav mirovna misija Huseina. Razkačen zaradi izraelskega n&pada se je pridružil svojemu ljudstvu, ki je zahtevalo nadaljevanje vojne z Izraelom. »Vsi smo fedayeen» (arabski borci) je tedaj rekel Husein Lomaxu. prihodom notarja bodo poročila predsednika Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze, tajniško poročita, poročilo nadzornega odbora in razrešnica. Enotnost ]e dosežena na podlagi soglasnih odločitev lanskih občnih zborov obeh organizacij in po izčrpni razpravi obeh odborov na več sestankih. Občni zbor je dobil pozdrave Slovenske kulturno gospodarske zveze, Komunistične partije in Združene socialistične stranke, obenem pozdravljam gospoda Saša Rudolfa, pokrajinskega odbornika za kmetijstvo, ki se je odzval našemu vabilu.« Po pozdravnem nagovoru, ki ga je imel Jože Skerk, dolgoletni predsednik KZ, je sledil govor Dušana Kodriča, predsednika ZMP, nato poročilo, ki ga je podal Lucijan Volk, upravni tajnik KZ. Tajnik KZ je tudi podal obračun KZ za preteklo leto ln proračun za letošnje leto, ki so ga člani soglasno odobrili. Ob prisotnosti notarja so tudi prečitali in odobrili pravila ter izvolili izvršni odbor in glavni svet. Ob zaključku občnega zbora Je spregovoril- tudi Marij Grbec, dolgoletni tajnik ZMP. Govore in poročila bomo objavili v celoti v jutrišnji številki našega dnevnika. Pokrajinski odbornik Saša Rudolf je izrazil zadovoljstvo, da so naši kmetje našli pot k enotnosti, in poudaril, da je to eden velikih dogodkov, ki izraža žilavost in trdno voljo našega kmečkega življa, da se ohrani in napreduje na svoji zemlji. Kmetom in njihovi enotni organizaciji je zagotovil vse razumevanje in podporo kot pokrajinski odbornik in v imenu svoje stranke. V diskusiji, ki je sledila poročilom, je bila zlasti poudarjena nujnost zadružnih oblik v kmetijstvu in učinkovite zaščite Krasa. V izvršni odbor so bili izvoljeni: Josip Skerk — predsednik, Dušan Kodrič — podpredsednik, Alfonz Guštin — podpredsednik Marij Grbec — tajnik, Lucijan Volk — upravni tajnik, ter člani Josip Sancin, Alojz Debeliš, Srečko Orel, Marčel Cok, Ivan Antonič, Giuseppe Scheriani, Janko Škrk, Drago Starc, Slavoljub Stoka, Mario Švab, Evgen Kalc in Danita Radovič. O-stali člani glavnega sveta so: Mirko Križmančič, Anton Bole, Josip Ota, Josip Rapotec, Rafael Grgič, Pietro Crevatin, Karlo Križmančič, Anton Parovel, Avgust Radetič, I-van Racman, Emil Purič, Ivan Maršdč, Josip Kralj, Alojz Skerk, Oskar Masi, Josip Pernarčič, Ludvik Pipan, Just Grmek, Mario Kosmač, Anton Petaros, Kristjan Ten-ce in Fran-esco Scheriani. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Miloš Kodrič, predsednik. Zoro Grgič in Sdlvester Glavina kot člana ter Josip Bolčič in Ivan Oblak, kot namestnika. V razsodišče: Alojz Markovič, predsednik, in člani Miloš Marc, Andrej Kriščak, Miroslav Skrij in Celestin Pertot. 1,1............IIIIIIIIIH........n......■■mini.im.Mimi,Iiiiimiliiiiini,im,,,,,I,.mn.uma OB PETINDVAJSETI OBLETNICI Korošci so počastili spomin obglavljenih selskih žrtev Dopoldne proslava selske občine - Popoldne na pobudo Zveze slovenskih organizacij komemoracija v nabito polnem Domu glasbe v Celovcu - Proslave se je udeležil tudi podpredsednik deželne vlade in predsednik Zveze borcev Slovenije Franc Leskošek Koroški Slovenci so z ganljivimi svečanostmi počastili spomin 25. obletnice obglavljenja trinajstih selskih žrtev. Svečanosti so bile najprej v Selah, popoldne pa v Celovcu v Domu glasbe, kamor so prihiteli Korošci iz vseh krajev in dvorano napolnili do zadnjega kotička. Svečanost se je dopoldne pričela na pobudo krajevne občinske uprave, kjer je domači župnik opravil cerkveni obred, šolska mladina pa je recitirala pesem «Tovarišem v spomin*. Spominski govor je imel nato župan Herman Velik, domači pevski zbor pa je zapel dve žalo-stinki. Naslednja dopoldanska svečanost je bila na pobudo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem ob spomeniku žrtvam, katerega sliko smo v našem listu objavili v nedeljski številki. Tu je zapel invalidski pevski zbor iz Ljubljane, vence pa so položili: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih izseljencev, republiški odbor Zveze borcev Slovenije, odbor koroških partizanov iz Ljubljane in občinski odbor Zveze borcev iz Kamnika. Ob 14.30 se je v Celovcu v Domu glasbe pričela osrednja spominska svečanost, na katero so prihiteli v velikem številu bivši borci iz vseh kotičkov Koroške in nekateri tudi od 50 do 60 km daleč; zelo mnogo ie bilo mladine in ozračje izredno prisrčno. V prvem uvodnem delu je nastopil združeni moški pevski zbor Slovenske prosvetne zveze, katerega je vodil Valentin Hartman, in ki je zapel pesmi «Žalostinka* in »Zdravico*. Mladi Ferdi Velik pa je občuteno recitiral «Pesem svitanico*. Predsednik Zveze Slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter je pozdravi! vse prisotne in v prvi vrsti svojce obglavljenih, ki so bili prisotni na svečanosti, nato pa Franca Leskoška - Luko, predsednika Zveze borcev Slovenije. tretjega predsednika koroškega deželnega zbora Hansa Pavvlika, ki je hkrati predsednik Zveze sociali stičnih borcev za svobodo in žrtev fašizma na Koroškem, podpredsed nika republiške konference Socia listične zveze delovnega ljudstva Slovenije Franca Kimovca Žigo, člana izvršnega sveta SR Slovenije inž. Franca Razdevška, generalnega konzula SFRJ v Celovcu inž. Karmela Budihm, tajnika SKGZ Boga Samso, predstavnike vseh obmejni!^ občin iz Slovenije, dvojezičnih občin na Koroškem, zveze hiv-ših jetnikov koncentracijskih taborišč _ in vodjo kulturnega referata koroške dež. vlade dvornega svet nika dr. Polleya Dr. Franci Zvvitter je v svojem občutenem govoru najprej orisal žrtve koroških Slovencev v boju proti nacifašizmu in njih pomen tudi za sedanje razdobje. Govor je prevevala borbena volja in zavest, da so Slovenci na Koroškem mno go prispevali in zelo mnogo žrtvovali, kar je občinstvo nekajkrat v dvorani prekinilo z jasnim odobravanjem. Dobršep del govora je bil posvečen vprašanjem in nujnosti enotnosti Slovencev ne glede na i deološke razlike v boju za narodnostne pravice. (Govor bomo po-drobneje objavili v našem listu). Na svečanosti je spregovoril tu devati v duhu strpnosti, v duhu človečanstva, v duhu sožitja naro-dov in ljudi. Po dvajsetih letih u-veljavljanja te politike lahko ugotovimo, da je to v veliki meri u-spelo; prijateljski odnosi med Koroško ter Slovenijo ln Furlanijo-Julijsko krajino to zgovorno dokazujejo. Mislim, da je v smislu oporoke tisoCev Korošcev, ki so morali žrtvovati življenje v boju proti fašizmu, da nadaljujemo v duhu Združenih narodov, v duhu bodoče združene Evrope, v duhu ohranitve svetovnega miru. Koroški deželni glavar Hans Sima pa je poslal pismo, v katerem je med drugim rečeno naslednje: Vaša spominska svečanost spet obuja spomin na najtemnejšo dobo naše zgodovine in spomin na žrtve mora v nas krepiti obvezo, da bomo poglabljali razumevanje med ljudmi, ker le tako je mogoče zagotoviti miroljubno sožitje. di zastopnik koroške deželne vlade. 1135 1)0 18 miselnost vodila pri Hans Pawlik, ki je med drugim dejal: Ko se spominjamo žrtev boja proti fašizmu, boja za zopetno osvo boditev Avstrije, potem se moramo predvsem spomniti tudi žrtev, ki jih je v tem boju doprinesla slovenska manjšina. Letos ob 30-letni ci nacistične zasedbe Avstrije smo se poklonili žrtvam tistega časa, ko so hoteli izbrisati ime Avstrije in ime mnogih drugih držav. Takrat je vladala nesvoboda, vladala je nestrpnost proti verskim in rasnim skupinam, nestrpnost proti drugim narodom. Ta nestrpnost je zahtevala milijone žrtev. Posebno tukaj na Koroškem smo to nestrpnost še posebno občutili. Že s prvimi patrioti, ki so jih odgnali v koncentracijska taborišča, se je začelo nasilje tudi nad koroškimi Slovenci. Zato sie danes spominjamo trinajstih obglavljenih iz Sel in železne Kaple, ki so se borili za svobodo svojega naroda in za svobodo svoje domovine. Koroška se je po zopetni osvoboditvi Avstrije takoj začela priza- načem mišljenju ln dejanju, potem bomo najbolje čuvali oporoko žrtev iz Sel in železne Kaple. Na drugem delu spominske svečanosti v domu glasbe je nastopil partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom prof Radovana Gobca, ki je občuteno zapel po programu devetnajst pesmi, pri čemer je moral številne pesmi ponavljati, na koncu pa še dve dodati. Navdušenje občinstva je naraščalo od pesmi do pesmi in se je ozračje v dvorani vedno bolj ogrevalo. To gre očitno samo delno na račun odličnega izvajanja pevskega zbora, temveč je odraz globoke prizadetosti vseh koroških Slovencev ob proslavi Junaških žrtev. Za kroniko moramo Se napisati, da so avstrijski skrajno desničarski krogi zahtevali ,da se proslava prepove, v kar pa oblasti niso privolile in o čemer tudi jasno priča tako uradna prisotnost predstavnika deželne vlade kot tudi po. zdravno pismo deželnega glavarja Vreme včeraj: NaJvtSJa temperatura 19, najnižja 13.5, ob 19, uri 15,2 odst., vlaga 90 odst., zračni tiak 1005,5 stalen, brez vetra, nebo pooblačeno, padavine 56 mm, morje skoro mirno, temperatura morja 17,8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK. 30. aprila KATARINA Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 19.10 — Dolžina dneva 14.16 — Luna vzide ob 5.57 in zatone ob 22.32. Jutri, SREDA, 1. maja PRAZNIK DELA DO POTEKA ROKA SINOČI OB 20. UR! Za deželne volitve na Tržaškem predloženih 11 kandidatnih list Govori poslanca Natte (KPI) na Trgu Goldoni, Martoneja (PSIUP) v Miljah in prof. Medija [KO) o vprašanju protosinhrotrona Za deželne volitve je vložilo na Tržaškem kandidatne tiste 11 strank fei gibanj. Bok za vlaganje list je zapadel sinoči ob 20. uri. V nedeljo je vložilo kandidatno listo gibanje za neodvisnost STO (MIT), včeraj pa so zadnji vložili svojo listo mo-narhisti (PDIUM). Vrstni red kandidatnih list v tržaškem okrožju je torej naslednji: KPI, MSI, UDNR (fašistični disidenti), PLI, PRI, PSIUP, KD, PSI-PSDI, SS. MIT in PDIUM. V nedeljo je imela KPI zborovanje na Trgu Goldoni, kjer je govoril član osrednjega vodstva poslanec Natta. Pred njim sta spregovorila kandidat za poslansko zbornico Colli, ki je tudi predsedoval zborovanju, ter neodvisni kandidat na listi KPI-PSIUF za senat v prvem volilnem okrožju prof. Costa. Natta je odločno kritiziral politiko leve sredine ter dejal, da razni njeni politiki govorijo, kot da bi se ne bilo nič spremenilo ter kot da bi bili popolnoma gotovi, da bodo po volitvah zopet imeli v rokah oblast. Omenil je kritike republikancev, ki pa so vsa ta leta bili v vladni koalicij: in podpirali njeno politiko. Sedaj bi radi podvojili glasove in dobiti 10 poslancev, toda tudi v tem primeru bi ostati pokorni služabniki Krščanske demokracije. Govornik je omenil podporo, ki jo dajejo vladi razni tako imenovani «neodvisni» časopisi, ki so najprej odločno nasprotovali levi sredini, a so sedaj z njo zadovoljni, kar je najboljši dokaz, da se je izrodila in da zagovarja interese konservativnih krogov. Toda ljudstvo ni zadovoljno s takšno po litiko in Jo zavrača. Predrago je namreč plačalo zanjo. Demokristjani so si sedaj izmisliti geslo o dvajsetih letih miru, pri čemer hočejo ljudem natvesti, da se je treba za to zahvaliti atlantski pogodbi. To pa je laž, ker je bil mir ohranjen, zato ker ni imel socialistični tabor nikoli napadalnih teženj in se je vedno bojeval za ohranitev miru. Govoril je tudi o jedrskem pospeševalcu in rekel, da je predvsem kriva za razne ovire Krščanska demokracije, ki je že toliko let na vladi. Vsi vedo, da preprečujejo zgraditev protosinhrotrona ravno vojaške služnosti, ki so posledica atlantske politike. Sedaj so začeli govoriti drugače. Pravijo, da mora postati Trst z vso deželo most med zahodno in vzhodno Evropo, tako da pride do čim tesnejšega sodelovanja. Toda zaradi vladne politike, ki je vedno podpirala ZDA, smo se znašli na robu vojne, kot n. pr.; za časa izraelskega napada na A; rabce in zaostritve napadalnosti ZDA v Vietnamu. Nekoč so govoriti, da pomeni pridružitev k altant-skemu paktu izbiro «civilizacije». Toda kako more govoriti o civilizaciji država, ki napada mirno ljudstvo in kjer pobijajo črnce. Le kako morejo to imenovati civilizacijo, strpnost in svobodo, ko pa ima vlada ZDA sedaj na svetu vlogo žandarja. Natta je dejal, da je treba izbrati drugo politiko, ki bo neodvisna od atlantske zveze. Zatem je omenil razvoj v socialističnih državah, kjer so dosegli za delavce pravico in socialno enakost in kjer se sedaj borijo za popolnejšo demokracijo. Bistveno pri vsem tem je, da so v teh državah odstraniti oblast gospodarjev. Polemiziral je tudi s socialisti, ki očitajo komunistom, da niso dovolj demokratični. Pri tem je omenil Togliattijevo pot v socializem. Omenil je tudi krizo države, do katere je prišlo predvsem zato ker pri naš ukazujejo kapitalista in se je razvila tudi vladna podrast. Do tega je prišlo ker ima KD politični monopol. Omenil je pristranost televizije in rekel, da doslej niso pomagali proti temu razni protesti. Govoril je o borbah delavcev, študentov in o Parrijevem pozivu. Na koncu je dejal, da so novi premiki v katoliški levici zelo pozitivni in poudaril, da bi lahko napredovanje KPI odprlo nova pota in osvobodilo razne levičarske sile ter omogočilo novo večino, ki je uresničljiva. Ni namreč res, da se ljudje ne spreminjajo in da volijo vedno enako. Leta 1963 je KD izgubila 2 milijona glasov, komunisti pa so jih pridobiti en milijon. Pogoj za napredovanje je poraz KD, je zaključil Natta svoj govor. PSIUP sporoča, da je govoril v Miljah deželni tajnik Martone, ki je med drugim poudaril nezadovoljivi položaj delavcev bivše ladjedelnice Felszegi, kjer je sedaj zaposlenih le 120 delavcev, od katerih je polovica iz ladjedelnice Naval giuliano. Včeraj zvečer pa je na Trgu Goldoni govoril za PSIUP deželni sekretar stran,ke za Lombardijo An-drea Margheri, ki je govoril o neuspehu levega centra in nakazal v PSIUP «novo socialistično silo. ki Je glasnik borbe delavcev in študentov po vsej Italiji*. Za KD Je govoril snočd na Trgu Goldoni kandidat prof. Medi, ki je predvsem obravnaval vprašanje protosinhrotrona, ki mu posveča javno mnenje tako veliko pažnjo. Medi je dejal, da ni bil sprejet še noben sklep glede izbire kraja za gradnjo protosinhrotrona ter da se poteguje zanj poleg Doberdoba le še Le Luc v Franciji. Medi je dejal, da se bo odločno potegoval za to, da bodo izbrali za jedrski pospeševalec Doberdob. Za stranko sta govorila tudi dr. Zanetti, ki je pouda- ril važnost državnih posegov v industrijo, ter Tulilo Gombač, ki je govoril o tržaških gospodarskih vprašanjih. Volilna zborovanja KPI: ob 10.30 na Trgu Gioberti (J. Burlo), pri Sv. Jakobu (Tonel), ob 12. prea ladjedelnico Giuliano (Bacicchi), pred tovarno Radiči v industriskem pristanišču (J. Burlo), 18.30 pred kamnolomom Faccanoni (Juriševlč), 19. na Reški cesti (F. Gombač), ob 20. uri v Repniču (Godnič), na Proseku (Šema in Piciga), v Trebčah (Tonel in Škrk), v Miljah (Millo). PSIUP: ob 19. na Trgu Sv. Jakoba (Andrea Margheri in Martone), ob 10. na Trgu Cavana (Franco), 11. na Trgu V. Veneto (Margheri), 12.15 na Sprehajališču Sv. Andreja (Margheri), ob 15.30 v Ul. della Rampa (Margheri). PSI-PSDI sporoča, da bo drevi ob 20. uri v Miljah na sedežu stranke skupščina čiknov sekcije, na kateri bodo razpravljali o volitvah. Lista Slovenske skupnosti bo imela danes zborovanji ob 20. uri v Bazovici na križišču in ob 21. uri na Opčinah nasproti kina. Govorili bodo dr. Drago Štoka, prof. Vrabec in Vekoslav španger. Prvomajska zapora uradov konzulata SFRJ Generalni konzulat Socialistične federativne republike Jugoslavije v Trstu sporoča, da bodo uradi konzulata zaprti dne 1. iri 2. maja 1968 zaradi praznovanja praznika Prvega maja. OB JUTRIŠNJI PROSLAVI 1. MAJA Zaslužni delavci bodo prejeli «zvezde za zasluge na delu» Občinska uprava bo svojim uslužbencem, ki imajo že 23 let službe, podelila kolajne Občin s1’-- Drava sporoča, da bodo jutri, 1. i.aja ob 10.30 v dvorani Krožka za kulturo in umetnost ob prisotnosti ministrskega podtajnika za zunanje zadeve sen. Olive izročili «Zvezde za zasluge za delo», ki jih je podelil predsednik republike delavcem v naši deželi, ki so se izkazali na posameznih delovnih področjih. Na svečanost so 'bili povabljeni mojstri dela«, ki so bili v preteklih letih odlikovani z »Zvezdo za zasluge na delu«, «vitezi dela« ter predstavniki delavcev in podjetij, katerih uslužbenci bodo jutri odlikovani. Na ceremoniji bosta govorila ministrski podtajnik Oliva in tržaški župan inž. Spaccini. Letos bodo nagradili sedem delavcev iz tržaške, štiri iz videmske, dva iz goriške in dva iz pordenon-ske pokrajine. Iz tržaške pokrajine bodo med drugimi nagrajeni: Erminlo Duca, delavec v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, Angelo Ele-fante, delavec v »Jutificio Triesti- KONČNO UREDITEV PROMETA NA IZREDNO VAZNEM VSTOPNEM KRIŽIŠČU Na Trgu Baiamonti začnejo danes delovati elektronski šemafori Zelene glede luči za promet v raznih smereh se bodo pojavljale avtomatično na gostoto prometa, ki jo bodo elektronske naprave same ugotavljale progi Barkovije- V okviru izboljšanja in dopolnitve semaforskega sistema v mestu bodo drevi ob 18. uri začeli delovati elektronski semafori na Trgu Baiamonti, kjer se steka ves promet, ki prihaja po Istrski ulici in izpod predora na Montebellu. Po namestitvi semaforov na križišču Ul. Conti — Drevored d'An-nunzio, izboljšanju semaforskega sistema na križišču Ul. Rossetti — Ul. Ginnastica ter na Trgu Dalmacija, kjer se sedaj promet odvija z večjo varnostjo, je namestitev novega semaforskega sistema na Trgu Baiamonti zelo važna, ker bo urejal tako promet vozil kot prehod pešcev. Značilnosti semaforov na Trgu Baiamonti je predvsem v tem, da vse naprave delujejo ejektronsko ip da se bodo »ravnale po prometu*. Ta semaforski sistem bo deloval v treh fazah, in. sicer; z »zeleno* lučjo za avtomobilski promet, ki prihaja iz predora in ki je namenjen naprej po Istrski ulici ali na desno po Ul. Baiamonti in proti Skednju po strmini, ki pelje v Ul. Soncini, hkrati pa se bo pokazala tudi puščica za vozila, ki prihajajo od Sv. Sobote in so namenjena naravnost samo v mesto. Druga faza bo z «zeleno» lučjo omogočila prehod vozilom, ki prihajajo od Sv. Sobote in so namenjena v središče mesta ter na levo po Ul. Baiamonti, hkrati pa bo puščica ravnala promet, ki prihaja iz Ul. Baiamonti na desno proti Sv. Soboti ter po strmini v Ul. Soncini in v Skedenj. Tretja faza pa bo z «zeleno» lučjo omogočila promet, ki bo prihajal tako iz Istrske ulice kot iz Ul. Baiamonti. Druga in tretja faza bosta začeli delovati same, ko bodo prišla na križišče vozila. Zato so bile na o-menjenih mestih postavljene posebne elektronske naprave, ki bodo u-gotovile prihajanje in prisotnost vozil. Na ta način «zelena» luč ne bo nikoli prižgana brez potrebe, kot se to lahko dogaja na križiščih z avtomatičnimi semaforji. Poleg tega pa vozila, ki prihajajo iz predora, ne bodo smela več zaviti na levo. Kdor bo hotel zaviti po Istrski ulici navzgor v smer) proti Sv. Jakobu, bo moral zavoziti po strmini do Ul. Soncini, nato čez most in zaviti na 'evo na Istrsko ulico, tako da ne bo oviral prometa na križišču. Enako bodo morali voziti avtomobili, ki prihajajo iz Ul. Baiamonti in so namenjeni v Istrsko ulico proti Sv. Jakobu. Povedati je še treba, da bodo morali pešci za prehod ceste v Ul Salata in Ul. Baiamonti pritisniti na posebni gumb, s katerim bodo sprožili napravo, ki jim bo dala prosto pot. Namestitev novega semafora je stala občino 6.500.009 lir. darjem ter je zahteval za PSU več pravice o odločanju v vprašanjih pomorstva. Končno je Boniciolli dejal, da bi morali predstavniki uslužbencev v podjetjih IRI imeti pravico do soodločanja o raznih vprašanjih v teh podjetjih. Proslava padlih borcev na barkovljanskem pokopališču Danes, 30. maja ob 17. uri bo na barkovljanskem pokopališču proslava padlih za svobodo ob ljudski vstaji 1. maja 1945. Po polaganju, ,yencev bosta govorila Gabrijela Gerbec in prof. Vito Grasso. Proslavo prireja sekcija KPI «M. Matjašič« v Barkovljah. Urnik trgovin 1. maja Danes, torek, 30. aprila — vse trgovine bodo odprte kakor običajno in po potrebi še pol ure čez večerni urnik. Jutri, sreda, 1. maja — Praznik dela — vse trgovine bodo brez izjeme zaprte. Filobusi za 1. maj vozili samo na Trg Goldoni in nazaj. Od 22.30 dalje bodo začela zlti vsake pol ure z odhodnih po n „ staj vozila prog. štev. «31» in «32», nakar se bodo 2. maja zjutraj začele redne vožnje na vseh progah. Novo naročilo za Navalgiuliano je Ladjedelnica Navalgiuliano prejela še eno naročilo za svoj obrat v bivši ladjedelnici Felszegi v Miljah. Gre za motorno cistern-sko ladjo 3.100 ton. Sporazum o naročilu sta podpisala v nedeljo v Livornu lastnik plovne družbe ™ TV Al: ■ kom. D’Alesio in predsednik družbe Navalgiuliano kap. Segarich. Gredelj bodo čimprej postavili na kobilico, izročiti pa bodo morali ladjo do avgusta 1969. leta. v avto Ravnateljstvo podjetja Acegat sporoča, da bodo L maja mestne prevozne proge redno delovale s prostovoljnim osebjem, čeprav z zmanjšanim številom, in sicer od približno 6.30 do 22.30, razen prog štev. «8», «14», «16», «18», «22», «24» ln «26». Tramvaji štev. «6» pa bedo Z vespo Pri pometal nesreča, do katere je prišlo sinoči na Vrdelski cesti, se je laže poškodoval 60-letai mizar Nicolč Mauri, ki stanuje v Ul. Far netello 53. Mož se je okrog 21. ure peljal na vespi proti sv. Ivanu, ko je iz še nepojasnjenih razlogov zavozil v giutio, kd jo je šofiral 48-letni Stetio Sabadin iz Ul. Foscolo 34, nato pa trčil še v avtobus, ki je bil parkiran na desni strani ceste. Ranjenega Maiurija so z rešilnim vozom Rdečega križa odpeljati v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano nad levim očesom in udarce na levi ličnici ter levi roki in nogi. Pridržali so ga na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo ponesrečenec zdravil teden dni. no», dr. Attilio Valentlnuzzi, voditelj pri družbi «R!unione Adriatica di Sicurtš», Bruno Velicogna, delavec v tovarni piva Dreher in Francesco Hedela, uradnik pri družbi «Italvinum». Pred uradno svečanostjo bo občinska uprava v sejni dvorani občinskega sveta podelila občinskim uslužbencem, ki so 25 let v službi občinske uprave, zlato kolajno z vtisnjenim občinskim grbom iz štirinajstega stoletja. Kolajno oodo dobili: Nerina Addis, Roberta Ales-sandrl, Vittorio Arban, Marianna Baitz, Mario Ban, Cornelia Bentl-voglio, Carlo Berze, Giovanni Bo-schlni, Armando Brandolin, Mario Brizzi, Carlo Carli, Maria Cassutti, Crlstiano Cossutta, Francesco Cro-vatlni, Giuseppe Cucchi, Elisabet-ta Degrassi, Iginio Della Venezia, Giacomo Del Todesco, Leopoldo Fabiani, dott. Bruno Fazzini, Luigla Feltrin, Giovanni Furlan, Mario Gianelli, Guido Giordani, Anselmo Gomiero, Antonio Grizon, Nives Kaučič, Giorglo Laurenti, Mfchele Lamacchia, Giuseppina Lupetti, Anna Lussa. Francesco Lussi, Fe-derico Maldini, Eufemia Malusa, Antonio Maniš, Luigi Marcuzzi, Mario Mauri, Luciano Melato, Rug-gero Mercusa, Lucia Monti, Giacomo Morassi, Gaetano Novaro, Mar-gherita Novell!, Ermanno Orlini, Antonia Parlato, Giustina Pegan, Giorgio PItacco, Giusto Polonlo, Luigia Pregarz, Maria Prešel, Karel Puntar, Crlstiano Rasenl, Anna Ra-valico, Michele Riosasso, Virgilio Risigari, Anna Roiazzl, Riccardo Saina, Anna Savarin, Enrico Savi, Giulio Saxida, Alma Sersa, Albino Sgorblssa, Mario Slmonetti, Bruno Sorini, Josip Starc, Viktor Stocca, Rodolfo Tomi, Domenica Tonello, Enrico Trani, Francesco Varni, Et tore Vecchiet, Giuseppe Verzegnas-sl, Riccardo Visintin, Vittoria Vončina, Antonio Vucovich, Giovanni Xenos, Antonio Zambon, Giuseppe Zivic, Carlo Zocchi, Difendente Zorzetto. Tudi pokrajinska uprava bo na dan 1. maja nagradila svoje uslužbence, ki so že 25 let v službi. Slovesna podelitev nagrad bo na sedežu pokrajinske uprave ob 11. uri ob prisotnosti predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti ter pokrajinskih uslužbencev. Letos bodo nagrajeni z diplomo in z zlato kolajno sledeči uslužbenci: Matilde Bonas, Santo Burlo, Silvia Cattaruzza, Giuseppe Cop-pola, dr. Nello Flnzi, Italo Maiola, Flora Passante, Angela Plan, Carlo Pipan, Giordano Russi, Silvana Sumberaz Sotte, Dolores Vecchiet in Nerina Zannotti. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Felicien Marceau JAJCE (L' OEUF) Komedija v dveh dejanjih Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Režiser: A D RIJ A N RUSTJA PREMIERA: V soboto, 4. maja ob 21. uri Abonma - premierski . red A-Al (Vstopnice so še na razpolago) PONOVITVE: V nedeljo, 5. maja ob 17. uri Abonma - nedeljski pop. -red D invalidski - red C (Vstopnice so še na razpolago) V ponedeljek, 6. maja ob 21. uri Abonma - športni red H V sredo, 7. maja ob 20. uri Abonma . dijaški - red F V soboto, 11. maja ob 21. uri Abonma - sindikalni red G I. ponovitev . red B V nedeljo, 12. maja ob 17. uri Abonma: okoliški - red E Prodaja vstopnic od četrtka, 2. maja dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacija na tel. 734265. 100 izletnikov na predstavi SG Idrčani nagradili Silvija Kobula Navodila za cepljenje proti poliomielitisu Italijanska zveza za borbo proti poliomielitisu sporoča, da so v Italiji lani zabeležili 122 primerov po-Homielitisa, medtem ko so v mnogih državah že popolnoma odpravili to hudo bolezen s cepivom »Sabin*. Zato zveza sporoča, da je ministrstvo za zdravstvo izdalo nova navodila za cepljenje novorojenčkov proti poliomielitisu s cepivom »Sabin*, in sicer: Prvo cepljenje ob dopolnitvi tretjega meseca starosti drugo ob dopolnitvi četrtega meseca starosti; tretje ob dopolnitvi petega meseca starosti; četrto od 10. do 12. meseca starosti: peto cepljenje pa v tretjem letu starosti Razprava o pomorstvu na sedežu PSI-PSDI V nedeljo je bila na sedežu PSI-PSDI v Ul. Mazzini razprava c po morstvu. Dr. Telner, ki je predstavil govornike je dejal, da Je potreben stalen razgovor med vsemi tistimi, ki delujejo v pomorstvu. Zatem je prof. Saraval dejal, da bi morali okrepiti družbe PIN zlasti na Jadranu ter je izrekel zaupanje v prihodnost Tržaškega Lloyda. Poudaril je, da so sl tržaški socialisti prizadevali, da bi se vključila vprašanja pomorskih prevozov vsedržavni gospodarski načrt. Za njim je Darlo Varln razpravljal o zaposlitvi pomorščakov tudi v zvezi z zaporo Sueškega prekopa in ugotovil razne pomanjkljivosti v družbah PIN. Obsodil je podrejenost Finmare zasebnim bro- MEDNARODNI SALON TURIZMA (POMORSKA POSTAJA — STAŽ IONE MARITTIMA): Danes, ob 19.30 uri • OBZORNIK TURISTIČNEGA FILMA Na sporedu: «Fo smereh oceanov«, predlagatelj «Linea C» in «Odkriti Ameriko'.) predlagatelj United Air Lines miiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiii......i.......................................................................11111.............. SINOČI NA SEDEŽU DELAVSKI ZBORNICI COL Nejasnost glede tolmačenja novega zakona o pokojninah Tako pri voditeljih Nove delavske zbornice CGIL, kot pri večini upokojencev, prevladujejo pesimistična predvidevanja Sinoči je bilo na sedežu Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pon-dares 8 napovedano zborovanje delavcev in nameščencev, ki so prizadeti pri pokojnini po 35. letu zaposlitve. Zborovanja se je udeležilo veliko število ljudi, saj je bila dvorana nabito polna. Poročilo o vprašanju in o stališču CGIL je podal tajnik CGIL Ar-turo Calabria, ki je pojasnil splošne pogoje novega zakona o pokojninah, posebno v zvezi z reševanjem vprašanja o prehodu od starega sistema (starostna pokojnina po 60. letu starosti, pokojnina po 35 letih plačanih prispevkov in invalidska pokojnina) na nov sistem, ki predvideva delovno dobo do 60. leta in določa pokojnino na osnovi 65 odst. plače v zadnjih treh letih delovnega odnosa. To vprašanje prizadeva precejšnje število delavcev in uradnikov. Slišati je namreč, da so mnogi, ki so bili na pragu upokojitve, prevzeli precej visoke finančne obvez nosti (menici itd.) in ki se bodo morda z novim zakonom znašli v izredno težkem položaju: ali delati naprej (kot so nameravali že prej, ob prejemanju pokojnine), ali pa iti v pokoj. De.ati bi pomenilo izgubiti pokojnino v celoti (delodajalec je namreč obvezan, da Jo odvzame za vse tiste, ki so deležni pokojnine po 35 letih plačanih prispevkov, v višini ene tretjine invalidom in do 15.000 Ur starostnim upokojencem) Okoli teh vprašani se je sinoči sukala dolga diskusija, pri kateri so sodelovali številni prisotni. Stališča, ki so jih zastopali posamezniki glede tolmačenja zakona, so bila zelo različna: od najbolj opti-, mističnih do skrajno pesimističnih. StaUšče odgovornih funkcionarjev zelo previdno, oa ne rečemo pesimistično. Tudi tajnik A. Caia bria je v svojem govoru poudaril, da je bil zakon o pokojninah sprejet z veliko naglico ter da je torej nepopoln že pri izdelavi. Važna bodo torej ..Jmačenja, ki jih bo pripravilo pristojno ministrstvo. V tem trenutku niti odgovorni funkcionarji pokojninski)) ustanov (IN PS) še ne vedo, kako bi ravnali. Sindikalni voditelji pa menijo, da so bliže resnici restriktivna tolmačenja zakona. Voditelji Nove delavske zbornice CGIL poudarjajo spričo tega potrebo, da se ustvari trdna enotnost vseh prizadetih, kajti predvsem od njih bo odvisno, ce bo mogoče popraviti v bodočnosti zakon, ki je po mnenju sindikalnt organizacije nejasen, pomanjkljiv in ki ne rešuje vprašanja v vsej njegovi celoti. Seminar o aspektih mišičnih obolenj V Četrtek, 2. maja ob 16. url bosta v dvorani medicinske fakultete tržaške univerze pod pokroviteljstvom instituta za splošno patologijo. dr. Salvatore di Mauro in dr. Corrado Angelini, asistenta prof. Massima Aloislja s padovske univerze, imela seminar o patogenič-nih aspektih nekaterih mišičnih obolenj s posebnim ozirom na progresivno mišično distrofijo. Sledila bo debata. Vstop prost. Zbiranje znamkic v korist Italijanske zveze za borbo proti mišični distrofijl, ki je bilo od 25. do 28. aprila, je bilo zelo uspešno. Vodstvo združen la se zahvaljuje vsem, ki so s svojim razumevanjem in za lahko še bolj okrepila svojo zdravstveno pomoč prizadetim za radi mišične distrofije. Nedeljsko, zaključno predstavo »Zenove zavestu v Kulturnem do mu, si je ogledalo poleg drugega občinstva okrog 10J izletnikov iz Idrije in nekateri tudi iz Cerknega, ki so dopotovali z dvema avtobusoma. Ta Kulturni izlet z onstran meje iz dveh znanih primorskih središč, za katerega je izšla pobuda iz Zveze kulturno prosvetnih organizacij Idrije in iz kroga Kulturne revije «Kopije*, je imel točno določen namen: ogledati si nas Kulturni dom in počastiti z obiskom člana našega člana SG, idrijskega rojaka Silvija Kobala prav ob njegovi doslej najpomembnejši vlog: in umetniški realizaciji Zena. Ob zaključku predstave je v imenu idrijskih in cerkljanskih rojakov na odru spregovoril znani idrijski kulturni delavec prof. Tomaž Pavčič, ki je Silviju Kobalu izročil v znak priznanja in hvaležnosti za njegova umetniška prizadevanja v ansamblu SG umetniško sliko mladega in zelo obetajočega idrijskega‘Ekarja Terpina. V svojem govoru je prof. Pavšič med drugim dejal, da se Idrija čuti z našim gledališčem zelo povezana in da so Idrijčani' vedno srečni, kadar sprejemajo v goste naš umetniški kolektiv, katerega gledališke stvaritve zelo visoko cenijo. Prof. Pavšič je še dejal, Oa bodo poslej Idrijčani prihajali vsako leto po dvakrat s kulturnim izletom k nam izrecno na predstave našega gledališča. Ko je govoril o povezanosti Idrije s SG je govornik, omenil, da je bil poleg Silvija Kobala član našega ansambla v prvin povojnih letih še en Idrijčan Valo Bratina, zlasti r imenu Cerkijancev pa je poudaril, da se še vsi prav dobro spominjajo iz partizanskih časov Danila Turka - Jocota. ki je takrat vodil gledališko skupino IX. korpusa in ki sedaj nadaljuje svoje gle-aališko poslanstvo pri našem tržaškem gledališču. Po tej prisrčni slovesnosti na o-dru, je sledilo srečanje med člani ansambla in vodstvom SG ter idrij skimi cerKljanskimi gosti v baru Kulturnega doma, k’ je poteklo v znamenju tistih iskrenih odnosov, ki jih je že grej poudaril prof Pavšič. Prireditev v župnijski dvorani v Ul. Ananian V župnijski dvorani v Ul. Ananian je bila v nedeljo popoldne mladinska prireditev pri kateri jt sodeloval kot gost tudi narodno za bavni in humoristični ansambel «Ro-kovnjači» iz Ljubljane. V prvem delu sporeda so se pi edstavile mla- ’ ”'if< ...................... ^ Včeraj dopoldne je župan inž. Spaccini sprejel na županstvu sardinsko folklorno skupino iz Nuora, ki sta ju spremljala odbornik za turizem sardinske deželne uprave dr. Ghinami in načelnik tiskovnega urada sardinske turistične ustanove dr. Licheri. Na srečanju sta sl župan in sardinski deželni odbornik izmenjala darove, nakar je folklorna skupina zapela sardinsko narodno pesem. Avto ga je podrl Ko je včeraj popoldne na prehodu za pešce prečkal Ul. Ghega na križišču z Ul. Roma, je 61-letae-ga Giuseppeja Germeka iz Videmske utice 49 povozil citroen, ki ga je v smeri proti postaji šofiral 47-letai Carlo Cassinari iz Ul. Rossetti 69. Ponesrečenca, ki se je udaril po levi roki in nogi, je sam avtomobilist pospremil v splošno bolnišnico. Tu so Germeka pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo okreval v dveh tednih. * * * Po stopnicah svojega stanovanja v Ul. degli Artisti 3 je sinoči padel 54-letai ribič Giacinto Ulcigrai. Mož se je pri padcu ranil in udaril po obrazu, zaradi česar bo moral en teden ležati na nevrokirur škem oddelku splošne bolnišnice. _______ _ bratsko solidarnostjo prispevali k Nov* delavske zbornice je na sploš-1 uspehu te pobude, s katero bo zve- Na hodniku anagrafskega urada, kjer je zaposlena, je včeraj zdrsnila in padla 60-letaa Nives Casadei, ki stanuje v Ul. Gatteri 33. Zena si je pri padcu verjetno zlomila levo stegnenico, zaradi česar so jo z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljati v splošno bolnišnico. Tu so ponesrečenko pridržati na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti od 8 do 60 dni. de Villesove baletne plesalke, ki „„ izpričale dobro šolo svojega požrtvovalnega učitelja, ter učenci slovenske osnovne šole iz Ul. sv. Fran čiška, najprej iz prvih razredov petjem in recitiranjem in nato oni iz višjih razredov s petjem. . drugem delu pa so nastopili učen ci slovenske osnovne šole iz Ul. Do-nadoni, ki so pod vodstvom svojega učitelja zapeli nekaj pesmic. Prvi ir drugi del programa dopolnili vesel: narodni godci humoristi ansambla t.Rokovnjačh svojim malim pevcem solistom. Številno občinstvo se je prijetno zabavalo in nagradilo tako plesalke kot prikur.ne šolarčke, ter seve da razigrane Ljubljančane, z služenim aplavzom. Mali oglasi PRODAM TEREN 3.000 kv. m v Izoli, blizu morja. Informacije dobite Zottl Via Economo 1, Trst. Darovi m prispevki Družini Ljubo Černe ln Jankovič darujeta v počastitev spomina pok. Rada Kosmine 3000 lir za Dijaško matico. Danes, 30. aprila ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu prof. ANDREJ BUDAL, Predavatelj bo govoril ln pojasnjeval problem O SVETOVNIH NAZORIH Za zanimivo predavanje, ki nam že po samem naslovu mora vzbuditi radovednost, vabimo člane in prijatelje kluba, da se večera polnoštevilno udeležijo. V soboto, 4. maja ob 21. uri bo v okviru simfonične sezone recital pi«" nista Franca Marinina. Mannino, ki je znan tudi kot dirigent in skladatelj, bo posvetil svoj recital skladbam Fr. Liszta. Izvajal bo skladbe: «Igre z vodo v vili d’Este», Simfonija v a-molu, «Funeralia», «La campanella« (iz P*" ganinija), «Serenata» (iz Schuberta) in parafraso na Rigoletta. Pri blagajni gledališča se nadaljuj* prodaja vstopnic. Teatro Stabile Slomškov dom v Bazovici priredi PRVOMAJSKI PRAZNIK 1. maja od 16. do 24. ure Nastopijo »Beneški fantje* in domači pevski zbor Lipa. Prireditev bo na športnem igrišču; v primeru slabega vremena bo prireditev v kino dvorani ob 16. in 18. uri, nadaljnji spored v prostorih Slomškovega doma. PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC vabi v petek, 3. maja ob 20.45 v kino dvorani v Boljuncu na kriminalne kome- predstavo dlje OSEM ŽENSK Režija: Stane Raztresen Gostuje dramska skupina pro-svetnega društva Prosek-Kon-tovel. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO TABOR Opčine V nedeljo, 5. maja ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT partizanskih pesmi Gostuje pevski zbor «VASILIJ MIRK« s Proseka - Kontovela. Dirigira: Ignacij Ota Sodelujejo: Aleksander Vodopivec — klavir Oskar Kjuder Vstopnina 300 lir ln. 150. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vabi na predavanje, ki bo v petek, 3. maja ob 20.30 v društvenih prostorih. Zdravnik dr. Živko Lupine bo predaval o temi BOLEZNI NEKOČ IN DANES Gledališča Verdi Danes ob 20.30 bo skupina Prode-mer in Albertazzi uprizorila v Avditoriju Agamemnon Vittoria Alfierija. Prodaja vstopnic za današnjo predstavo in za nadaljnji dve ponovitvi v Pasaži Protti, V umetnostni galeriji Rossoni bo 1. maja ob 10. uri otvoritev osebne razstave slikarja Maria Patonerinija. Razstava bo odprta do 10. maja. P»l* merini, rojen v Rietiju, živi in dela v Trstu od leta 1963 in se prvič predstavlja tržaški javnosti z lastno razstavo ,ki obsega 24 najnovejših del- Nazionale 16.00 «Acid». Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelslor 15,30 «Trio». Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 16.30 «A1 di la della legge»-Lee Van Clef, A. Sabato. TechM' color Eden 16.00 «Helga». R. Gassmann, E. Mondry Grattacielo 16.30 «Manon 70». Catherl-ne Deneuve, Samy Frey. Eastma®" color. Prepovedan mladini pod i*-letom. Hitz i Ulica San Francesco štev, 1°' 16.00 «Gangster story». VVarren B*' atty in Fave L)unaway Alabarda 16.30 «1 selvaggi«. Nancy Sinatra, Peter Fonda. Technicolor Filodrammatico 16.30 «Le professioh1' ste». japonski sexy film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «L'oro del mondo». A‘ Bano, K. Povver, Franchl. Ingrassti, Cristallo 16.00 «ltalian Secret Service« N. Manfredi. F. Prevost, “• Moll. Technicolor Garibaldi 15.00 «Modesty Blayse». M-Vitti, D Bogarde Terbnicolor Capitol 15.30 «11 giorno della civetta«-C. Cardinale, F. Nero. Technicolor. Aurora 16.30 «Commedianti». A. Goi®" Impero 16.30 «La valle delle banih®" le». Barbara Parkins, Sharon Tat*-Astra 16.30 »Agente 007, si vive sold due volte« Sean Connery. , Vittorio Veneto 15.30 «James Bon* 007, Casino Royal» P. Sellers. Uršula Andrevvs, D. Nlven. Abbazia 16,30 «Se permettete, pariti" mo di donne», V. Gassman, S. K®" ščina . Ideale 16.00 «Gungala, la vergine d*1* la giungla«. Kitty Swan, B. Lota. Ljudska prosveta Prosvetno društvo «Vesna» pri redi v četrtek, 2. maja ob 20.30 v dvoran' Alberta Sirka predavanje o vtisih s potovanja po Tuniziji in Alžiriji. Predaval bo Mario Magajna ob spremljavi barvnih diapozitivov. Vljudn® vabljenj vsi. Pd Igo Gruden priredi na svoj*11’ sedežu v Nabrežini v četrtek, 2. nti-ja ob 20.30 večer barvnih filmov, k' jih je posnela ob priliki letošnjih zimskošportnih iger v Črnem vrh® Selma Micheluzzi. SPDT priredi 5. maja letos Izlet z avtobusom na Krim pri Ljubljani z ogledom Iškega Vintgarja In gradu v Peklu. Vpisovanje v Ul, Geppa 9 do 2 maja. KASTA priredi 1. maja 1968 izlet v RAKOV ŠKOCJAN Odhod ob 7.30 izpred sodnije ob vsakem vremenu. Vpisovanje v Tržaški knjigar ni vsak dan od 18. do 19. ure Pri padcu v zavetišču občinske podporne ustanove v Ul. Pascoti 31 se je včeraj hudo poškodovala 78 letna Carmela Rezek vd. Zollia. Ze na se je okrog 10.30 spotaknila ob stopnico in padla, pri tem pa se močno udarila po čelu in obrazu Z rešilnim avtomobilom Rdečega križa so jo odpeljati v splošno bolnišnico, kjer so jo zaradi bu-dih poškodb s pridržano prognozo sprejeli v nevrokirurški oddelek. Preteklo noč so neznanci ukradli fiat 600, ki ga je bil lastnik, 24 letni mehanik Ottavio Taucar iz Ul Artemisio 30, parkiral v bližini svo jega stanovanja, škoda znaša okrog 350 tisoč. Idr. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. in 29. aprila 1968 se j* Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa j* oseb. UMRLI SO: 69-letria Lucia Cuh£ 84-letna Lucia Bolpet vd. Cozzlani. letna Ermlnia Persi, 55-letna Angel’ Gasparini vd. Trimarchi, Paolo Cajm panella, star 8 dni; 90-letni Vito lU5" literni, 55-letni Gualtlero Bozzetld’ 70-letna Angela Muggia por. Mat5’ 59-letn! Michele Mastrilll, 51-letn! 14 gidio Visintin, 78-letna Emina TaUce por. Messner, 72-letni Giuseppe Colj*1 79-letnl Giovanni Malusš, 87 letna ria Hagusin vd. Stuparch. 61-le|n Amalia IJIcic por. Uderzo 73-letni B’' glo Zacchlgna, 56-letria Angela 1® man vd. lurman, 73-letna EmMia sperlch vd. Cossuttl, 78-letn! Alber* Montefusco, 79-letru Rodolfo Serci1!' bO-letnl Andrea Botiazza. Maurlo B”. lo, star en dan; 87-letna Ada Cr®1’ vd. Buzzi, 69-letna Olga Kokoli v Coscianl. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13 do lb ure) Croce Azzurra, Ul Coininercial* 2*- Dr. Rossetti, Ul Combi 19. Dr. gnon, Trg Ospedale 8. Tamaro et N ri, Ul. Dante 7 NOČNA SLUŽBA PEKARN (od 19.30 do 8 30) Godina, Trg s Giacomo 1, Grti®' Ion, Trg Virgilio Giotti 1 Al Due M ' ri. Trg Uniti 4. Nicoli, Ul. di S*r' vola 80 (Skedeni) CVETLIČNA RAZSTAVA (Mirumarski park) Razstava pomladanskega cvetja V zimskem, vrtu cvetje iz San Rema, eksotični okrasni ptiči, cvetlice najmlajših. 30. APRIL odprlo neprekinjeno do 20. ure 1. MAJ MARKET ZAPRTO 2. MAJ odprto do 11. uro KOPER, KRANJSKA GORA, SEŽANA, NOVA GORICA, OPATIJA otvoritev mednarodnega salona turizma na pomorski postaji Trst lahko tudi na področju turizma opravlja vlogo zbliževalca med narodi Salon je uradno odprl predsednik deželnega sveta de Ri-naldini « Prisotnih 12 držav z okrog ,70 razstavljavci tj! nedeljo dopoldne je bila na J^norsJki postaji uradna otvoritev Ij^arodnega salona turizma, M Udpil^al do PeteKa maja in se ga 10 p je dvanajst držav z okrog defei stavUavci, med katerimi so tvnS. s posebnim statutom. O-" ontve so se udeležili predstavni-oblasti in med njimi /fJSednik deželnega sveta de R.1-ki nekateri deželni odborni-.zupan Spaccini ter med konzu-sjSnni zastopniki generalni konzul .'“J v Trstu inž. Pina, Marjan Te- SMrJT"avo Je uradno odprl pred-| “gnak deželnega sveta de Rinal-Da vk je m^iPnej prerezal trak jVtiodu na razstavo, kasneje pa I otvoritveni govor. Goste je na saM- sPrejela folklorna skupina finskih deklet in fantov v na-nošah, ki so zapeli tudi ne-Ooi^ktdinsko narodno pesem. Po J pestre, bogate in slikovi- m ravno turizem je o- ŠMi. ji y ^ CLvt»iia.jObJU* KAktmv W?nost tega duha in tega sode-PlevaJa' Trst je kazal vedno razu-sl« iP-le za turizem, ki je bil do-ia, tv glavnem prehodnega znača-a njeg°ve naravne lepote °st&n .Pritegnejo turiste tako, da , lelo tu tudi na letovanju. tik n j/ je spregovoril predsed-ki jPeželnega sveta de Rinaldini, jj® miru, ki ga ne more nihče menjevati. In prav navzočnost J”tov dvanajstih držav poudar- s! izrekel svoje zadovoljstvo, fistjj? mbrali Trst za to važno tu-Prireditev, saj ima naše ton), vlogo mostu med Vzho-t til? Zahodom ter med severno v'Wr0 Evropo. Udeležba šte-i tih h Uradnih odposlanstev razpel »tkv. ENIT, avtonomnih de-I tih luJribh pokrajinskih turist!?-' tiare khov, državnih železnic, Fin-6ti(W. A1italia ter krajevnih turi-ktrijj? ustanov priča o važnosti ririev ki mnogo prispeva k ra-ta vnAPjb med narodi ter rekel, tl, potovalnih uradov, gostin. ■iotejjjmorske družbe, prevozniki, *'ery J1 in vsi ljudje, ki so zapo-Pčinir?. turizmu, postajajo najbolj t&art^ti graditelji in podporniki je, t0 ki si jo želijo vsi ljud-hiflj Je zgradbe miru. Pri tem se raavijav®daj°, da se turizem lahko jo ,{a le v miru. Zato pa mora- sg V teh Vsem prireditvam, ki bodo vsi podpreti turistično n°st. Na koncu je želel lep dneh, in poudaril, da ni kraj * Furlanija - Julijska krajina ttiCjjA?eje, ki loči, marveč stalno NrJ® med vsemi narodi, ki se tJUbitj sP°znavati, spoštovati in jtžsta??d6lj0 popoldne je bilo v Jt({j:Vmh prostorih srečanje med I Sj riffo delegacijo, ki jo je vo- fen ““ :rtga “j in med občinstvom, ka-J® seznanil z dosežki in h®dil V°m turizma na Sardiniji. ?e sin, , nastop sardinske folklor-I Mva7p,Iae' v nedeljo zvečer so •IftiJvkli tudi nekaj turističnih i V- S ISSS Pokrajinsko tajništvo Delavske zbornice v Gorici je za letošnji praznik 1. maja izdalo naslednji proglas na delavstvo na Goriškem: Ob letošnjem I. maju, prazniku dela, ki je tako pri srcu vsem delavcem, poudarjamo naše prizadevanje za okrepitev bratskih in prijateljskih veri z delavci vsega sveta Obnavljamo na današnji dan našo popolno solidarnost z zatiranimi narodi, ki se borijo za povrnitev miru in neodvisnosti v Vietna mu, za povrnitev demokracije v Grčiji, Španiji in na Portugalskem, proti kolonialnim režimom in fašističnim diktaturam, za mimo rešitev sporov na Srednjem vzhodu, ob spoštovanju teritorialne celovitosti. Okrepimo svoje napore za o-brambo miru, ki je največja do- Predsednik deželnega sveta de Rinaldini reže tradicionalni trak brina človeštva, da bo svet konč- PROGLAS SINDIKATOV OB 1. MAJU Za sindikalno enotnost in za mednarodno solidarnost Drugi cilji, ki jih moramo še doseči - Prvomajska zborovanja Delavske zbornice NA CESTAH V OKOLICI IN V MESTU Zaradi dežja in spolzkih cest številne hude prometne nesreče Avto s petimi osebami v obcestno skalo nad kriškim portičem Pešec povožen pri Orehu - Štirje Jugoslovani ranjeni v avtobusu uradnik Enzo Marina iz Ul. Trissi-no ter 29-letni Olivo Tancredi iz Ul. Cancellieri 23. Pri trčenju se je laže ranil samo Macina, ki so ga odpeljali na zdravljenje v splošno bolnišnico. Pri vhodu v novi predor pri Orehu je prišlo zvečer do dveh nesreč. Pri prvi se je poškodoval 38-letni Giovanni Jelici s Padrič št. 60, ki se je z vespo prevrnil, ker so ga oslepili žarometi nasproti prihajajočega avtomobila. Mož, ki si je verjetno zlomil aesm roko, se bo moral v bolnišnici zdraviti dva tedna. Ta nesreča je posredno povzročila še drugo: v jugoslovanski avtobus, ki je na kraju nesreče nenadno zavrl, se je cd zadaj zaletel drug avtobus, ki mu je sledil, štirje potniki prvega avtobusa so se pri trčenju ranili. Gre za Ivano Sergas, Ano Kermac, Aleksandro Rojc in Stefana Kerca, katerim so bolničarji Rdečega križa, ki so prihiteli na kraj nesreče, nudili prvo pomoč. Oba avtobusa sta bila močno poškodovana. V GLEDALIŠČU »VERDI. Sesti koncert simfonične sezone V soboto je bil v gledališču Verdi šesti simfonični koncert spomladanske sezone, na katerem se je drugič pojavil za dirigentskim pultom Vit-torio Gui. Spored je bil zanimiv, saj je obsegal Gluckovo uverturo «Al-ceste», skladbo Cesarja Francka «Preludij, Arija in Finale», ki jo je za orkester priredil prav Vittorio Gui in je bila za Trst novost, in NA JAVNEM SHODU NA TRGU SV. ANTONA Slabo vreme, ki je znatno zmanjšalo vidljivost na spolzkih cestah, je povzročilo v nedeljo vrsto prometnih nesreč, zaradi katerih so se morale številne osebe zateči na zdravljenje v splošno bolnišnico. Prva nesreča, pri kateri je bilo ranjenih pet mladeničev iz Ronk, se je zgodila na obalni cesti okrog dveh ponoči. 31-letni Renzo Bidut je vozil proti Trstu svo.io giulio, v kateri so sedeli tudi 27-Jetni Luigi Ma-russi, 301etni Ivano Mocchiutti, 30-letni Claudio Fabbris in 27-letni Cor-rado Castellicchio, vsi iz Ronk. V bližini kriškega portiča je avtomobil zaradi spolzkega asfalta zavozil na levo stran ceste, kjer je treščil v obcestne skale. Ranjene mladeniče so mimoidoči avtomobilisti odpeljali v bolnišnico. Najhuje se je poškodoval Fabbris, ki so ga pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi zloma leve ključnice. Ostale ranjence so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo Bidut zdravi1 20 dni, Mocchiutti dva tedna, Marussi in Castellicchio pa deset dni. Žrtev nude prometne nesreče je bil v nedeljo zvečer 44-letni Elio Pugliese od Oreha št. 156. Okrog 21.30 ure se je na kolesu peljal po Ul. Flavia, ko ga je od zadaj povozil fiat 750, katerega voznik, 22-letni S.P., ni bil zaradi dežja in slabe vidljivosti opazil kolesarja. Moža so v komi odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga zaradi udarca po lobanji ter številnih ran s pridržano prognozo sprejel: na nevrokirurški oddelek. Na mostu v Ul. Ponziana je okrog 21. ure prišlo do trčenja med avtomobiloma, ki sta ju vozila 44-letni Pa je bilo v okviru med- -.j3 e6& salona napovedano sre-r Dnri° Poklicnem izobraževanju iQdij ~r°čju turizma. Srečanje je :*Hi, Prednik ENALC prof. Bal. t ■!? uvodoma pozdravil pri-CUristične operaterje in go- . tajnik ENALC dr. Ahate t^otro ualjšem poročilu prikazal b/, i? , Poslovanje organizacije ^ ln za, ^'ah.jpuju mladine v gostinskih ‘kes ,, Uh. Teh upravlja ENALC Protestno zborovanje proti odpravi blokiranih najemnin Na shodu je govoril tajnik združenja stanovanjskih upravičen-Ožigosal je tudi špekulacije s stavbišči v središču mesta 8? 3s‘sa.7 »s I i' ki „ da kakor znano tudi ho-?hfetv1Ba dokočujejo na obali pod L le „Na koncu svo.............. L s0[i^ornik zavzel , 0 Zavodi. i ii.of®sionalnih zavodih hotelir- C1180vnr^ristitne smeri -ie nat0 fl?a ravnatelj profesional- ti ^itt) Voda. Stresi, ki je med L zav0rt,naSlasil, da so se začeli dt 0 n? J Italiji ustanavljati ne-ved 16 leti in da Jih je 8oVo df,?avl kakih 10. Nasled-io mk' dr. Gherardi iz Fi-. teJ zvezi poudaril, da ti .j kot “Janški turizem na te atov, ?a najvažnejši vir kvali-Kdelovnih moči». (Na te radl opozorili tudi na-ti4 v;jen®' h* s« vsako leto po o-nižjem tečajnem izpi-Y?6j,° Pred velikim vpraša-is^riiik ^am pa zdaJ?h De elni tokato t za načrtovanje Stopper j,|3U(le J. glavnih potezah začrtal kov ka v Jih je dete la Furlanlja-t. krajina doslej povzela v ai*v„.?rizmu in poklicnemu izo- [ k, |ySPada kakor znano tudi ho- jj je „ tla koncu svojih izvajanj jf. SQri",0vornik zavzel za tesnej-vanje med organizacijo u*hi ,„.ln državnimi profesional- Van.lu cev Na javnem shodu, ki ga je priredilo Združenje stanovanjskih u-pravičencev na Trgu sv. Antona, je tajnik združenja govoril o resnih posledicah izvajanja zakona o odpravi blokiranih pogodb in najemnin, ki bo pri nas stopil v veljavo s 1. julijem letos. Ta zakon je sprostil roke hišnim lastnikom, ki zahtevajo sedaj od najemnikov pretirano povišanje najemnin, ki gre od 50 do 500 odstotkov za blokirane najemninske pogodbe iz leta 1947, za proste najemninske pogodbe od leta 1963 pa od 40 do 170 odstotkov. Tajnik združenja Dagosto je povedal, da se je vzporedno z omenjeno akcijo zaostrila tudi Spekulacija s stavbišči v mestu. Velika gradbena podjetja so pokupila v središču mesta celotne bloke starih hiš, ki so še v dobrem stanju. Sedaj jih hočejo podreti in na nji hovem mestu zgraditi velike nove hiše z luksuznimi stanovanji. Dagosto je med drugim omenil tudi primer velikega stanovanjskega bloka med Trgom Goldoni, Ul. Mazzini, Ul. Imbriani in Ul. Giacinto Gallina. Ta velik blok, v katerem je na stotine stanovanj, hočejo podreti in najemnike izgnati iz stanovanja. Ce bo do tega prišlo, ne da bi pristojna oblast posegla vmes, se bo stanovanjska kriza še poslabšala in na stotine novih družin se bo pridružilo tisočim družinam, ki živffo v neprimernih ali zasilnih stanovanjih. Slini o IK1$» P KOK K K VaJa danes, 30. t. m. ob 19.30 barvni briljantni film: tre sul divano (TRIJE NA DIVANU) Igrajo: JERRY LEWIS in JANET LEIGH Najbolj resno in pereče pa je sedaj vprašanje sprostitve najemnin. V Trstu so hišni lastniki odposlali že okrog 50.000 odpovedi najemninskih pogodb, kar pomeni, da bodo od vseh teh družin zahtevali znatno višje stanarine. Zato je Dagosto pozval vse prizadete najemnike, naj ne sprejmejo zahtev hišnih lastnikov in naj se zglasijo na sedežu združenja v Ul. S. Lazzaro 16, kjer jim bodo sestavili priziv proti zahtevi hišnega lastnika na pristojnega sodnika. Zborovalci so ob zaključku shoda sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo od pristojnih oblasti: določitev minimalnega povišanja najemnin tako za blokirane najemninske pogodbe iz leta 1947 kot za blokirane najemnine iz leta 1963; raztegnitev blokiranih najemnin na najemninske pogodbe, podpisane med letom 1947 in 1963 do 30. junija leta 1960, da se s tem odvzame hišnim lastnikom iz rok izsiljeval-no sredstvo, ki ga predstavlja odpoved najemninske pogodbe; dati ponovno možnost okrajnemu sod niku, da podaljša za dve leti izgo ne iz stanovanj, kot je bilo to do. ločeno leta 1963 z zakonom štev. 1307, ter raztegniti te ugodnosti tudi na najemnike, ki so podpisali najemninske pogodbe po letu 1963; omejiti rušenje stanovanjskih hiš ter prepovedati rušenje hiš, ki so še v dobrem stanju; določiti prosta stavbišča predvsem za; 1. zidanje ljudskih hiš; 2. razširitev u-ldc; 3. ureditev zelenih gred; 4. zidanje šol, otroških vrtcev, zgradb za športne in kulturne prireditve, za razne zdravstvene ustanove in druge javne dejavnosti; uveljavitev zakona štev. 167 in povečanje državnih in deželnih prispevkov za gradnjo ljudskih stanovanj; spremembo predsedniškega odloka štev. 655 iz leta 1964, ki določa pravila o dodelitvi ljudskih stanovanj, ki pa mora upoštevati predvsem dejanske potrebe in dati prednost revnim družinam. znano četrto simfonijo v e-molu Jo-hannesa Brahmsa. Novost za Trst je občinstvo zelo toplo sprejelo, saj je Vittorio Gui v svoji priredbi skladbe, ki je bila napisana za klavir, za orkester dosegel bistvo Franckovega skladateljskega sloga. O tem st je že zelo pohvalno izrazil sklaaatelj Vincent D’Indy, nekdanji Frančkov učenec, in dejal je, da bi verjetno sam skladatelj Cesar Franck, ta veliki lirični klasik francoske glasbe, na isti način priredil svojo skladbo za or kester. Nedvomno je Gui najbolje zadel in obdelal Franckovo izredno polno sonorno in privlačno harmonično razpetost, ki \ polna klasične lepote. Brahmsova Četrta simfonija v e-molu op. 9S se nekobko razlikuje od ostalih treh simfonij predvsem za radi tega, ker odstopa od klasičnega vzora, pgsebno v finalu, ki je po obliki €chabcone»i toiej variacijska, kakor_ so jo uporabljali predklasiki. Klasična simfonija n< poznala te oblike, temveč je terjalo pomirljiv, optimistični zaključek. V tej simfoniji pa Brahms ne odstopa od vsebinsko osnovnega načela — sam je najavil *novo, žalostno simfonijo» — in ohrani trpki molovski značaj simfonije do kraja. Prat zato se mu ni zdela forma rondoju — prikladna, in se je raje odloči’ za tehtnejšo, resnobnejšo obliko chaconne. Izvedba, orkestra pod vodstvom dirigenta Vittorio Gui ja je bila zelo dobra in plastična, saji je Gui znal izvabiti iz orkestra široko razpredeno melanholično, elegično melodijo prvega stavka, mirne in trpke a hkrati sladke misli romance drugega stavka, svežino tretjega stavka in predvsem monumentalno zgradbo chac-cone po Bachovem vzorcu zadnjega stavka simfonije. Številno občinstvo je tako dirigenta Vittoria Guija ko* odličen orkester Tržaške filharmonije nagradilo s prisrčnim dolgotrajnim ploskanjem. Tisočletnica Ronk V Ronkah so se zaključile proslave v okviru tisočletnice ustanovitve. Prireditev so pripravili Pro Loco, odbor za proslavo tisočletnice in občinska uprava. Udeležilo se je lepo število občanov, ki so s tem pokazali navezanost na svoje mesto. Oblasti so predstavljali podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag, župan Blasutti, predsednik EPT Del Ben, nadškof Cocolin in drugi. Odv. C e.šare Devetag je v svojem govoru na Trgu enotne Italije napovedal Ronkam lepo prL hodnost zavoljo posrečene lokacije na stičišču važnih mednarodnih in deželnih komunikacijskih poti. Oblasti so nato prisostvovali otvoritvi novega sedeža Pro Looo, žal pa zaradi slabega vremena niso mogli spustiti osemsto balončkov, ki so osnovnošolski učenci vanje položili svoja pismena voščila. gomas in Turtura ob sodelovanju godbe iz Doberdoba; ob 10.30 bo v Gradiški igrala godba iz Turjaka, govoril pa bo Renato Papals; ob 10.30 bosta v Krmim govorila Giu-liano Ulian in Bruno Marizza. Urnik trgovin za 1. maj Za prvomajske praznike bo veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik TOREK, 30. aprila; Vse trgovine bodo lahko zvečer odprte še pol ure; mlekarne in pekarne bodo prodajale blago tudi za naslednji dan; mesnice bodo odprte tudi popoldne. SREDA, 1. maja- Vse trgovine bodo ves dan zaprte Ker je v tednu med 28. aprilom in 5. majem praznični dan, se trgovci poldnevne zapore lahko poslužujejo po želji. Pekarne bodo zaprte v nedeljo 28. aprila, 1 maja in v nedeljo 5 maja, zato bodo morale dneve pred temi prazniki speči kruh za dva dneva. no rešen strahu pred atomsko vojno. Utrdimo sindikalno enotnost, ki je bistvena osnova za dosego novih dn važnih pridohitev, ki bodo omogočile napredovanje naše države na poti demokracije, blagostanja in miru. Okrepimo CGIL z množičnim vpisom v sindikat razredne enotnosti, ponesimo še naprej in z uspehom borbo za politične, gospodarske in socialne reforme, kot jih predvideva republiška ustava, za svobodo na delovnih mestih, za obnovo zapadlih delovnih pogodb, za dopolnilne pogodbe, za izboljšanje zakona o pokojninah dn za večje povišanje pokojnin, za izboljšanje zakona o delavkah materah, za reformo šolstva in strokovne izobrazbe, za uresničenje modernega sistema socialne varnosti. Živel mir! živela sindikalna enotnost! Pokrajinsko tajništvo CISL pa se v svojem prvomajskem proglasu spominja padlih na delu, ter vseh tistih, ki so z osebnimi žrtvami doprinesli k pridobitvam, napredku dela in delavcev. Ob tej priliki navaja kot najvažnejše cilje, ki jih morajo delavci dosečd: Enotnost delavcev v sindikatu, ki bo v resnici neodvisen; državno in deželno programacijo za bolj urejen in stabilen razvoj družbe; reformo socialnega in zdravstvenega sistema na poti do končnega sistema socialne varnosti; pogajanja po podjetjih za pravično razdelitev rezultatov proizvodnega procesa in za večjo udeležbo delavstva pri odločitvah o proizvodnih progra. m,ih. Praznik dela, ki ga praznujemo, naj še bolj utrdi vezi, ki nas povezujejo, za dosego naših skupnih ciljev. Delavska zbornica vabi vse delav-če, naj se udeležijo prvomajskih proslav, ki jih bo jutri, na praznik de la, priredila po raznih krajih na Goriškem. Take proslave bodo: Ob 9. uri pred spominsko ploščo padlim v Doberdobu, kjer bo sodelovala domača godba na pihala in ho imel predstavnik Delavske zbornice priložnostni govor; ob 10.30 bo osrednja manifestacija v Tržiču, na Trgu Republike, kjer bosta govorila Ber- iinmiiiimiiriinimiiiiiiiiiuiiiiiiiitiitiinniiimiiiMiiiiHiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil P. D. «BRIŠKI GRlfe V ŠTEVERJflNII priredi od 1. do 5. maja v gostilni «NA DVORU* PROSLAVO PRVEGA MAJA z naslednjim programom: 1. 1. maja ob 11. uri otvoritev vinske razstave, ki bo odprta vse do nedelje 5. maja; 2. ob 16. uri polaganje venca pred spomenikom padlih; 3. ob 16.30 koncert godbe iz Nabrežine, zbora s Proseka, kvinteta «Brtški slavčeku in domačega kvarteta; 4. od 19. ure dalje ples; 5. v nedeljo, 5. maja ob 16. uri tekmovanje ansamblov «beat» za pokal tn denarne nagrade; 6. v soboto, 4. in nedeljo, 5. maja zvečer ples do 1. ure. DELOVAL BO DOBRO ZAL02EN BIFE' K številni udeležbi vabi ODBOR Avtobusi v Gorici jutri ne bodo vozili Uprava mestnih avtobusov v Gorici sporoča, da jutri, na dan prvega maja, mestai avtobusi ne bodo vozili. Ukrepi v N. Gorici proti svinjski kugi uiiimiiiimiiiiitiiniiiMiiiiimHiitiiftiiiiiiMimmiiiiimiiiiinimiiiiiiiimiMiiiiiiiimiiiiitiiiMimiiiiiiiiiiiiii SINOČI OB 20. URI JE ZAPADEL ROK Za deželne volitve predložili na Goriškem 10 kandidatnih list Slovenski kandidati so na listah PSU (Marko Waltritsch), KPI (Jože Jarc), PSIUP (Janko Gergolet) in Slovenske skupnosti Na Goriškem se bo za glasove na prihodnjih deželnih volitvah potegovalo deset kandidatnih list, ki so jih stranke in politične skupine do včeraj ob 20. ur' predložile pisarni okrožnega sodišča. Do sobote zvečer je bilo vloženih pet list, monarhisti so jo vložili v nedeljo ter so na šestem mestu, včeraj dopol-Da bi preprečili prenašanje svinj- dn® ,Pa ^ vIožil’ republikanci ske kuge iz Italije v Jugoslavijo, J" Slovenska skupnost popoldne pa so na vseh mejnih prehodih spreje- plba"Je za neodvisnost Svobodnega li potrebne ukrepe. V Novi Gorici tržaškega ozemlja, k. se je na Go-so uvedli obvezen pregled svinj. Po riškem povezalo z Obsoskim avto-mišljenju republiškega veterinarske- normsUcmm gibanjem Tik pred po-ga nadzornika Slovenije dr. Albina' tekom roka so predložili svojo li- Sedeja, se virus v sosednji Italiji sto tudi socialisti ki so na zadnjem včeraj ob 19. uri je bilo na Trgu prenaša v raznih mesnih konservah ™®stu. Pričakovali so, da bo svojo Battdsti v Gorici prvo volivno zbo- in drugih izdelkih. Glede na to, da , lst° na Goriškem vložilo tudi fur- --------------- ------------^ ■ lansko gibanje za neodvisnost, ki Ogleju. Spremljal jih je msgr. Jen. ko iz Kopra. V baziliki jih je v italijanščini in slovenščini nagovoril goriški nadškof Cocolin. Verniki so v baziliki prepevali slovenske pesmi. V popoldanskih urah so številni izletniki, ki so se pripeljali na romanje z avtobusi, obiskali tudi Gradež, Barbano kakor tudi Staro goro pri Čedadu. Prvo volilno zborovanje KPI v Gorici bodo ob prvomajskih praznikih mnogi obiskali Ttalijo, opozarjajo prebivalstvo, da pri vrnitvi v Jugoslavijo ne prinašajo s seboj nobene hrane, ki bi lahko povzročila hude posledice in veliko škodo. DAN KRVODAJALCEV V GORICI Samo v Gorici potrebujejo letno nad 1200 litrov krvi Združenje šteje sedaj nad 1200 članov Razdelitev odlikovanj najbolj zaslužnim OBVESTILI KMEČKE ZVEZE PROŠNJA ZA SEČNJO DREVJA V JUGOSLAVIJI Kmečka zveza v Gorici sporoča vsem lastnikom gozdov v Jugoslaviji, da lahko na njenem sedežu v Ascolijevi ulici št. 1 v Gorici izpolnijo prošnje za sečnjo drevja v prihodnji zimi; prošnje morajo izpolniti najkasneje do 14. maja. POSOJILO DEŽELE KMETOM, PRIZADETIM PO LANSKI SUŠI Obenem obvešča vse kmete, da do 7. maja lahko zaprosijo za nizkoobrestno petletno posojilo (prestito dl conduzione), ki ga daje dežela za kraje prizadete po lanski suši. Obveščamo naše raznašalce na Goriškem, da bo razdeljevanje Primorskega dnevnika za 1. maj kot ob nedeljah. V Gorici so v nedeljo dopoldne praznovali 7. dan krvodajalcev. Številni člani te človekoljubne u-stanove za pomoč svojemu bližnjemu so se zbrali v kino dvorani Stella Matutina, kjer jim je govoril predsednik združenja Remo Uria Mullomi. Govornik Je med drugim poudaril, da je goriško združenje krvodajalcev s svojimi podružnimi sekcijami v Gradiški, Krminu, Moši in Gradežu skupaj doseglo sedaj preko 1200 članov in so torej daleč prekoračili cilj, ki so si ga postavili pred manj kot 9 leti. Sedaj bodo težili za tem, da bi dosegli 2000 članov. Poudaril je velik pomen dajanja krvi krvni banki ,kar dokazuje tudi vedno večje povpraševanje po krvni plazmi. Leta 1960 so v goriški civilni bolnišnici porabili okrog 100 litrov krvi za transfuzije; lani se je potrošnja dvignila na 491 litrov, od katerih so prispevali člani združenja 317 litrov. V prvih treh mesecih letos so že porabili 160 litrov krvne plazme, od tega je bilo 111 litrov od članov združenja. Proslave so se udeležili številni deželni in krajevni prestavniki oblasti in nadškof Cocolin, ki je imel mašo. Na koncu so razdelili več zlatih, srebrnih in bronastih kolajn ter diplome najbolj zaslužnim krvodajalcem. Med odlikovanjem so: Marko Kosič, Lucijan Sturm, Alojz Makuc, Bruno Blažko, Ivan Močilnik, Karel Čampa, Pavel Čampa, Bogomir Spazzapan, Franjo 2venut, Andrej Kovic in Jožef Veliščig. oseb, vendar Je zagovornik glavnega obtoženca Perottija odv. Leonida Tavasani že predlagal, naj dobo podaljšajo. Vložena tožba zaradi eksplozije v Vidmu Namestnik državnega pravdnika v Vidmu dr. Arrigo Mellano Je pisarju preiskovalnega sodnika izročil fascikel z izsledki svoje preiskave glede eksplozije razstreliva v mestni četrti San Rocco v Vidmu, ki je 15. novembra lani povzročila štiri smrtne žrtve, okoli sto ranjenih ter ogromno materialno škodo. Državni pravdnik je obtožil 48 oseb, izmed katerih jih bo. do tri verjetno oprostili že med preiskavo. Glavni obtoženci so Francesco Perotti, lastnik trgovine z eksplozijo, njegov oče Giacomo, uradnica Lucia Leita, šofer Antonio Bortlusso. 37 oseb bodo obtožili, ker so dovolile prevoz eksploziva, ne da bi spoštovale ustrezne zakone. Zapisnik bi moral biti pet dni na vpogled branilcem obtoženih Akcija proti odprtju veleblagovnic v Tržiču Ker se kar pet veleblagovnic iz Italije (Stamda, Rinascente, 11 La voratore in druge) potegujejo za obrtaico, kd bd jim dovoljevala odpreti prodajalne v Tržiču (skoraj gotovo so opustile to zamisel, odkar so upadla upanja, da bi zgra dili protosdnhrotron na doberdob-skl planoti), so bili včeraj dopoldne pri deželnem odborniku za trgovino v Trstu Marpdlleru predstavnik' tržiških trgovcev dn potrošniških zadrug (CandotM, Tondzzo, Manfre-dini in Poletto) ter mu prikazali nevarnosti za malo trgovino, če 0: v Tržiču odprli veleblagovnice. se močno uveljavlja v Furlaniji, vendar se predvidevanja niso uresničila. Na volilnici za deželni svet, ki jo bodo skrutinatorji podelili volivcem, bodo simboli desetih sodelujočih strank za deželo na Goriškem razmeščeni po sledečem zaporedju: 1. KD, 2. KPI. 3. PSIUP. 4. MSI, 5. PLI, 6. PDIUM, 7. PRI, 8. SS, 9. MI-TLT, 10. PSU. (Pred štirimi leti je bilo 8 kandidatnih list). Lista Slovenske skupnosti je takole sestavljena: odv. Avgust Sfiligoj, Albin Šuligoj, odv. Drago Štoka. Oskar Prinčič, Stanislav Klanjšček, prof. Ivan Černič, Lojze Peršolja. Lista za neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja je sestavljena iz sledečih kandidatov: občinski zdravnik v Villessah dr. Emo Tossi, Er-mano Susmei, Giovanni Marchesich, Alessandro Taddeo, Viviana Volpe, Ferruccio Clemente in Giuseppe Perper. Lista socialistične stranke PSU; odv. Cesare Devetag. M. Cellie iz rovanje KPI v Gorici, na katerem je govoril župan iz Bologne Guido Fanti. Predstavil ga je Italo Chiarlon, ki je med drugim omenil, da j« Bologna največje italijansko mesto s komunističnim županom. Dotaknil se je tudi nekaterih najbolj perečih krajevnih problemov. Guido Fanti Je v svojem govoru obravnaval glavne mednarodne in domače probleme. Od mednarodnih problemov je omenil vojno v Vietnamu in prizadevanja za poravnavo spora in obsodil imperialistično politiko ZDA. Glede notranjih problemov je polemiziral s KD in strankami levega centra ter nakazal potrebo nove politike s širšim sodelovanjem naprednih sil. Občni zbor Podpornega društva Podporno društvo za Goriško bo imelo v nedeljo 5. maja ob 9. odnosno ob 10. uri svoj redni letni Gradiške. E. Bon iz Tržiča, A. Do- V 7°Stl> 1K mma- ?• j/raf° lz Na dnevnem redu je poročilo pred- wfw,llrit,T rL, "Z a iD Mar ia*dndka in odbornikovo lanskolet-ko Waltntsch iz Gorice. I nem delu društva ter pregled in Slovenski kandidati so zastopani potrdilo obračuna in sedanje stanje na štirih listah; KPI (Jože Jarc iz blagajne. Ob tej priliki bodo tudi Doberdoba), PSIUP (Janko Gergo- volitve novega odbora, let iz DoberdoDa), listi Slovenske skupnosti in PSU (Marko Waltritsch iz Gorce). Primorski Slovenci na svečanosti v Ogleju Več tisoč Slovencev iz Primorske je v nedeljo bilo na romanju v Spominska plošča z imeni devetih padlih Poljancev, kjer je občinska uprava prejšnji dan položila svoj venec Gorica VERDI. 17.30 «Si salvi chi pu6», L. De Funes, francoski barvni film. CORSO. 17.15: «Questi fantasmi*. Vittorio Gassman in Sophia Loren, italijanski barvni film; zadnja ob 22. uri. MODERNISSIMO. 15.45 17 - 19.15 - 21.30 «Bambi». Walt Disneyje-va barvna slikanica, združena z dokumentarnim filmom v barvah. CENTRALE. 17.15: «At.tentato ai tre grandin, F Clark in J. Va-lerie. Kinemaskope v barvah VITTORIA. 17.15—21.30: «Una bara per Ringo«, L. Barker in M. Koch. Kinemaskopski film v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «11 marito A mio e io Tammazzo quando mi paren, Catherine Spaak. EXCELSIOR. 16.00: «Io, due ti-glie, tre valigieiu, L De Funess. PRINCIPE. 17.15: «Gli occhi del-la notten, A. Hepburn in A. Ar-chin. Ronke EXCELSIOR. 19.00: «La notte del generali«, Peter OToole in Amar Sharif, v kinemaskopu in barvah. RIO. 19.00: «Da uomo a uorno«, v kinemaskopu in barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57 — tel. 28-79. TR2IC Danes ves dan in ponoči Je odprte lekarna «A1 Redentore« dr. Ennerl in De Nordis — Ul. Ros-selU 23 - tel. 72340. RONKE Danes ves dan in jutri Je odprte lekarna Alla Stazione, dr. Matitti, Vermeijan, tel. 77446. IZ GRČIJE Leto dni po udaru polkovnikov ATELJE, aprila. — Leto dni po vojaškem udaru je že, pa je le malo novega moč povedati o naravi sedanjega režima in perspektivah grškega razvoja. Vse že izrečene ocene držijo tudi danes. Razen one, da v vojski še obstoje nasprotne skupine, ki bi edine mogle zrušiti sedanje oblastneže. Gornja predpostavka je veljala takoj po vojaškem udaru, in to na osnovi ocene baze uporniškega gibanja ter njegovih nesoglasij s kraljem in višjimi vojaškimi krogi. Toda, ta predpostavka je živela samo osem mesecev. V razdobju do kraljevega proti-udara, je vlada vojaškega režima svoje pozicije skušala okrepiti tako, da je iz vojske odstranila okrog 1200 častnikov, ki sprišo svojega političnega prepričanja niso bili naklonjeni akciji polkovniške skupine. Mladi oficirji, ki so bili zavzeli njihova mesta, pa so se pokazali kot dobro Izbrana karta v trenutku, ko je prišlo do merjenja med kraljevimi in silami uporniških polkovnikov. Kraljevi poizkus zrušitve sedanjega režima ni uspel, ker ni bilo v njem potrebne odločnosti, vtem ko je sama zarota — pravtako kot prehodna — imela le ozko bazo, v glavnem med višjimi oficijl. Glede na to, da pa se presenečenja ne dogajajo vsak dan, je kralj odpotoval v Italijo in polkovnikom prepustil, da izvedejo še drugo fazo čistke med oboroženimi silami. Ta čistka je bila manjša in je zajela okrog 800 oficirjev, bila pa je «kvalitetnejša», ker je prizadela v glavnem poveljniški kader in visoke oficirje. Pravzaprav je to bil nekakšen obračun z vrhom vojaške hierarhije. Zamenjani so na primer načelnik generalštaba narodne obrambe, admiral Avgerls, poveljnik letalstva, general Anto-nakos, načelnik štaba mornarice, admiral Dodosi nadalje armadni general Kolijas in drugi. V glavnem, domala ves višji vojaški poveljniški kader. V tem razdobju so nekateri vojaški poveljniki bili zamenjani celo po dva ali trikrat. Po nekaterih ocenah, je bilo v generalštabu zamenjanih od 50 do 60 odstotkov njegovega kadra. Od več kot desetih aktivnih generalpolkovnikov, sta zdaj v aktivni službi samo še dva: regent Zoltakis in načelnik generalštaba narodne o-brambe, Angelis. Tako je torej lansko leto, v teku dveh faz čistke, poveljniški kader grške vojske doživel velike spremembe. Od skupnih — tako računajo — 14.000 oficirjev, jih je iz armade bilo izločenih okrog dva tisoč. S temi čistkami vojaškega režima Je armada v splošnem izgubila, zlasti v pogledu kontinuitete. Vendar se je po drugi strani za skupino na oblasti spremenila v krepkejšo oporo. Zakaj, čeprav so jo te spremembe v celoti prizadele, pa je vojska z novimi ljudmi, zvestimi sedanjemu režimu, prenehala biti središče zarot, kot tudi predstavlja za nasprotnike večjo zapreko kot pred 13. decembrom. Posebno pozornost posvečajo oblasti nižjim oficirjem, katerim omogočajo napredovanje, delijo odlikovanja in jih postavljajo na «izpraznjena» poveljniška mesta. Toda v armadi se, vsekakor, še vedno nahaja precej nasprotnikov režima. Znan je npr. obstoj tako imenovane kraljeve skupine grških oficirjev, ki med drugim v 6vojlh ilegalnih biltenih namigujejo tudi na spore v vojaški junti sami. Sicer pa je to bolj želja nekaterih kot pa stvarno stanje, od katerega bi bilo moč kaj pričakovati. Tako je vojska lansko leto, ki je za režim predstavljalo razdobje stabilizacije, bila povsem obvladana in pod nadzorstvom. To pa — tako se zdi — popolnoma zadostuje, da se tudi brez podpore ljudstva in brez programa — razen onega slepega antikomunizma ter skrajnega nacionalizma — ohrani trdno nadzorstvo nad situacijo v notranjosti dežele. Razen maloštevilnosti in težkih pogojev ilegalnosti, predstavlja naslednjo najvišjo slabost režimskih nasprotnikov njihova razcepljenost. Ti v deželi sami zelo slabo sodelujejo, za razliko od onih v inozemstvu, ki imajo tesnejše stike. ((Obramba demokracije* je tajna organizacija Unije Centra, »Patrlotlčna fronta* pa stranka EDA. potem obstajajo še tajne skupine študentov ter ilegalne organizacije KPG. Toda, kakršna se trenutno predstavlja, opozicija ne more ničesar storiti proti režimu. Akcije se omejujejo na manjše demonstracije študentov, grozilna pisma in širjenje letakov. Trenutno polkovniška skupina Se vedno trdno sedi v sedlu in nima nasprotnika, ki bi Jo mogel ogroziti. Pa vendar je vlada izredno obzirna, da, obnaša se celo boječe spričo možnosti, da bi utegnilo priti do kake ponovne opozicijske akcije. M. KOCEV IZ UMETNOSTNIH CALKHI.I | Tancredi v Tribbio S sobotnega koncerta partizanskih pesmi v Kulturnem domu: zgoraj pevski zbor «Vasiiij Mirk* s Prose- ka-Kontovela, spodaj popolnoma nabita dvorana iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NEKAJ PRAKTIČNIH ZDRAVNIKOVIH NASVETOV Kdaj tujek odstranimo sami in kdaj moramo k zdravniku Najprej kaj je tujek - Nenevarni tujki - Smet v očesu - Posebno pri otrocih je tujek v ušesu pogost - Tujek v grlu in želodcu Tujki (corpus alienum) so predmeti ali deli predmetov, ki pridejo v kak del našega organizma. Tujek lahko pride v kožo, pod kožo ali globlje v mehke dele, v oko, nos, grlo, sapnik, požiralnik, želodec in črevo. Razumljivo je, da morejo priti različni tujki, kot na primer deli noža ali kovinasti predmeti, če se z njimi kakorkoli poškodujemo, v notranje organe, na primer v pljuča, srce, trebuh možgane itd. Prva pomoč bo torej odvisna od načina poškodbe in od stanja poškodovanca. Pogosto se nam bo zgodilo, da se bomo v življenju znašli pred problemom, kako pomagati človeku, ki mu je prišel tujek na primer v oko ali uho. Prva pomoč v primerih, ko gre za majhne tujke, ne dela velikih težav. Koristno je torej, da vemo, kakšen naj bo postopek pri zadevnem nudenju prve pomoči. Vedeti moramo, kaj lahko storimo, sicer se utegne zgoditi, da več škodimo, kot pa koristimo. Tujki v kozi in v podkožnem tkivu. V kožo in v podkožno tkivo se lahko zabodejo delci lesa, železa in drugih kovin, kakor tu- ■iiiiiii»imiiimiiiiimii»imiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiii* Uspel francoski poskus TV v kinu RIM, 23. — V anketi, ki jo je izvedla francoska «Societe d’etu-des de telecomunications cinema-tographiques*, so obdelali zanimiv in rekli bi lahko tudi drzen primer, ki so ga v času zimskih olimpijskih iger v Grenoblu izvedli tehniki francoske televizije. V tem primeru se je zelo dobro izkazalo sodelovanje med TV in kinematografijo, Med tekmami v Grenoblu se je francoska TV zelo potrudila, saj je tekmovanjem moglo neposredno slediti na desetine milijonov ljudi, ker je francoska TV v povezavi z Evrovizijo, Intervizijo ter preko satelita tudi z ameriško televizijo neposredno prenašala ure in ure olimpijskega programa. To je bilo prvič, da je moglo hkrati slediti istemu programu toliko ljudi na tako obsežnem zemljepisnem področju. V Parizu pa so izvedli še poseben poskus. Francoska TV se je povezala s kakimi petnajstimi kinematografskimi dvoranami, v katerih se v odmorih med predvajanji filmov prikazovali na filmskih platnih dogajanja v Grenoblu. Prenos je bil neposreden, seveda s pomočjo določenih prenosnih naprav. V kinematografih so preizkusili tudi vse mogoče tehnike, kot na primer »tedemegasco-pe», »telebeam* itd V splošnem so strokovnjaki ugotovili, da je poskus veliko obetajoč, hkrati pa je anketa med občinstvom dokazala, da je bilo pos'ednje v splošnem zadovoljno tako s prenosom, kot tudi z jasnostjo slik. di igle, žeblji, ostri kosi kamna itd. Oster tujek se najraje zabode v kožo roke ali noge. Načelno velja, da naj tujek -odstrani zdravnik ali vsaj usposobljena medicinska sestra. Če teh v bližini ni, lahko to stori tudi nestrokovnjak. Okolico tujka je treba očistiti z alkoholom ali bencinom ter tujek oprezno odstraniti z dobro prekuhano pinceto. Ko smo to naredili, namažemo mesto z alkoholom ali jodovo tinkturo ter ga pokrijemo s sterilno vato, ki smo jo kakor koli pritrdili. Ko tujek odstranjujemo, moramo paziti, da se ne bi odlomil vrh tujka, ki moli iz kože. Vedno moramo misliti na to, da lahko pri odstranjevanju tujka organizem inficiramo, zlasti še s tetanusom. Zaradi tega je priporočljiva zaščitna injekcija seruma proti tetanusu. V kožo lahko pride tudi klop. Ne smemo ga izdreti, ker se u-tegne zgoditi ,da bo v koži ostala glava, ki povzroča gnojenje. Najbolje je, če klopa polijemo z bencinom ali petrolejem. Klop bo kmalu poginil in ga bomo lahko odstranili. Tujki v očesu. V oko lahko padejo urobci prahu, pestta, saj itd. Pri dem v tovarni lahko pridejo v oko razni opilki, delci kovin, kamna ali lesa. To se zlasti dogaja tedaj, če oko ni zaščiteno z očali ah pa če ni dovolj _ zaščitnih ukrepov. Tujki v cčesu povzročajo močne mehanične dražljaje, medtem ko kemična sredstva razkrajajo očesno tkivo, kar ima za posledico infekcijo in gnojenje. Nekatere tujke v očesu lanko odstrani nestrokovnjak, kar velja na primer za odstranitev raznih mušic, ki so prišle v oko. Očesa pa seveda ne smemo mečkati in treti, ker se bo sicer tujek zabodel globoko v oko. Umiti si moramo temeljito roke ter ravnati takole: Če je tujek v spodnjem delu očesa, moramo pogledati navzgor. Pomagač mora potegniti spodnjo veko navzdol in tako bo našel v očesu tujek, ki ga bo odstranil s sterilno vato ali s snažnim koncem robca; če pa je tujek pod zgornjo veko, naj pacient pogleda navzdol, pomagač bo pa s palcem in kazalcem desne roke prijel trepalnice zgornje veke in veko pomaknil navzdol. Zatem bo gornjo veko obrnil preko palca leve roke. Ko bo zagledal tujek, ga bo odstranil ; Če se tujek zabode v roženico ali beločnico, moramo oko pustiti v miru. Oko samo pokrijemo z gazo ali z obvezo ter bolnika takoj napotimo k zdravniku. Zgodi se, da pridejo v oko razne tekočine, se pravi kisline, lugi in apno. Take predmete ali snovi je treba takoj odstraniti iz očesa, kajti ti agensi oko hudo okvarijo. Pri prvi pomoči je treba oko dobro izprati z vodo, ki naj bo čista, mlačna in prekuhana. Bolnik naj leži. Ker bolnik zaradi bolečine oko nehote močno in krčevito zapira, je treba oko s prsti razširiti. V tako odprto oko nalivamo vodo iz čaše in oko izpiramo. Po izpiranju pokrijemo oko z gazo; seveda se je pa treba posvetovati z zdravnikom. Tujki v ušesu. V zunanji sluhovod lahko pridejo razni predmeti, med drugim na primer tudi žuželke. Zlasti se ,to dogaja pri otrocih, ki si lahko pri igrah potisnejo v uho različne kroglice, fižol, grah itd. Tujkov iz ušesa ne sme odstranjevati nestrokovnjak, ampak naj to stori zdravnik. Tujki v grlu. Otroci devajo v usta različne predmete, zlasti gumbe in kovinast denar. Vse to kaj lahko pride v grlo in dušnik, kar povzroča bruhanje in kašelj, ki je posebno močan pri manjših otrocih. Tujki v grlu in duš-niku učinkujejo precej dramatično, otrok se duši, postane moder in mu primanjkuje zraka. Če tujka z različnimi mahinacijami ne moremo odstraniti, je treba bolnika poslati v bolnišnico. V želodec pridejo tujki s požiranjem. To velja za gumbe, kovance, igle, žeblje ipd., kar se najbolj pogosto dogaja pri otrocih. Duševni bolniki namerno požirajo nože, žeblje, žlice in vilice. Nekateri tujki lahko brez večjih težav gredo skozi prebavila in se pozneje spontano izločijo z blatom. Če pride tujek v prebavni trakt, naj bolnik zauživa zelje, krompir in kruh. Kontrolirati je treba stolico, da se prepričamo, če se je tujek z blatom izločil. Če se je pa tujek kje zataknil, je treba bolnika poslati v bolnišnico. Dr. S. B. Na slikarskih razstavah trgov-sko-umetniških galerij se danes v Italiji pač najtočneje prikazuje mirovanje ali napredovanje umetniškega dojemanja nekega mesta. Zato ni-za nas preveč laskavo, če se s tako zamudo, šele po zaslugi najmlajše galerije Tribbio, prvič prireja prikaz del Tancredija, enega izmed prvakov italijanskega abstraktnega slikarstva. Tancredi je krstne ime slikarja Parmeggianija, ki se je rodil leta 1927 v Feltre, postal tako rekoč slaven preko noči, a si je vzel življenje v Rimu s skokom v Tibero 27. septembra pred štirimi leti, baje ker ni mogel preživeti nenadnega pojemanja zanimanja za abstraktno umetnost, ki se je pojavilo v oni dobi v Parizu in drugod. Tancredi je zaslovel ne da bi kdaj koli prejel kakršno koli slikarsko nagrado, k. so v današnjem umetniškem svetu neobhod-ne stopnice do priznanja in uspehov. Priporočala so ga pač taka dejstva, kot na primer lepo število slik, ki so drugovale Picassovim, Braquejevim in drugim delom sodobnih mojstrov v znameniti zbirki Peggy Guggenheimove. V Trstu pa smo menda prvič srečali neko Tancreaijevo sliko šele na nedavni razstavi slikarjev vesolja. Zato se nam je šele na tej razstavi bolje razodelo Tan-credijevo slikarstvo, ki je kot odmev z v preteklem januarju zaključene velike razstave tega mojstra v beneški palači Vendramin Calergi. Petnajst platen sicer ni mnogo, vendar pa dovolj, da doumemo bistvo njegove umetnosti. Nje zgoščenost je podal Tancredi sam, ko je zapisal v katalog neke svoje razstave: «Za obvladanje prostora uporabljam zelo enostavno obliko, namreč piko Ta daje idejo praznine od vseh strani, od zadaj. od strani in od zadaj.» Pike najrazličnejših oblik, podolgovate, okrogle in vejičasto priostrene, osamljene in v skupinah kot vojaške enote, nastopajo v teh podobah zdaj kot vesoljski dež zvezdnih utrinkov ognjevitih barv, zdaj kot pohlevno oopadanje drobnega jesenskega listja med gostim dežjem nad nekakimi prekopanimi predmestnimi vrtički. To so vedno glavni elementi nenavadne likovne poezije tega umetnika, ki ni hotel prisostvovati zatonu svoje slave, kar je že leta naprej napovedal, ko je zapisal: «Obsojam žalostno umiranje mnogih slikarjev našega stoletja.» Giovanni Viarengo v Torbandena V galeriji Torbanaena razstavlja Giovanni Viarengo, ki se je mladosti odločil za slikarstvo, a je moral trideset let strpeti, da je napočil tudi zanj čas umetniške žetve. Rojen pred petinpetdesetimi leti v Castello d’Annone. je študiral s slikarjem Pistarinom, poznejšim menihom imena slavnega re nesančnega mojstra Angela. A tudi Viarengo je za umetnost kot izginil za samostanskimi zidovi, ker se je s svojo prvo osebno razstavo pojapil šele leta 1961 v Turinu, kjer vodi že vec let tamkajšnjo radiotelevizijsko postajo. Od tedaj ■>edno in uspešno razstavlja. Sicer pa je vedno sledil razvoju sodobnega slikarstva, saj je šel proučevat nenavadni pro-boj severnoameriške likovnosti na najnaprednejše položaje slikarstva Spomin na njegovo bivanje v Združenih državah Amerike je ohra njen na razstavi v nekaterih podobah veličastnih gora in prepadov države Arizona, v katerih se nad temnimi globokimi dolinami nizajo zračne in obsijane skale. Bistvo pokrajin tega slikarja je iskati v vsem, kar je široko in nenavadno zasnovanega v naravi, pa naj do to Padska ravnina ali gorata Sicilija Kako to rešuje, je dober primer slika tPotres na Siciliji 1968», kateri vodoravnost hribov sekajo navpično iz podzemlja rastoče skale. Niso pa to na običajne načine slikane podobe, čeprav se nam sprva zde take to pa predvsem zaradi bogastva nežnih barvnih prehodov in po prozornosti podslikanja sličnim učinkom. Vse to prefinjenost doseže namreč Viarengo s pretehtanim zlep-Ijenjem raznobarvnih in oblikam primerno izrezanih papirjev na napeto platno, ki ga nato pološči kot oljnato sliko. Morda prav zaradi tega postopka se med prikazanimi deli umetniško močneje uveljavljajo slike čisto abstraktnih zasnov, kjer ni slikar vezan niti na približno podajanje značilnosti pokrajin in kjer so bolj utemeljena krepka nasprotstva črnih in rdečih barv. To svobodo pri Viarengu podčrtuje v spremni besedi kataloga znani slikar Enrico Paulucci na zelo prepričljiv način. MILKO BAMBIČ Ponovno priznanje našim gledališčnikom Ob 10-letnici ustanovitve ((Prvomajskih nagrad*, ki so bile u-stanovljene na pobudo Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije, je republiški odbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije sklenil na podlagi poročila komisije, ki si je ogledala po tri predstave, prijavljene v konkurenco v Celju, Mariboru in Trstu, da prejmejo letos nagrade naslednji: 1. Pavle Jeršin, igralec Slovenskega ljudskega gledališča v Celju za vlogi švejka v «švejku v drugi svetovni vojni* B. Brehta in Komarja v ((Hlapcih* I. Cankarja; 2. Lidija Kozlovič, igralka Slovenskega gledališča v Trstu za vlogi Gasparine Toretta v «Saj ni zares« L. Pirandella in Gwen-dolen Fairfax v «Važno je biti resen« O. VVilda. 3. Volodja Peer, igralec Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru za vlogi Aneja v ((Pemjakčvlh* "Prežihovega Voran-ca in Tretjega igraloa v ((Pozdravljena dolina Šentflorjanska* I. Cankarja; . 4. Jožko Lukeš, igralec Slovenskega gledališča v Trstu prejme posebno pohvalo za izredno u-spelo vlogo Gospoda Barranca v «Saj ni zares« L. Pirandella. Prav tako prejmejo posebne pohvale naslednje izmed prijavljenih predstav: 1. «Hlapci» I. Cankarja v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča v Celju; 2. «Pernjakovi» Prežihovega Vo-ranca v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in 3. »Važno je biti resen« O. VVilda v izvedbi Slovenskega gledališča v Trstu. Prvomajske nagrade, ki jih podeljujejo tudi Združenja dramskih umetnikov v ostalih republikah, predstavljajo predvsem moralno spodbudo za še bolj vztrajno in požrtvovalno delo tistih gledaliških ustvarjalcev, ki delajo izven republiških središč. Članoma Tržaškega gledališča Lidiji Kozlovičevi in Jožku Luke-šu ter vsemu ansamblu čestitamo. „„„„„................................................................... boljšanje družinskih odnosov. STRELEC (od 22.11 do 21.12.) V OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dvignili boste svoj glas, braneč pravico. Veselo svidenje z ljubljeno osebo po daljši odsotnosti. BIK (od 21.4. do 20.5.) V delu boste bolj uspešni kot kdajkoli prej. Odločno obsodite neko umazano natolcevanje. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Vrnili se boste iz inozemstva obogateni z novimi izkušnjami. Ne verujte slepo lekemu prijatelju. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne var-čujte z napori, da bi razkrinkali nekega tekmeca. Vrnite denar, ki ste si ga izposodili. LEV (od 23.7 do 23 8.) Pravočas neko nepošteno dejanje. Okrepite svoje živce. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Če delate na znanstvenem področju, vam je danes zagotovljen uspeh Skušajte okrepiti svojo voljo TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Spremembe v delovni zmogljivosti so odvisne od vašega telesnega počutja. Manjše čustvene razočaranje. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Silno vas bo prevzela lepota krajev, no se boste še ovedli in preprečili I ki jih boste poslovno obiskali. Iz- nekem polomu boste rešili vse, kar se bo rešiti dalo. Ne bojte se resnice. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Izpolnila se bo vaša davna želja. Še enkrat dobro premislite, koliko resničnih prijateljeV imate. VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Lahko se lotite tveganega posla le v primeru, če se povsem zanesete na sodelavce. Obisk, ki ga boste veseli. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Doživeli boste dogodivščino, iz katere boste potegnili zelo koristne zaključke. Veder večer v prijetni družbi. f=■ Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.00 Iz slov folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - 17.00 Boschettijev trio -17.20 Slovenščina - 17.30 «50 Fin-gers... 5 Guitars* - 17.40 Radijska univerza - 17.55 Berlinovi in Rod-gersovi motivi - 18.1‘> Umetnost in prireditve - 18.30 Pianistka Neva Merlak Corrado - 18.50 Orkester B. Gutesh - 19.10 Plošče za vas -19.40 Znane melodije - 20.00 Šport - 20.35 Wagner: «Rienzi», opera -v odmoru: Pogled za kulise. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.40 Zadnja leta Avstrije v Trstu 14.15 Glasba za mladino. Koper 6.30, 7.30, 12.30. 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Martin in njegov orkester - 11.30 Današnji pevci 11.45 'Melodije -12.00 in 12.50 Glasba po željah -14.10 Za mlade poslušalce 14.30 Razpoloženjska glasba 15.30 Iz operetnega sveta 16.30 Tretja stran 17.15 V dveh se lepše poje - 17.40 Ital. pesmi 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Foje A. Franklin - 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila ■ 8.30 Popevke - 9.06 Zvoč ni trak 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe - 11.00 Plošča za poletje TOREK, 30. APRILA 1968 12.05 Kontrapunkt - 14.45 Plošča za poletje 15.10 Popevke - 16.00 Program za mladino - 17.05 Stare in nove plošče - 18.20 Glasba za mladino - 19.14 A. Dumas: tčrni tulipan* - 20.25 Koncert - 21.25 Orkester - 22.00 Volilna tribuna. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz 11.00 Filmske novdsti -11.45 Plošča za poletje - 13.35 Brez naslova - 14.05 Juke box -15.15 Violinist M. Elman - 16.00 Plošča za poletje 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.06 Glasbeno tekmovanje «Ferma la mušica* - 21.15 Jazz -22.00 Zbori z vsega sveta. III. program 10.00 Skladbe za klavičembalo • 10.25 Brahms in Dvorak - 11.30 Schubertova simfonija štev. 2 -12.20 Hačaturjanove skladbe -13.05 Pianistka M. Algerich - 14.30 Iz Verdijeve opere «1 due Fosca-ri» - 15.30 Plošče tesne glasbe - 16.30 Sodobni skladatelji - 17.20 Angleščina - 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Formiranje značaja v otroških letih - 19.15 Koncert - 20.20 Civilizacija faraonov -20.50 Pizzetti kot skladatelj. Slovenijo 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Infor mativna oddaja - 8 08 Naši solisti v slov. operah 8.5 j Plapolajte zastave 9.25 Harmonikarji iz Šent vida - 9.40 »Cicibano ’ svet* 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični na potki 11.20 V ritmu - 12.00 Na današnji dan - 12 10 Madžarski komorni oraester 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 C. Pregelj: Prvomajska - 14.25 Lahka glasba 15.40 V torek na svidenje! 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 «Bil godec je mlad...* -18.00 T. Kraševec »Razgovor z gospodarstvenikom* 18.15 Partizanski invalidski zbor - 18.45 Dr. J. Goričar: Odmevi o samoupravljanju 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Godala v ritmu - 20.00 Na predvečer 1. maja 22.10 Plesna glasba 23.05 I. Cankar; Kurent 23.15 S pesmijo prazniku dela nasproti. Ital. televiiijo 10.30 Šola - 12.3(' Popoldanski spored - 13.30 Dnevnik - 17.00 Program za najmlajše 17.30 Dnevnik 17.45 Program za mladino ■ 18.40 Nabožna oddaja - 19.15 Poljudna znanost - 19.45 Spori in kronike • 20.30 Dnevnik 21.00 A. Gianetti: «La famiglia Bentenuti* 22.00 Volilna tribuna - 23 00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli ni piepozno 19.00 Francoščina 21.00 Dnevnik - 21.15 Glasbena prireditev nastopa An-toine 21.55 G. Nehiolo: »Goldfin-gerjeva napaka* - 22.50 četrt ure z Doro Musumeci. Jug. televizijo 20.00 in 23.20 Poročila 11.00 in 16.10 Splošna izobrazba 18.30 Ba zen - rekreacijski objekt 18.50 Film za otroke 19.05 Hitre ceste v Sloveniji 19.55 Vijavaja 20.45 Koncert kulturno umetniških dru štev 21.20 Tovariši, ital film. IVAN REGENT: SPOMINI 20. Leta 1913 so bile zopet volitve v tržaški občinski svet, * je bil hkrati tudi deželni zbor za Trst in okolico. Spomini3' se, da so bile tudi te volitve zelo vroče; v volilnem boju » bile tudi tokrat tri stranke: socialistična, italijanska naciona' stična in slovenska narodnjaška. Na socialistični listi sta 1)1 v Trstu tudi to pot dva slovenska kandidata, Josip Petejan Avgust Gaspari — in kot Slovenca tudi označena — v ok0'1 pa je poleg slovenskih socialističnih kandidatov J. Petej®r‘ Kopača in Sedmaka kandidiral tudi italijanski socialist Vale tino Pittoni Vendar je tudi tokrat v mestu še vedno kand'3 rala italijanska socialistična stranka, v okolici pa Jugoslov®; ska socialnodemokratična stranka. Tisti med italijanskimi ' slovenskimi socialisti, ki so nasprotovali predlogu, da bi 0 stranki nastopili pri volitvah s skupnimi kandidati v mestu okolici, so bili še vedno v večini. Kakor vedno, smo tudi 53 volitve sklicali konferenco strankinih zaupnikov, da bi na ^ sklepali o volilnem programu in o volilnih pripravah. Na konferenci sem nastopil z navodilnim govorom, ki ga je sodrug, ne da bi mu naročil, stenografiral. Stenogram n" pokazal po konferenci. Govor je bil potem objavljen skoraj celoti v Zarji. Tržaški politični odbor slovenske socialista,, stranke je sklenil, da se moj govor tiska tudi v brošuri, pa razdeli brezplačno med volilce. Brošuro smo natisnil' dvajset tisoč izvodih. Nekaj dni pred volitvami, morda te® dni prej, je tržaški italijanski nacionalistični dnevnik II colo objavil v prevodu vse tiste dele mojega govora, ki so de vali pravilne odnose italijanske socialistične stranke do uPr’ vičenih slovenskih narodnih zahtev. Meni je časopis očital s, venski nacionalizem, italijanskim socialistom pa narodno dajstvo in trdil, da izročajo Trst Slovencem. Posebej je pod®( stavke, v katerih sem trdil, da imajo vsi Slovenc: interes, bi bila izvoljena v tržaški občinski svet socialistična ve°',, Samo taka večina bi namreč dala Slovencem vse tiste nan pravice, ki jim pritičejo. V svojem govoru sem rabil izraz ko imenovano itahjanstvo Trsta*. Ta izraz sem rabil na n1 Cld: iz katerega je bilo jasno razvidno, da nisem zanikal jezi* nega italijanstva tržaškega mesta. V brošuri pa sem P® . postaviti izraz «tako imenovano italijanstvo Trsta*, to je ki so ga večkrat rabili slovenski narodnjaki, v nareko*® Zaradi tega me je napadel tudi glavni urednik socialisti^ lista 11 Lavoratore Angelo Lanza, a politični odbor Italija®'!, socialistične stranke v Avstriji je želel, da se zaradi inkr"; niranega stavka zagovarjam na seji italijanskih socialist'^ zaupnikov. Na seji, na katero so me poklicali, sem le s tej* prišel do besede, kajti določeno število nacionalistično ^ loženih italijanskih socialistov je nenehno vpilo in mi vpa° v besedo, da sem se zagovoru nazadnje odrekel. Le nekaj . lijanskih socialistov, med njimi Valentino Pittoni, me je z3j varjalo in trdilo, da je razen izjave o «tako imenovanem W| janstvu Trsta*, ki pa ni prav nič strašna, ves moj ostali S°' v redu. Trdili so nadalje, da se socialisti ne smemo sl*” vati povedati, da bo naša dolžnost, če bomo v občini v ve1 zagotoviti slovenski narodni manjšini vse tiste narodne Pr8',j ki jih ima tudi italijansko ljudstvo, ker spada to v sociali5*' program. Iz teh Pittonijevih opazk je razvidno, da je bilo 15 italijanskimi socialisti v Trstu prp mnogo takih, ki niso P° j li socialističnega programa in do:^ .osti socialističnih strahuj tudi takih, ki so menili, da je zaradi volilne taktike dol*^ socialistične stranke zamolčati mednarodni program social'5 nih strank in njihove dolžnosti do narodnih manjšin. Dogodek sam po sebi ni posebno važen, vendarle je P0] zal, kako globoko v dušah je bil narodni čut. Treba pa je L nati v Trstu, v Istri in na vsem Primorskem napravil' ^ veliko za zbližanje med slovenskimi in italijanskimi del3, za razumevanje med njimi, za medsebojno spoštovanje, z3„ da so začel: razumevati, da se lahko samo z združenimi izvijejo, iz revščine in Qtrese j o. socialnih ter narodnih kr’( Sence nerazumevanja, ostanki sovraštva med obema narod", so vsekakor še bili, kakor so mnogokje še danes. Zato s°c stom, komunistom in vsem naprednim ljudem ni smel°( ne sme biti žal nobenega napora, da bi odpravili nezaUP3 med narodi, da bi narode vzgojili v duhu medsebojnega sp0! vanja in enakopravnosti. Za delo v tej smeri ne sme biti u°. napor odveč; zlasti pa je potrebna proletarska medna!0* enotnost. Ne glede na to, da si o nekaterih posameznih vpralj slovenski in italijanski socialisti niso bili vedno povsem e°-je bilo vprašanj, ki so zadevala narodnost, relativno mal° tudi vedno manj. Na splošno lahko trdimo, da smo 50' venski in italijanski socialisti v Trstu, na Primorskem/ Istri resno borili proti vsakršnim narodnim krivicam medsebojno spoštovanje, ter praktično dokazovali, da je f no življenje ljudi obeh narodnosti mogoče. Za delavce p® n skupen boj nujno potreben. Polagoma je med delavci 53 ] dozorevalo spoznanje, da sta skupno življenje in skupek nujna, če si hočejo priboriti boljše življenje. Doseči to slo*j med delavci obeh narodnosti je bilo spočetka in potem še časa zelo težko, kajti proti obema socialističnima stra^j so se borili italijanski nacionalisti in slovenski nar poleg državnih oblastvenih organov in ljudske nevednosti. Tudi pri volitvah 1913. leta so bili izvoljeni kot ob^ manjšina samo italijanski socialisti. Slovenski socialistični v didati pa niso bili izvoljeni ne v mestu in ne v okolici. Na splošno pa je bilo leto 1913 zelo razgibano in je^i zalo lep napredek socialističnega gibanja med Slovenci in ”,» v Julijski krajini. Predvsem je treba zabeležiti razve®0 v J dejstvo, da kandidature slovenskih socialistov poleg kand'0,, italijanskih socialistov v Trstu niso povzročale pri italij®j proletarcih nobenih preglavic, dasi — kakor sem že zap's9| ni bil izvoljen še noben slovenski socialistični kandidat Pjjj činskih in državnozborskih volitvah ne v Trstu in ne v Drugo razveseljivo dejstvo pa je povečano število glaS°! smo jih dobili 1913. leta pri volitvah v tržaški okolici, in P( da je prišlo tedaj do ožjih volitev med socialističnim ^ s datom Kopačem in slovenskim narodnim kandidatom v : toivanskem volilnem okraju. Beleženja vredni so tudi , v mestu in na deželi, ki so jih delavci obiskovali v vedo0! jem številu. Tako se je na primer našega shoda, ki je K nuarja v Trstu, udeležilo okoli tisoč volilcev Se pravi, ^\ vanska socialnodemokratična stranka na Primorskem in v j je že leta 1913 stopila v svojo novo razvojno dobo V tel*1, je že deloval v okviru Ljudskega odra ženski odsek, ki. [ vodila sodružica Antonija Gornikova, kmalu zatem pa osnovana tudi jugoslovanska socialistična mladinska ot%\ cija za Primorsko in Istro. Ljudski oder je ime) tega le < bogato knjižnico, ki jo je stalno izpopolnjeval in nenehom3 mrežo potujoče knjižnice, hkrati pa je organizira) tuof večernih tečajev za slovenski, italijanski in nemški jeZ* za stenografijo V času, ko se je v Trstu in na vsem Primorskem leP°j vijalo socialistično gibanje tudi med slovenskim ljudje smo mogli zajeti v Istri le nekaj slovenskih vasi blizu Sicer pa je bilo socialistično gibanje v Istri popolnoma v J{, italijanske socialistične stranke, ki je imela svoje sekcije jadranskih obalnih mestih od Kopra pa mislim do Dubr% ter v nekaterih istrskih mestih v notranjosti dežele, v Wr so govorili več ali manj italijanski Slovenske in cialistične sekcije ali organizacije do leta 1907 v Istri ni bilo. ^ Razlogov za takšno stanje v Istri je bilo več. TeI°f razloga pa sta bila dva: deželni odbor Jugoslovanske so°’ demokratične stranke v Trstu m imel tedaj sredstev za •*' bi lahko pošiljal v Istro svoje organizatorje in agitatorji tudi teh je bilo zelo malo. Posrečilo se mu je le, da je Pr tl; nekaj shodov in organiziral nekaj sekcij v bližini Trsta, v j/ ti ji in na Reki Več ni mogel, dasi je tudi v ostalih kraj^J od čaša do časa prirejal shode in sestanke Drugi razlog y ta, da v Istri dolgo časa nismo imeli nobenega sodrug® $ hrvatsjl želel m bi bil sposoben organizirati socialistične sekcije venskih in hrvatskih krajih. (Nadaljevanje ste^ 30. aprila 196* UL AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Moštvo Brega ima zagotovljeno drugo mesto na končni lestvici Derbi s Primorjem je bil zelo napet kljub zelo slabemu igrišču Breg — PRIMORJE 2:0 <1:0) Rr?-SLCA: V 12’ pp' VaIentič (B), ter v 18’ d. p. Zonta (B). lenti* G: Favent°l Kozina, Bertesina; Švara, Maver, Vižintin, Va-Pb Mikuž’ Zonta’ Grahonja, Petaros. PRIORJE: Furlan; Babuder, stare; Delise, Hrvatič, Metelko; ?v' Pragiacomo, Boico, Verginella, Germani. KOTJE: 8:2 za Breg. SODNIK: Urizio iz Trsta. hriK?POMBE: Igrišče zelo razmočeno, stalno je deževalo, gledalcev E">u*no 300, sodnik je v ' sPortni 19’ izključil Germanija (P) zaradi ne- p et,,a dejanja, 5’ pred koncem se je laže poškodoval Babuder (P). .ocl silovitim nalivom se je v ---------------- jJff■lJ? . končalo eno izmed najbolj Bf^diivih srečanj za vrh lestvice. wfani so s svojim dobro razpo-•eS-nim naPadorn nadvladali pro-Vj]| e. tekmece, ter si tako zagoto-drugo mesto na lestvici. Tek-bia(„Je bila kljub dežju in zelo faln ,mu ig'r>šču, M je seveda ovi-ek n' epo iB1-0« zelo napeta. Obe UstS stia se Prece.i Potrudili in jJ7*° jima je pokazati v prvem jCasu nekaj jgpih aijcij; v Hio n11 delu igre je to uspelo sati,... “regu, ker je Primorje igralo Na 0 v <>bralnbi. tain sP'°šno je Primorje razoča-iyV saJ ni pokazalo tistih vrlin, lih lahko. Gostje so sicer poljih v obrambi, kjer so bili Vjjv, °dločni in niso dopuščali pla-10“. mnogo oddiha; bili pa so ze-Slbki na sredini igrišča, kjer so jih Brežani popolnoma nadvladali: Metelko, Fragiacomo in Verginella so stalno zgubljali dvoboj z Vižintinom, Mikušem in Graho-njo, ki so pokazali zelo razumno in premišljeno igro. Napad Primorja praktično ni obstajal: Danev je bil preveč v ozadju, Boico pa je bil preveč osamljen, ker mu je v odločilnih trenutkih zmanjkalo tudi sodelovanje precej medlega Germanija. Nasprotno pa so Brežani pokazali svojo trenutno dobro formo: obramba je zaigrala zelo učinkovito saj ni dopustila pred vrati Brega niti ene nevarne akcije, ter je stalno čistila položaj. Sredino igrišča so si plavi zagotovili že po začetnih minutah igre, ter so premoč obdržali do konca tekme. Mi-kuš, Vižintin in Grahonja so se "'"m,,, Blatno igrišče med tekmo Breg — Primorje :tItiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiHiiiiitiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiHtiHiiiiiiiiii ja - Tecnof erramenta M Pozitiven nastop Bazovcev Zarja je nastopila z okrnjeno postavo vendar je igrala požrtvovalno Babuder, Frezza, Komar, Metlika, Krizmančič Stojan, tiog ^b&č Vojko, Križmančič Lucijan, Roggi, Pasqualis, Uras, Mo- GtioiT^^KFEBRAME NT A: Scheriani, Lo Pinto, Gioghi, Bellecini, končno vigrali, ter so gradili neutrudno akcijo za akcijo, napadalci so imeli tako stalno na pretek dobrih žog, in so jih tudi znali izkoristiti. Valentič je bil zelo nevaren v prvem polčasu, v drugem pa je skušal preveč preigravati, kar se na tako blatnem igrišču seveda ni dalo. Najnevarnejši mož pa je bil brez dvoma Zonta, ki je našel svojo formo iz prejšnjih let, ter je z vsakim prodorom spravljal obrambo rdeče-rumenih v zagato, tako da so ga bili branilci Primorja prisiljeni često zrušiti. Petaros je nekajkrat preveč okleval sicer pa je bil med najvztrajnejšimi na igrišču. Sodnik Urizio je popolnoma zadovoljil. KRONIKA: Breg je takoj po začetnem žvižgu pritisnil na goste, ter z Mikušem že v 3’ zadel prečko. Napadi plavih so se stalno vrstili in Valentiču je uspelo v 12’ povesti Breg v vodstvo z prisebnim strelom s sredine kazenskega prostora, kjer se je znašel ob žogi popolnoma sam. Primorje je skušalo odgovoriti, a domačini so že v kali zatrli vsak poskus in Grahonja je v 22’ sam pred vratarjem poslal žogo v out. 1’ kasneje je Mikuš s ponovnim strelom iz razdalje že drugič zadel prečko. Gostje so nato poskušali preko Verginelle in Boica nekaj napadov, a brezuspešno; nasprotno pa je imel Furlan obilo dela; v 42’ je Grahonja zelo lepo poslal žogo z glavo v vrata a Furlan je ubranil. V drugem polčasu je premoč Brega prišla še bolj do izraza in vratar Primorja je moral na zaporedne strele Zonte, Petarosa in Valentiča nekajkrat posredovati. V 18’ pa drugi gol: po daljši akciji pred vrati Primorja je žogo dobil Petaros, ki jo je nemudoma podal Zonti, ta se je izognil branilcu, ter nato s silovitim strelom podvojil rezultat. Sodnik je minuto kasneje izključil zaradi nešportnega dejanja Germanija, zato je Primorje zaigralo še bolj obrambno. Zadnjo priložnost je imel ponovno Mikuš, ki je s strelom iz daljave poslal žogo le malo nad prečko v 43’. Zadnjo tekmo letošnjega prvenstva bo Breg odigral v nedeljo 5. maja v Nabrežini z ekipo Libertas Prosecco. K. V. Zattera, Monica, Cernecca, Sandroni, Bossi. <Ž) j LCI: Monica (T) v 37’ p.p., v 41’ p.p. Križmančič Lucijan Koti: v 30’ d. p. Metlika (Z). So .^zadnja tekma tega prvenstva toggj^ključila v korist bazovskih flogo1 'etašev. Ekipa je tudi s to te "‘V pokazala, da zna zmagati, !*8"' iJIieni igralci zaigrajo požrtvo- 1? s ' Zarja je tudi tokrat zaigrati) v Piecej okrnjeno postavo, kar v°tt a01 Prvenstvu nikakšna no-prejšnjo nedeljo v tekmi s iloibiirjeTn si namreft Baldassin roko. Manjkali pa so še ^ida ’ Baldassin B- rn Scocco. §c4v.‘r tudi brez teh je trener Je tv?20 znal sestaviti moštvo, ki tekrpj ° kos nasprotniku. V prvi z istim nasprotnikom, si je jj .zapravila zmago, tokrat pa •bo v e *e posrečilo zaključiti tek-jy. SV°j° korist-Sev* Pa ni mislil, da bo Zarji 'ali n zrtlagati in vsi so pričako- 'bCa0dloeen izid' Tokrat je v ?el(i .zaigral spet Komar in vi-Vhjf* ie takoj, da je prav med 01 njegovo pravo mesto. Za-^ ni)fe zelo požrtvovalno, morda NcjUi °*i tako odlično kot v tej Mitij a ^udi veteran Križmančič j>fav dtl. Se je odrezal dobro in Za.rjj niernu gre zasluga, da je Sf* jJ-Pelo izenačiti. Vendar so »»I*, * vsi drugi igralci požrtvo-vSe ^ Porih in je treba pohvaliti na koncu tekme se jim je Mio v? utrujenost, kajti igrišče je ' Vej atno in Tecnoferramenta je ''en^Pbimerih skoraj dosegla gol, 'e zmaga Zarje popolnoma V pr.na’ kajti tudi Bazovci so v S?nulnierib nevarno ogrožali vra-p^berianija. Jjik pr®dvidevanju je bil nasprotji t6 0 trd oreh za Bazovce. Tu-% ^^erramenta se je odliko-® or, .borbenost j o zlasti po zaslu-« kril Monice in Bossija. *°jbika ^A: začetnem žvižgu se je Tecnoferramenta po- gnala v napad in je nekaj časa oblegala bazoviška vrata. Tega pritiska se je Zarja kmalu otresla in izvedla nekaj lepih protinapadov po zaslugi Roggija, Križmančiča L. in Urasa. Vendar je komaj v 25’ moral Scheriani resno poseči. V 30’ gol za Tecnoferramento. Zmeda pred vrati Zarje, priteče Monica, ki z lepim diagonalnim strelom premaga Babudra. Po golu začne Zarja silovito napadati in večkrat resno zaposli nasprotnikovega vratarja V 41’ toliko pričakovani zadetek! Metlika izvede protinapad, se osvobodi dveh nasprotnikov in poda Križmančiču Lucijanu, ki s paraboličnim strelom ukane vratarja. Drugi polčas je bil precej izenačen, vendar je bila Zarja tista, ki si je zapravila nekaj lepih priložnosti. V 15’ je Uras streljal, vendar za las ven. V 18’ je isti igralec streljal naravnost v roke vratarju. V 24’ krasen strel z glavo Motice, ki ga je Scheriani zelo težko ubranil. V 30’ drugi gol za Zarjo. Prosti strel je streljal Metlika, ki je vdrugič potresel mrežo Tecnoferramente. Igralci Tecnoferramente so še vrgli v napad in Babuder je moral večkrat poseči. V 33’ se je ponesrečil srednji napadalec Tee-noferramente in je moral zapustiti igrišče. V 37’ lep prodor Komarja, ki je preigral nekaj nasprotnikov in močno streljal vendar je vratar branil. Zadnje minute so bile zelo težke za igralce Zarje. Poznala se jim je utrujenost in v obrambi ni šlo vse najbolje. Večkrat je moral vratar braniti zelo nevarne strele. Vendar so tudi te minute potekle in Zarja je tako zaključila tudi to srečanje v svojo korist. ODBOJKA ZENSKA B LIGA Zmaga članic Bora v Padovi Rekord Bora na 1.500 m: Furlanič 4191 po zadovoljivi igri s FARI Orientacijski pohod na Opčinah V nedeljo, 12. maja bo na Opčinah tekmovanje v orientacijskem pohodu za domača športna ir. prosvetna društva ter za druge organizacije. Tekmovanje prirejata športno društvo «Poiet» in prosvetno društvo «Tab r». — Vpisovanje v dneh 8., 9. in 10 maja od 20.30 do 22. ure v Prosvetnem domu na Opčinah Vpisnina 500 lir za vsako ekipo Ekipe lahko štejejo od štiri do šest oseb. — Ob koncu tekmovanja bo sestavljena lestvica po društvih. V poštev pride prvih šest ekip ki bodo o-cenjene s točkam.' 9, 7, 6, 5, 4, 3. Ostale ekipe ki bodo prispele na cilj v maksimalnem času ali ne bode diskvalificirane, bodo prejele eno točko. Društvo, ki bo zbralo največje število točk bo piejelo prehodni pokal prosvetnega društva «Tabor». V trajni, last si bo vsako društvo pridobilo pokal z dvema tudi nezaporednima zmagama. Vsa ostala pravila in morebitne spri mambe bodo objavljene neposredno pred startom. ' zadovoljivo tehnično igro, ki je bi- ............................................................. ŽENSKA C LIGA la tudi agonistično na zadovoljivi višini. V vrstah plavih so zadovoljili vsi, zlasti pa so se izkazali Žerjal, Rodella in Lovriha. Arsehale je že v 4’ z Zitanijem prišel v vodstvo s točnim' strelom, ki ga je srednji napadalec poslal pri drogu v mrežo. Odgovor Brega je bil brezuspešen in tako so Tržačani v 20’ rezultat z Dodičem podvojili. V drugem polčasu je prišla do izraza boljša kondicija plavih, ki sq rahlo prevladovali; v 5’ je Rodella prodrl sam pred vrata a obramba ga je zrušila, sodnik, je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Bandi realiziral. 2’ pred koncem je prodrl v kazenski prostor Kocjančič, a branilec ga je prijel za roko in ga podrl, sodnik pa še ene enajstmetrovke (čeprav upravičene) ni dosodil. Brežani so morali tako poraženi z igrišča, čeprav jim je ena točka ušla samo za las. K. V. ODBOJKA Mladinke Bora jutri v Padovi v meddeželnent finalu i V PADOVI: BOR — FARI (Pd) 3:0 (16:14, 15:6, 15:8) BOR: Pavletič 15, Rauber, Mijot 13, benda 4, Pahor, Hmeljak 4, Bezeljak, Barej 4, Pernačič So. 6, Rogelja. FARI: Novente, Miozzo, Bedin F„. Bedin S., Baccaglini, Fontalan, Bruno, Zanella, Lotto. SODNIK: Sacchi (Mo). ZAPISNIKAR: Moro. V nedeljo popoldne so borovke (tokrat le še nekatere od «nekda-nje» ekipe) po šestih letih zopet nastopile v telovadnici Petron v Padovi, kjer so pred polovico ducata let prvič poskusile srečo na turnirju za vstop v prvo ligo. Tedaj jim ni uspelo. Zdaj pa so zopet nastopile v delno podobnem položaju: zopet se potegujejo za napredovanje v najvisjo ligo. čeprav so si izglede prejšnjo nedeljo, ko so doma zgubile s Presolano, močno pokvarile je uspeh proti FARI iz Padove ven-darlo korak bliže pioti kvalifikacijam. Kar takoj je treba povedati, da nedeljski nasprotnik Bora ni tako slaba ekipa, kot bi sodili po njenem nizkem mestu na lestvici. Dekleta iz Padove so izredne obrambne igralke, zelo dinamične in požrtvovalne. Nimajo pa dovolj močnega napada, brez katerega seveda ne morejo zbirati točk. Kljub temu pa so s svojo igro presenetile, zlasti v prvem setu, saj je ie malo manjkalo, da niso zmagale. V tem nizu se je med obema še-sterkama bila prav dramatična bor, ba. FARI je povedel najprej na 4-; Bor je zaporedoma povišal na 8, FARI na 10, Bor na 11 in nato FARI na 14. Tržačankam se je namreč pri «desetki» zataknilo in so morale, na primer, opraviti vseh šest menjav servisa, da so osvojile eno samo točko. Po obeh «minutah» in treh menjavah 'igralk (od teh dve pri set-žogi) so igralke iz Padove zgrešile servis. Borovke so se izredno potrudile, zaigrale zbrano in odločno ter so izbojevale še pet za porednih točk. S tem pa jc bilo srečanje praktično odločeno. Tržačanke so namreč odtlui zaigrale kot prerojene. Čeprav ie tudi domača ekipa igrala ostro in hitro so borovke res pokazale zrelo igro, z do kaj dobrim kritjem, Uspešnim reševanjem v obrambi, graditvijo igre, ostrimi napadi, pa tudi servisi, če bi tako zaigrale teden dni prej proti Presolani bi ekipa iz Nembra gotovo v najboljšem priitferu osvojila en sam set, nikakor pa ne bi mogla zmagati. Presblafia’ je' sicer res igrala nekoliko bolje ocJ -FARI, ven dar pa 'rte' toliko,* da - ki • borovke ne zmogle ukrotiti tud: njih, če sodimo po igri, ki so jo predvajale v Padovi. To tekmo so namreč opravile v manj kot eni uri igre in niso imele v drugem in tretjem nizu nobenih bistvenih težav. Treba pa je povedati, da so zaigrale v tem srečanju zelo dobro tudi mlajše igralke. Njihova pomoč je bila v zaključnih potezah prvega seta odločilna in je gotovo pr;, v njihova zasluga, da se je ekipa Bora vrnila v Trst. brez zgubljenega seta! MLADINSKI POKAL MENON Nezaslužen poraz Brega ARSENALE — BREG 2:1 (2:0) BREG, Žerjal; Krmec M., Slavec; Lovriha, čok, Bandi; Krmec V., Zahar, Rodella Kocjančič, čuk, ARSENALE: Roncelli; Tessito- re, Zoffoli; Simonovich, Surian, Rovina; Guercio, Dodič, Zitani, Buzzin, Tassan. niso zaslužili poraza, saj so zaigrali zelo požrtvovalno in so bili povsem dorasli nasprotnikom in hi jih verjetno s popolno postavo premagali (odsotna sta bila Bordon in Opara). Obe ekipi sta kljub zelo blatnemu igrišču predvajali ATI fTIKA NEDELJSKI MITING V TRSTU Slabo vreme motilo tekmovanje, ki je potekalo ob slabi udeležbi Deževno nedeljsko, vreme je marsikatera dobrega atleta odvrnilo, da je raje ostal doma kot pa prišel merit svoje sile' na tržaški občinski stadion. Na precej razmočenih Stezah se je pomerilo med seboj približno 40 fantov in 20 deklet, .ki so po dolgem obotavljanju sodnikov le začeli s tekmovanji. V ženski konkurenci ni bilo Furlank in so vseh osem panog osvojile predstavnice Ginnastice Triestine. pri moških pa so iz istega vzroka Tržačani prišli kar do 5 zmag. Tekmovalcev iz Gradiške, Pordenona in večine iz Vidma sploh ni bilo na spregled. Goričanov je bilo le nekaj, Trži-čani pa so bili dobro zastopani skoraj povsod. Atleti Bora so nastopili v 8 moških in dveh ženskih disciplinah. Pri dekletih so bili rezultati slabi, delno tudi zaradi vremenskih ne-prilik, v moški konkurenci pa je padel en društveni • rekord. Novi rekorder, že drugič v letošnji sezoni, je Furlanič, ki je že štiri leta stari čas Sancina 4'23" na 1500 m premaknil do 4’19”9. Po dolgih poskusih Sancina, Švaba in Furlaniča samega imamo končno tekača zmožnega rezultata pod nadvse zadovo ljivo znamko 4’20”. Opišimo malo ta tek. Startalo je skupno 14 atletov med katerimi skoraj vsa deželna elita z «asi» kot so Lenarduz-zi, Miani In Blasig na čelu. Poleg Furlaniča je za Bor nastopil tudi Švab, ki pa je samo pol ure prej tekel 400 m in od njega povsem razumljivo ni bilo mogoče pričakovati dosti. Začetek je bil po zaslugi . Mianija ih Lenarduzzija zelo hiter. Tesnp, zal prvimi je (ekel tudi Furlanič, medtert, ko se "je začela vrsta tekačev daljšati. Švab je zaradi utrujenosti odstopil, Furlanič pa je dobro- nadaljeval in upanje na hov rekord je raslo. Krog pred koncem je bil Furlanič-na 5. mestu, 300 m pred čiljem pa sta ga dva tekača začela napadati, furlanič, .ki ni izredno hiter v zaključku teka in ker je bil tudi. utrujen od hitrega začetka ni utegnil odgovoriti na napad. Tekel je v istem ritmu do cilja in za svoj trud prejel tudi prirrierno priznanje: nov rekord Bora 4T9"9! Doseženi čas je res dober tudi v deželnem merilu. Z zanimanjem pričakujemo sedaj nastop na 1500 m tudi Švaba, ki je že v dobri formi. Drugi - najboljši atlet Bora je bil v metu krogle Vojko Cesar. Dosegel je zadovoljiv rezultat 11,68 m, ki je veljal 6. mesto v končni oceni. Ostali Borovci so se odrezali takole: Švab je bil v svoji skupini teka na 400 m drugi s časom 56"9. To je nekoliko več kot se je od njega pričakovalo. Aleksander Košuta ni v teku na 100 m pokazal nič novega in je dosegel že drugič čas 12”2, Križman pa se je v metu kopja ki skoku v daljino odrezal poprečno. Cesar je nastopil tudi v teku čez zapreke na 110 m. Startal je kar dobro in je bil vse do poiovice proge na 3.-4. mestu, med zadnjimi fniiiiiiiMiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiimuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiriiiiiiiiifuiHiHMiiiiHmi MOŠKA D LIGA Odlična igra ekipe Krasa proti šesterki gasilcev (Go) Ekipa je zelo vigrana, izstopal je tolkae Budin Miloš KRAS — GASILCI GORICA 3:0 (15:11, 15:11, 15:8) KRAS: L. Milič, L. Budin, B. Milič, Z. Simoneta, M. Budin (k), Wilhelm, Kobal In B. Simoneta. GASILCI GO: Marangon, Salateo, Zoff, Vlsintin, Tuzzl (k), Leban, Malfatti in Simonetti. SODNIK: A.. Rlbis iz Vidma; stranski sodnik F. Rigoni (TS); zapisnikar: A. Pappacoda. Tudi v nedeljo je šesterka Krasa iz zgoniške občine jasno dokazala, da je prebredla hudo krizo, v kateri se je znašla tik pred začetkom letošnjega prvenstva D lige. ZgOnišk! Borba za žogo med tekmo Union — Alabarda B V dramatičnem srečanju v Gorici bazoviška Zarja premagala AGI Zarja edina šesterka te lige, ki doslej ni okusila poraza ZARJA - *AGI B 3:2 (15:7, 15:2, 9:15, 7:15, 15(6) AGI B: Scaramuzza, Del Vento, Bertossi, Montanaro, Bregant, Di Minica, De Colle, Moretto ln Lo Presti. ZARJA: Križmančič M., Križmančič D., Križmančič Sonja, Bandelj, Seražin, Križmančič Saška, Grgič, Baldassin. SODNIKA: Kranner in Bresigar (oba Gorica). Ob velikem navdušenju igralk in navijačev, ki so prihiteli v Gorico, se je v nedeljo končal nastop Zarje v prvenstvu C lige. Do skrajnosti napeti živci in popolna izenačenost ekip sta pripomogli, da je navdušenje doseglo višek, ko je sodnik končno trikrat zapiskal in oznanil zmago slovenske ekipe. Bazovke zaslužijo za nedeljski nastop vso pohvalo. Pokazale so, da znajo vzdržati psihični pritisk, kar je prišlo do izraza prav v odločilnem setu, ko so z dobro grajeno igro in plasiranimi žogami strle odpor nasprotnic. Zagrizenost je bila predvsem vidna v obrambi, kjer so dekleta z uspehom branila tolčene žoge goriškega napada in so nato večkrat uspešno gradile protinapad. AGI je v prvih dveh setih popolnoma odpovedal ob točnih servisih belo-rdeče šesterke, nato pa je v tretjem setu uredil svoje vrste in z mirno in tehnično dobro igro izenačil stanje. Goriška dekleta so v tretjem in četrtem setu zaigrala kot prerojena. Lovila so lepo servis, in podajala na mrežo, kjer je tolkačica z uspehom za- ključevala. Res zelo dober naraščaj za bodočnost prve ekipe. Prvi in drugi set sta potekala skoro enako. Zarja je izredno dobro servirala, gradila in zaključevala. Nastop je bil tako prepričljiv, da smo že računali na gladko zmago. Kar pa ni nihče pričakoval se je zgodilo. V naslednjih dveh setih so domačinke silovito reagirale in Zarja, že prepričana v lastno zmago je nekoliko popustila. Servisi in obramba sta »zaškripali«. AGI je nadaljeval s svojo ofenzivo tudi v četrtem nizu in v petem je že vodil s 3:0. Tedaj pa so se končno igralke Zarje zbrale in v razburljivi igri izenačile ter nato povedle najprej s 5:3, nato pa pri menjavi Igrišča z 8:3. Spet uspešni napadi goriške ekipe in rezultat 8:6. To pa je bilo tudi vse kar so lahko zelene storile. Zarja je prevzela servis in v dveh samih menjavah je osvojila še nadaljnjih sedem točk, ki so ji zadostovale za to zmago, ki je potrebna za osvojitev končnega prvega mesta. t. v. fantje so namreč 'želi svdjti' drugo zaporedno zmago in so odpravili ekipo goriških gasilcev z neoporečnim 3:0. Srečanje, ki bi se moralo odigrati na zgonlškem odbojkarskem igrišču, ep je zaradi dežja odvijalo na stadionu «Prvi maj« z dokajšnjo zamudo. Goriški odbojkarji so se predstavili na igrišču z isto postavo kot lani in v začetku sta se ekipi očitno bali druga druge. Naj omenimo, da je Kras v prvem setu zgrešil kar osem servisov, kar je svojevrsten rekord. Igra je bila že od začetka zelo živahna in borbena: zasluga za to gre predvsem kraso-vemu napadu, ki je na mreži razpolagal z nasprotnikom, kot je hotel. Tudi v polju so se krasovci dobro premikali in so pokazali bistven napredek, vsaj kar se tiče uigranosti. Prvi set je bil najbolj izenačen, ker so igralci Krasa z lepimi akcijami večkrat iztrgali nasprotniku servis, nato pa so ga banalno zapravili. To pomanjkljivost so Goricam Izkoristili in so povedli z 11:10, vendar jih je nato Kras prehitel in zmagal. Gasilci so uvideli, da jim trda prede, zato so v začetku drugega seta dali vse od sebe, da bi izenačili stanje v setih. Res so predstavniki soškega mesta stalno vodili vse do stanje 10:5 v njihovo korist. Tedaj pa so. se Zgoničani ponovno zbrali in uspeh ni izostal: Predvsem po zaslugi navdušujočih krasovih akcij, ki so se zaključevale z ostrim in za gasilce neubranljivim tolčenjem, so se Goričani znašli drugič na kolenih. Ta neuspeh je goste zelo potrl in tretji set Je bila le formalnost, saj so biii v tem zaključnem nizu krasovci stalno v vodstvu, čeprav so Predvajali bolj medlo odbojko. Nasprotnikov odpor je bil namreč že strt in spričo nezajezljivih napadov krasove vrste, Je gasilska enota popolnoma obupala. Krasovci so z nedeljskim nastopom prijetno presenetili, saj ni nihče pričakoval, da jim bo uspelo v tako kratkem razdobju odpraviti vse pomanjkljivosti, ki so prišle na dan v prvih dveh srečanjih letošnjega prvenstva. Moč krasove šesterke je bil tudi tokrat napad, ki je bil na mreži popoln gospodar in to predvsem po zaslugi odličnega M. Budina ter v nedeljo dobro razpoloženega B. Miliča. Vse svoje vr-bhe je pokazala tudi obramba in Pa podajači, ki so z dobrimi podajami mnogo pripomogli k uspešnemu zaključku akcij. Ce bodo kra-sovci tudi v bodočih srečanjih pokazali tako Igro, bodo nedvomno zelo trd oreh za vse ekipe. V sredo, 1. maja bo Kras gostoval v Gradiški, kjer se bo srečal s še-sterko tamkajšnje Torriane, ki bi mu ne smela delati velikih preglavic. -bs- Prvomajski turnir v Celju Nabrežinkc tretje V nedeljo je ženska odbojkarska ekipa nabrežinskega Sokola nastopila na prvomajskem turnirju y Celju, katerega sta se udeležili se ekipi Partizan iz Celja in Brestanica. Zmagala je domača ekipa in to brez posebnih težav. Tekme so v glavnem zadovoljile; nekoliko enolično je bilo le srečanje mgd Partizanom in Sokoldtn, tč pa zaradi velike razlike med ekipama. Nekoliko nepričakovano a zasluženo je Nabrežinkam Uspelo vzeti set Brestanici. Ta ekipa je pokazala izredno atletsko pripravljenost, pomanjkljiva pa je v prstni tehniki. Sokol je zaigral umirjeno in borbeno ter je po napeti tekmi osvojil set. Več pa ni zrno gel .Tako je zmaga pripadla bolj izkušeni Brestanici, ki je s tem zasedla drugo mesto. Nabrežinska ekipa je nastopila v postavi: Filipčič, Caharija, Batagelj, Maganja Nives in Nadja, Knez, Zavadlav, Švab. IZIDI: Brestanica — Sokol (15:9, 15:12, 12:15, 15:9) Partizan — Brestanica (15:9, 15:8, 15:8) Partizan — Sokol (15:5, 15:5, 15:4) 3:1 3:0 3:0 Okrnjena ekipa Rrcžank ni našla poti do zmage MARZOTTO — BREG 3:0 (15:1, 15:7, 15:10) MARZOTTO: Bassanese M., Zuf-fellatto, Bassanese A., Bevilac-qua, Corbatto, Gasparella, Gauzi, FeUzzaro, Santagiuliana, Brunello, Stocchero. BREG: čuk, Slavec D., Slavec N., Foraus, Barut, Corradini. SODNIK: Schiavo iz Trevisa Brežanke so odpotovale v Val-dagmo s precej okrnjeno postavo in so morale tako nastopati v šestih, kar je že pred tekmo psihološko slabo vplivalo nanje. Zato so prvi set gladko zgubile, zlasti, ker se niso v telovadnici takoj znašle. V drugem setu pa se je igra razživela in plave so pokazale zares, zadovoljivo igro, ter so se trdno upirale boljšim nasprotnicam, ki so z iepp zaključenimi akcijami neujpomo zbirale točke. Tretji set je bil verna slika drugega in Brežanke so morale kljub temu, da so lepo gradile igro, ter so zadovoljivo zaigrale v obrambi prepustiti čisti izkupiček Marzottu. K. V. DVA KOŠARKARSKA IZIDA Prvenstvo «Prima divisione« Bor B . Olimpija 26:55 (7:26) Promocijsko prvenstvo Bor . Porzio 49:75 (13:36) DOMAČI ŠPORT Jutri, 1 nuja NOGOMET II.. amaterska kategorija Ob 16. uri v Seveglianu SEVEGLIANO — JUVENTINA * * * Naraščajniki Ob 10. uri v štandrežu JUVENTINA — ARDITA (GO) * * * ODBOJKA Zenska C liga Ob 10.30 v Gorici AGI B — BREG B * * * Promocijsko prvenstvo Ob , 10.30 v Trstu FARI C — BOR C Z ženske odbojkarske tekme Breg — Sokol: tolče Zavadlalova zaprekami pa mu je pošla sapa in zadovoljiti se je moral z razmeroma slabim časom. Bor je nastopil tudi v štafeti 4x100 m. Tekle so samo tri ekipe. V prvi predaji so borovci menjali kot prvi pred Gin-nastico Triestino ln Goriziano, v drugi predaji pa so se znašli na drugem mestu za Ginnastico Trie-stlno. vendar so povečali prednost nad Goriziano. Pr: 200 m je Gori-ziana zgrešila menjavo ln je odstopila. tako. da so borovci brez težav zasedli drugo mesto, ki pa bi bilo verjetno njihovo tudi brez odstopa Goričanov, čeprav je štafeta tekla v nekoliko močnejši postavi kot v Novi Gorici je bil čas za pol sekunde slabši. Vzrok je verjetno v zelo mehki stezi, ki je nudila zlasti sprinterjem v nedeljo zelo slabe po-goie. V ženski konkurenci so borovks nastopile v metu krogle ln skoku v daljmo. Sonja Lukač ni nastopila v krogli, ker v tej panogi sedaj vadi primernejšo tehniko. Skakala je samo v daljino ln dosegla skromen rezultat, iz katerega pa zaradi nenormalnih pogojev za tekmovanje ne moremo ničesar sklepati. Od ostalih rezultatov je najboljši čas 50"6 Tassinija na 400 m. Atlet jo dosegel nov osebni rekord, ki verjetno oznanjuje zelo uspešno sezono za enega najresnejših in najboljših deželnih atletov. V metu kopja smo doživeli presenetljiv povratek na stezo Bassa Iz Tržiča. Metalec, ki je bil pred nekaj leti med najboljšimi v deželi menda upa ponovno na boljša mesta. Rezultat skoraj 55 m je vsekakor dober. Radovan Fučka je nastopni v krogli ln kopju. V prvi panogi je zmagal z veliko prednostjo, vendar dosežena znamka 13,18 m zanj ni preveč dobra, v kopju s slabo tehniko metanja ni mogel više od tretjega mesta z rezultatom nekaj nad 54 m ki ga verjetno ni razveselil V teku čez zapreke na 110 m Je zmagal v dobrem času 16"3 Videmčan Fasan. V ženski konkurenci je bila najboljša Luciana Giamperlati, ki je Y ako*u \ višino dosegla značko 150 cm. Solidna Je bila v metu krogle tudi članica Ginnastice Llvia >(eJar' Ki je premagala mladinko Grlo z 10,25 proti 9.78 m. REZULTATI Moški: , llp m zapreke: 1. Fasan (Libertas Videm) 16”3, 5. Cesar (Bor) 18"5 Tassini (Libertas TS) 50 6, Švab (Bor) 56”9 Višina: 1. Dannisl (Libertas Videm) 1,75. i Krofla„ 1 Fučka (Libertas TS) 13,18, 6. Cesar (Bor) 11,68. V Tassinl (Libertas TS) H 6, Košuta (Bor) 12”2. 1500 m: 1. Lenarduzzi (libertas 4M9”Q1,ln 4 2 \ 7' Furlanlfi (Bor) 4 19 9 (nov rekord Bora). °ay^:.F Del Mistro (osi Trst) 6,23, 8. Križman (Bor) 4,90. *opr Basso (Italcantieri) 54'75' 9- Križman (Bor) 39,43 47”? O 2: 1 Gtohastlca Triestina IV’ Ir P°r (Cesar' Kufersln, Košuta, Križman) 48”7. Ženske: 80 m zapreke: 1. Schom 13”8 Višina: 1. Giamperlati 1,50. 400 m: 1. Biagini 65”3. 100 m: Dambrosi 13”9. (Bon^ofi i S1*/1 f’3®' 2 BukaS ^riJ'96’,3'^Kufersfn ,Bor> 3.55. (Bor75 71 r 10'25, 7' BareJ 4xK>0 Cerar28’36 54"1. ^hSLZI?agovaIke v ženskih panogah so članice Ginnastice Triestine —'lin' MOŠKA d LIGA Neizkušeni Bor B klonil Libertasu iz Turjaka Libertas (Turjak) : Bor B 30 (15:11, 15:2, 15:2) Libertas Turjak: Gregorin, Por-telli, Furlan, Trentin, Sverzut Per foglia, Zamarian C. in L. Bor B: Morpurgo, Presinger, Može, Malalan, Furlan, Starc, Spetič m Marc. Sodnika: Torre Adriano (TS) In Ribis Adriano (Videm) V nedeljo zjutraj je moška B ekipa Bora nastopila v odbojkarskem prvenstvu D lige proti Liber, tasu iz Turjaka. Mladi borovci so pokazali nekaj zelo lepih potez, kar dokazuje da vestno trenirajo. 2al pa jim manjka še izkušenost, največja slabost pa je neuigranost nekaterih igralcev, kar škoduje celotni ekipi. S—a ŽENSKA C LIGA Presenetljiva zmaga borovk nad Porziom Bor B : Porzio B 3.0 (15:11, 15:7, 15:9) Porzio B: De Paoli, Braidotti, Fumi, Qualizza, Sbuelz, Petrucco Bertossi. Bor B: Nibrandt, Barej, Suhadolc Placer, Pečar, švagelj, Kalan in Čandek. Sodnika: Palombari in Pappacoda oba Trst. V prvenstvu ženske C lige so v nedeljo iiplave« igrale doma proti ekipi Porzio B iz Vidma, pred lepim številom občinstva. V primerjavi s četrtkovo tekmo so v nedeljo prav dobro zaigrale. Umirjenost in hladnokrvnost sta bili glavni vrlini s katerima so Plave zmagale, poleg lepih in do-bro plasiranih žog. Pomanjkanje kondicije pri borovkah pa smo o pazili zlasti v zadnjem setu, ko so plave vodile 8:0 in nato prepustile pobudo nasprotnicam pri stanju 11:8 so se spet zbrale ter o-svojile set in tekmo. Š-» * • • V petek ob 20.30 bo na stadionu “Prvi maj« tekma ženske C lige med Borom B in Zarjo. m: Ginnastica Triestina ♦Bologna IZIDI — Milan 1:1 •Brescia — Roma 1:0 ♦Cagliari — Varese 2:1 ♦Inter — Juventus 0:0 Fiorentina — ‘Mantova 2:1 ♦Sampdoria — Vicenza 1:0 ♦Spal — Atalanta 1:0 Napoli - - »Torino 2:1 Milan LESTVICA 28 17 9 2 51 23 43 Napoli 28 12 10 6 32 23 34 Inter 28 13 7 8 43 29 33 Forentina 28 12 9 7 33 22 33 Juventus 28 11 10 7 29 28 32 Bologna 28 10 11 7 29 22 31 Varese 28 12 7 9 27 25 31 Torino 28 11 8 9 42 28 30 Cagliari 28 10 7 11 39 36 27 Sampdoria 28 6 14 8 26 31 26 Roma 28 7 12 9 23 33 26 Vicenza 28 7 8 13 21 30 22 Spal 28 10 2 16 24 35 22 Atalanta 28 9 4 15 25 42 22 Brescia 28 8 4 16 20 35 20 Mantova 28 3 10 15 12 35 16 Prihodnje tekme (5. maja) Atalanta - Bologna. Brescia -Vicenza, Cagliarl - Torino, Fio-rentina - Spal, Inter - Napoli, Juventus - Sampdoria, Roma -Milan. Varese - Mantova. B = = = IZIDI »Foggia - — Genoa 1:0 ♦Lazio — Lecco 1:0 ♦Livorno — Piša 2:0 ♦Modena — Palermo 3:1 ♦Monza - — Catanzaro 1:0 Messina — »Novara 1:0 ♦Padova — Catania 1:0 ♦Reggina — Perugia 1:1 ♦Venezia — Bari 0:0 ♦Verona — Reggiana 3:0 LESTVICA Palermo 33 14 16 3 35 20 44 Piša 33 15 11 7 41 25 41 Foggia 33 13 14 5 35 27 40 Verona 33 M 11 8 34 22 39 Reggiana 32 12 13 7 33 26 37 Bari 32 12 10 9 43 34 36 Livorno 32 14 8 10 27 23 36 Monza 32 9 16 7 33 33 34 Reggina 33 11 11 11 35 37 33 Catanzaro 33 7 18 8 23 24 32 Catania 32 10 11 11 29 27 31 Padova 32 11 9 12 26 25 31 Genoa 32 8 14 10 30 23 30 Lazio 32 7 16 9 20 26 30 Modena 32 7 15 10 30 33 29 Venezia 32 8 12 12 21 26 28 Messina 32 8 12 12 19 33 28 Perugia 33 7 13 13 31 40 27 Novara 33 6 15 12 23 43 27 Lecco 33 4 18 11 27 37 26 Potenza 32 4 13 15 18 38 21 Prihodnje tekme (5. maja) Bari - Messina, Catania - Nova-ra, Genoa - Palermo, Lecco - Livorno, Modena - Catanzaro, Monza - Potenza, Perugia - Reg-giana, Piša - Foggia, Reggina -Padova, Venezia - Lazio. A SKUPINA C Mm m IZIDI •Biellese — Piacenza 'Bolzano — Rapallo ♦Como — Trevigliese •Entella — Verbania ♦Legnano — Savona •Mestrina — Marzotto ♦Monfalcone — P. Patria ♦Pavia — Treviso •Solbiatese — Triestina Alessandria — 'Udinese 1:1 1:0 3:0 3:1 1:1 2:0 2:2 0:0 0:0 1:0 LESTVICA Como Piacenza Udinese Savona P. Patria Verbania Solbiatese Marzotto Monfalcone Triestina Alessandria Treviso Legnano Trevigliese Biellese Entella Rapallo Bolzano Pavia Mestrina Prihodnje tekme (5. maja) Alessandria - Mestrina, Entella - Bolzano, Marzotto - Monfalcone, Piacenza - Legnano, Pro Patria - Biellese, Savona - Pavia, Trevigliese - Solbiatese, Treviso - Como, Triestina - Rapallo, Verbania - Udinese. NOGOMET C LIGA NOGOMET Zelo slaba igra ekipe Triestine pred komaj nekaj sto gledalci Solbiatese in Triestina sta odigrali zelo medlo in nezanimivo tekmo SOLBIATESE — TRIESTINA 0:0 SOLBIATESE: Pisci; Tadei, Vergani; Rossi, Morganti, Marcioni; Dalle Crode, Crespi, Longo, Fagnani, Milanesi. TRIESTINA: Colovatti; Da Rold, Kuk; Del Piccolo, Sadar, Pestrin; Ridolfi. Brusadelli, Pedroni, Scala, Canzian. SODNIK: Lattanzi iz Rima. Niti 1000 gledalcev. Koti: 2:2 (prvi polčas 2:1 v korist Solbiatese). Tekmi je prisostvoval trener italijanske polprofesionalne reprezen- tanke Todeschini. -------------- Ta tekma je bila le senca prejš- njega srečanja med tema dvema moštvoma, ko sta še bili na čelu lestvice in sta si po napeti in krasni igri razdelili točke z enakim izidom. Obe moštvi nimata več nobenih ambicij niti problemov za lestvico, zato sta zaigrali brez volje. Triestina se je zaprla v obrambo in je le tu in tam poskušala presenetiti domačine s protinapadi, ki so se valili predvsem po levi strani, kjer je Canzian potrdil trenutno dobro formo. Kljub temu pa tudi domačini niso napravili mnogo, da bi prišli do zmage. Na sredini igrišča so bili gostje boljši predvsem zaradi odlične igre Brusadellija in Pestri-na, obramba Triestine pa je brez težave prenašala nasprotne napade. Najboljši na igrišču je bil zopet Kuk, ki je režiral igro v obrambi in je večkrat zapustU svoje mesto. S hitrimi prodori je še najbolj spravljal v zadrego domačo obrambo. Omembe vreden je tudi nastop Del Piccola, ki je onemogočil nevarnemu Longu vse nevarne podvige, ostalo pa je napravil Sadar, ki je s svojo izkušenostjo vodil tovariše. V napadu je šlo vse po starem. Najaktivnejša sta bila že omenjeni Canzian in Pedroni, ki pa se še vedno preveč zamuja na sredini igrišča. Razočaral pa je Ridolfi, ki je še zelo daleč od nekdanje forme. V vratih je znova zaigral Colovatti in to je morda nesmiselno, ker bi bilo bolje ovrednotiti mladega Chendija, saj mu je enakovreden. Domačini so popolnoma razočarali. Niso znali izkoristiti pobude, ki so jim jo gostje prepustili, tako da so bili njihovi napadi dolgočasni in brezplodni. Napad je pokazal tiste napake, ki se Bologna — Milan Brescia — Roma Cagliari — Varese Inter — Juventus Mantova — Fiorentina Sampdoria — Vicenza Spal — Atalanta Torino — Napeli Livorno — Piša Monza — Catanzaro Verona — Reggiana Arezzo ---- Cesena Sambened. — Maceratese KVOTE 13 — 1.077.100 lir 12 — 50.800 » X 1 1 X 2 1 1 2 1 1 1 X X 1. — 1. Navazzo 2 2. Agadir X 2. — 1. Opus Jet X 2. Adorno 2 3. — 1. Brunate 1 2.. Batan X 4. — 1. Oggia 2 2. Nanyuki 2 5. — 1. Dainty Girl 1 2. Newmarket 2 6. — 1. Moise 2 2. Lu’ X KVOTE 12 — 1.374.937 lir 11 — 56.504 » 10 — 7.020 » ponavljajo že nekaj tednov in ni nič spominjal na nekdanje nastope, ko je bil strah in trepet vseh obramb. Longo, ki je v začetnih tekmah bil najnevarnejši strelec prvenstva, doživlja trenutno krizo, ostali pa so se pustili presenetiti že na sredini igrišča. Dvoboj je bil tako nezanimiv, izid pa je točen, ker nobeno moštvo ni zaslužilo zmage. Obe ekipi sta imeli po eno priložnost, ki se je končala na prečki. V prvem polčasu je v 22’ Crespi z močnim udarcem od daleč presenetil Colovatti ja, katerega je rešil okvir vrat, v drugem polčasu pa je v 61’ Pestrin preigral nekaj nasprotnikov in je podal Canzianu, ki je v teku streljal odlično, toda tudi on brez sreče. Poleg tega je takoj v začetku tekme Colovatti z izredno intuicijo ustavil Milanesijev prodor, Longo pa je pri praznih vratih zgrešil žogo. Najboljši na igrišču je bil torej pravzaprav sodnik, ki je piskal malo, toda dobro. uk D LIGA Ponziana klonila tudi poprečnemu Jesolu Tržačani na predzadnjem mestu lestvice Ponziana je po tem porazu zgubila stik z ostalimi kandidati za izpad JESOLO — PONZIANA 3:1 (2:0) PONZIANA: Prinčič; Gianella, Baudaz; Norbedo, Covacich, Kirk-mayr; Fonda. Ravalico, Furlani, Curci, Catania. JESOLO: Paludello; Brollo. Zors; Terzariol, Gorghetto, Callega-ri; Berton. Tedesco, Dalla Pupa, Savrion, Vomiero. STRELCI: v 30' Callegari, v 42’ Dalla Pupa, v 56’ Furlani, v 84’ Tedesco. SODNIK: Varnero (Alessandria). Približno 1000 gledalcev. Koti 7:1 v korist Ponziane. L sodni poraz domačinov, ki so proti poprečnemu Jesolu zapravili zadnjo priložnost, da vsaj obdržijo stike z ostalimi kandidati za izpad. Rezultat je popolnoma realen, ker so bili gostje boljši, bolj praktični in predvsem bolj točni. Niso napravili tistih napak, ki so jih domačini delali vso tekmo, niso pre- puščali pobudo domačinom, igrali HO60MCT II. AMATERSKA KATEGORIJA Vesna tudi doma ne osvaja točk Moštvo je v kritičnem položaju Zaradi grobe igre nasprotnikov Vesna ostala z devetimi igralci 0:1 (0:0) VESNA — SAN PIER DTSONZO STRELEC: Pojan v 13’ d.p. VESNA: Gardini (Tence R.); Sulčič D., Sedmak; Finotto, Rai-mondo, Sulčič S. (k); Košuta Z„ Milič, švab, De Michele, Tence B. S. PIER DTSONZO: Donda; Cacaze, Tonzar; Popan (k), Beltrame, Braulin; Mauro, Donda II., Perco, Boscarol, Cristini. SODNIK: Romanin iz Pordenona. KOTI 8:2 za Vesno. Opombe: Vlažno deževno vreme; igrišče v dobrem stanju. Gledalcev približno 350. V 20’ p.p. si je resno poškodoval gleženj Finotto. Isto minuto je sodnik pismeno opomnil Boscarola. V 6’ d.p. je zapustil vrata Gardini, zamenjal ga je Rado Tence. 26’ d.p. je Tonzar grobo zrušil Košuto Z. v kazenskem prostoru, tako da je moral zapustiti igrišče za preostali del tekme, čim bolj se bliža h koncu prven stvo II. amaterske lige, tem bolj kritičen postaja položaj za kriško Vesno. Takrat je sprejela v goste enajsterico S. Pier dTsonzo in ji je prepustila na lastnem terenu obe točki. Vesna je goste v prvi tekmi na njihovem igrišču prisilila k delitvi. točk, zato so navijači pričakovali doma zmago. Tekma pa je razočarala številne gledalce, tako s prikazano igro, kot z rezultatom. še enkrat je treba podčrtati neučinkovitost napada, ki se je spuščal v nepotrebna preigravanja. Napadalci so pokazali premalo prodornosti, igrajo sami zase, medtem ko so njihovi soigralci večkrat prosti in na ugodnih mestih za dosego gola. S tako igro je nemogoče prodreti obrambo nasprotnikov, če pa je to le uspelo, so bili streli bolj podaje nasprotnemu vratarju kot pa streli za dosego gola. Obramba je tokrat aobro zaigrala, kljub nesreči, ki jo je doletela v 20’ p.p. ko si je Finotto poškodoval gleženj in je moral preostali del tekme statirati na levem krilu. Tako je krilska vrsta oslabela, saj je moral Silvan Sulčič prevzeti mesto Finotta, vendar pa je dobro opravil svojo nalogo in je popolnoma onemogočil srednjega napadalca Percota. Poškodba Finotta je res zadala ekipi hud udarec, zmanjšala njeno udarno moč, m pa zadostno opravičilo, saj so kljub temu napadalci zamujali edinstvene priložnosti. Kaže, da Je tudi vratar problem zase. Tokrat so gostje zopet dosegli gol z nenevarnim strelom od daleč, ki ga je Gardini sicer ujel a se mu je žoga izmuznila iz rok in se zakotalila čez belo črto. Za konec je prišlo s strani branilca Tonzarja v 26’ d.p. še do namerne grobe poškodbe v kazenskem prostoru nad napadalcem Zmagom Ko-šutom, katerega so morali odnesti z igrišča. Z devetimi možmi v polju ter z odvzemom mogoče edinega napadalca, ki je režiral skupno igro, je bila usoda Vesne dokončno zapečatena. O gostih lahko rečemo, da niso močni. Imajo nekaj dobrih elementov kot je krilec Poian, ki nenehno zaustavlja napade nasprotnikov in gradi akcije za svoja dva nevarna strelca Maura ter Perca. Kronika: že v 5’ p.p. Je imel Rai-mondo ugodno žogo, toda njegov strel Je šel daleč od vrat. V 10’ je Košuta Z. krasno podal na sredino kazenskega prostora gostov, vendar ni bilo napadalca, ki bi izkoristil priložnost. V 40’ najlepša akcija dneva: Milič do Švaba, ki je žogo podal De Micheleju, zopet izmenjava žoge med Švabom in De Mi-chelejem, strel slednjega pa je bil prešibek in vratar gostov je z lah- D SKUPINA IZIDI ♦Itala — Sagrado ♦Edera — Rosandra 1:0 ♦S. Lorenzo — P. Monfalcone 2:1 S. Pier dTsonzo — »Vesna 1:0 ♦S. Canzian — Turriaco 1:1 Mariano — ♦Farra 2:1 •CRDA — Libertas 0:0 ♦Romans — Torriana 2:2 LESTVICA Mariami 26 16 7 3 43 19 39 EJera 26 16 4 6 36 21 36 Libertas 26 11 11 4 27 lfc 33 S. Canzian 26 10 11 5 32 21 31 Sagrado 26 11 8 7 31 19 30 S. Pier d’Is. 26 12 6 8 27 32 30 Italia 26 10 8 8 30 28 28 Farra 26 7 12 7 28 29 26 Rosandra 26 8 8 10 28 24 24 Turriaco 26 7 10 9 24 30 24 Torriana 26 9 5 12 24 29 23 Romans 26 6 8 12 28 31 20 P. Monfal. 26 7 5 14 26 40 19 CRDA 26 5 9 12 18 32 19 Vesna 26 3 11 12 21 32 17 S. Lorenzo 26 5 7 14 17 37 17 koto branil. V 3’ d.p. je Cacaze podal visoko na sredo kazenskega prostora domačinov in Gardini je rešil žogo z drznim posegom izpod nog srednjega napadalca. V 13’ prosti strel daleč v polju. Streljal je Poian naravnost v sredino vrat Gardinija v naročje, slednjemu se je žoga odbila čez belo črto in 0:1 za goste Vesna je odgovorila z akcijo Fl-notto-Tence B. do De Micheleja, ki je streljal daleč čez prečko. V 30’ se je spustil z osebno akcijo v prodor Tence B„ toda njegov strel je vratar ubranil. še zadnja priložnost se je nudila poškodovanemu Finottu, ki je sicer streljal kakor je mogel, toda vratar je z odličnim skokom prestregel žogo in s tem je splahnelo zadnje upanje za izenačenje. K. K. Tekmovanje za dijake nižjih in višjih šol so za zmago od prve do zadnje minute in niso odpustili Ponziani niti ene napake. Sicer je nekaj časa kazalo, da bodo domačini lahko rešili vsaj točko. To je bilo v drugem polčasu, ko so domačini stisnili nasprotnike v obrambo, zmanjšali razliko in nekaj časa celo gospodarili na igrišču. Ko pa je Furlani na neverjeten način zapravil priložnost za izenačenje, je zajelo «belomodre» malodušje in gostje so znova zagospodarili. Vzrokov za poraz je več: predvsem je treba reči, da je celotno moštvo v hudi krizi. Obramba je kljub povratku Covacicha pokazala mnogo pomanjkljivosti, predvsem vratar je bil glavni krivec za prejeta dva gola. Norbedo je zaman skušal napraviti nekaj reda v moštvu. Na sredini igrišča so vsi popustili. Kirkmayr in Ravalico sta bila zelo netočna pri podajah, Fonda pa je dalj časa le taval po igrišču. Napad je bil kot vedno jalov, ker je tudi Curci, ki je najbolj konstanten med igralci, imel slab dan. Furlani je bil kot vedno netočen, le da je končno znova izkoristil enega od mnogih prostih strelov. Gledalci so pričakovali že od vsega začetka napadalno igro domačinov, ki bi morali zmagati v tej tekmi. Na žalost pa je bilo že takoj jasno, da so gostje premočan nasprotnik: pognali so se v napad, takoj spravili v zadrego obrambo Tržačanov, ki je z netočnimi in živčnimi posegi komaj odbijala številne napade. Vse do 30’ smo zaman čakali, da bi se Tržačani znebili treme. Tedaj pa je Prinčič zagrešil prvo napako. Ob prostem strelu (skoraj pri zastavici) je okleval v vratih, tako, da je lahko Callegari iz razdalje slabega metra potisnil žogo z glavo v mrežo. Hladna prha ni učinkovala na domačine, ki so še vedno vdano prenašali napade gostov. Napad se nikakor ni mogel organizirati, tudi zaradi slabe igre na sredini igrišča, tako da so gostje lahko še povišali rezultat: Dalla Pupa je izkoristil negotovost obrambe, prodrl na sredini in z ostrim strelom presenetil Prinčiča, ki tokrat ni mogel posredovati. V drugem polčasu se je stanje le spremenilo. Ponziana je prevzela pobudo in je pritiskala na vrata gostov. Ko je v 11’ Furlani s prostim strelom premagal Paludella, je že kazalo, da bodo domačini rezultat uravnovesili. Napadi so si sledili in obramba gostov je postala negotova. V 20’ sta Ravalico in Kirkmayr preigrala celotno obrambo in dala Furlaniju lep predložek: srednji napadalec je streljal silovito toda netočno in priložnost je šla po vodi. Gostje so prebili led, znova so pritisnili na nasprotna vrata in v 84’ je Todero iz velike razdalje streljal brez večjih ambicij: Prinčič je okleval, se vrgel z zamudo in žoga je prekoračila črto. Upanja so se tako razblinila. Jugoslovanska prvenstva[ — Zahod II. ZVEZNA LIGA IZIDI Čelik — Bratstvo Osijek — Varteks Split — Rudar (L) Leotar — Šibenik BSK — Trešnjevka Lokomotiva — Sloboda Borac — Aluminij Borovo — Belišče 3:0 1:0 1:0 1:0 1:3 0:3 4:0 0:2 (1:0) (1:0) (0:0) (0:0) (0:2> (0:0) (0:2) Rudar (K) — Famos LESTVICA 1:4 (0 Čelik 25 18 5 2 56 7: Sloboda 25 15 8 2 39 14 Rudar (L) 25 13 3 9 44 31 Famos 25 11 6 8 36 18 Osijek 25 11 5 9 32 21 Borac 25 10 7 8 36 32 Split 25 11 5 9 33 3S Varteks 25 9 7 9 33 32 Lokomotiva 25 9 7 9 27 27 Leotar 25 8 9 8 26 31 Borovo 25 9 6 10 32 31 Belišče 25 10 3 12 32 37 Rudar (K) 25 9 4 12 36 53 Trešnjevka 25 7 7 11 33 44 Bratstvo 25 8 4 13 27 42 BSK 25 7 5 13 31 38 Šibenik 25 8 3 14 24 44 Aluminij 25 3 4 18 24 60 niiiiiiiluniiiiiimmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiia KOLESARSKA DIRKA PO ŠPANIJI Altig vodi na skupni lestvici Prihodnje tekme (5. maja) Mariano - S. Lorenzo, Libertas -Itala, CRDA - Vesna, Farra - Ede-ra, Rosandra - Pro Monfalcone, Torriana - S. Canzian, Turriaco -S. Pier dTsonzo, Romans - Sagrado. Športno zduženje Bor bo priredilo v soboto, 4. maja na igrišču stadiona «Prvi maj» v Trstu atletsko tekmovanje za fante in dekleta nižjih in višjih srednjih šol iz mesta in okolice. Tekmovanje je propagandnega značaja in ga Šz Bor prireja z namenom, da bi na njem odkrilo nadarjene atlete in atletinje in jim dalo v svojem okviru možnost nadaljnjega udejstvovanja v atletiki. Ob tej pobudi je Bor privabil k sodelovanju vse profesorje moške in ženske telovadbe na nižjih in višjih šolah iz mesta in okolice. PROGRAM: Kategorije: Deklice (roj. 1954-55-56) — 50 m, 500 m, višina daljina, krogla, kopje, štafeta. Naraščajnice (roj. 1952-53 — 50 m, 500 m, višina, daljina, krogla, kopje, štafeta. Dečki (roj. 1953-54-55) — 80 m, 500 m, višina, daljina, krogla, kopje, štafeta. Naraščajniki (roj. 1951-52) - 80 m, 800 m, višina, daljina, krogla, kopje, štafeta. PRIPOMBE: štafetni tek bo vseboval 4 predaje, vsaka bo približno 300 m. Ekipo naj po možnosti sestavljajo učenci istega razreda. Vpisovanje pred začetkom tekmovanj. Tekmovalci bedo lahko zastopali samo svoje razrede oziroma vasi, kjer bivajo, nikakor pa ne domačih športnih društev. URNIK: Zbor tekmovalcev ob 16.30. Nemec Rudi Altig je zmagal na 5. etapi kolesarske dirke po Španiji. 106 km dolgo pot od Saloua do Vinaroza je prevozil v 2.24’35” s poprečno hitrostjo 43,988 km na uro. drugi je bil Sonck (Belg.), 3. Minieri (It.), 4. Lemeteyer (Fr.), 5. Saez (Sp.) in nato še drugi kolesarji vsi v zmagovalčevem času. Skupna lestvica je po tej etapi 1. Rudi Altig (Nem.) 17.35T4" 2. Wright (VB) z 26” zaostanka 3. Janssen (Niz.) 41” 4. De Pra (It.) 46” 5. Momene (Sp.) 1’02” 6. Van De Kerkhove (Belg.) 1’06” 7. Aimar (Fr.) 1’15” 8. Lopez Rodriguez (Sp.) 1’19” 9. Errandonea (Sp ) 1’20” 10. Gimondi (It.) 1’26” Jugoslovanski nogometaš sc smrtno ponesrečil NOVI SAD, 29. — Danes ponoči se je v prometni nesreči smrtno ponesrečil jugoslovanski reprezentant, nogometni igralec novosadske Vojvodine Stevan Nestički, ki se je okrog 2. ponoči vračal domov v Novi Sad. Nestički je iz do sedaj neznanih vzrokov s svojim avtomobilom zavozil preko obcestnega ŠD SOKOL IZ NABREŽINE PRIREDI 12. maja avtobusni izlet v Valdagno ob priliki prvenstvene odbojkarske tekme. Cena izleta 2.000 lir (za nečlane 2.200 lir). Vpisovanje na sedežu društva v večernih urah. jarka, kjer se je avto prevrnil in nogometaš je bil na mestu mrtev. ŠAH ' četrta partija za svetovno šahovsko prvenstvo med Gligorlčem in Taljem, ki je imel bele figure, je po 17 potezah na predlog Talja končala remi. Stanje je po 4. partiji 2,5:1,5. v korist Gligoriča. KOŠARKA V soboto, 4. maja se bo začelo v dvorani Unione Ginnastica Gori-ziana XVI. svetovno prvenstvo vojaških košarkarskih reprezentanc, v katerem bo sodelovalo sedem ekip, in sicer reprezentance Francije, Grčije, Iraka, Holandske, Turčije, ZDA in Italije. Ekipe bodo prispele v Gorico v petek. ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA IZIDI Nanos — Zagorje Slovan — B. krajina Tabor — Ilirija Novo mesto — Izola Kamnik — Piran Tolmin — Litija LESTVICA 0:4 10:5 0:2 0:1 4:3 4:3 (0:2) (5:0) (0:0) (0:1) (2:1) (3:2) Ilirija Zagorje Tabor Slovan Izola Piran B. krajina Tolmin Litija Kamnik Nanos N. mesto 16 12 16 9 16 16 16 16 16 16 16 16 16 16 47 12 41 18 27 21 46 26 30 22 33 29 20 32 6 26 35 8 40 38 1 10 24 34 3 11 19 53 5 11 13 46 1:2 3:1 0:0 0:1 (i:t> (0:0' (0:0) 3:1 1:0 0:0 1:1