Tovarna strojil v Majšperku že izpolnjuje plan II. tromesečja
Plan I.  tromesečje  izpolnjen predčasno.
Delovrri kolektiv Tovarne strojil v Majšperku si je priboril čast čuvanja prehodne za*tavice rlade LR Slovenije, ki mu jo je 6. marca t. 1. skupno s 40.000 din nagrade izročil na svečanem sindi-kalnem sestanku minister za gozdarstvo in lesno industrijo  tov. Tone Fajfar.
Za I. tramesečje je bil plan produk-cije izpolnjen 22 dni pred rokom. Usnje-na industrija je dobila s tem več kosta-njevega, hrastovega in smrekovega ta-nina v pomoč za dvig izdelave usnja, Ijudstvo pa bo dabilo več čevljev in drugih kožnih izdelkov.
Prlznanje za požrtvevalno delo in za veliki doprinos v proizvodnji tanina so delavci % in nameščenci tovarne sprejeli kot potrditev resn:ce, da so dobri ču-varji občeljudske irnovine v Majšperku, da znajo proizvodno kapaciteto pospe-žiti in dvigniti, da «e zavedajo, da so stroji in izdelki te tovarne velika pomoč našemu Ijudstvu v borbi za dvig iz po-manjkanja, okolici Majšperka pa še po-sebej v borbi proti revšfini in zaosta-lesti.
Med najmarljivejše delavce je bilo razdeljeno 20.000 din nagrad. Vsi, ki so jih prejeli, so veseli navezanosti na delo v tovarni. Osvajalo je njihove misli in moči, da so pri njem radi ostajal. ter do-segli uspeh za uspehom. Niso mislili na to, ali kdo opaža njihove napore ali ne. S prejemom prehodne zastavice in nagrad jim je d6kazano, da ne more biti v kolektivnem delu uspeh neopažen. Če se dnevno odpravljajo napake, je drugi dan mogočc ugotovitl uspehe in t&zadevno posebno pTlzadevatnje požrt-vovalnih Ijudi.
Prejšnji   lastniki   so   bili   izkoriičevalci in izdajalci.
Osvobodftev našega ljudstva izpod fašističnega nasilja je prnesla tudi osvoboditer zidov in strojev Tovame strojil v Majsperku iz laetništva izko-rižčevalcev. Vojaško sodišče maribor-skega okrožja je 21. avg. 1945 izraklo za-ključne besede te osvoboditve. Obso-dilo je lastnico Tovarne strojil in Vuna-leks v Majžperku Pihler Marijo, so-lasfruka Novak Franfa in Marijo ter Pihler Franca, bivšega odvetnika v Ma-riboru, ki je bil dejanski vodja tovarn ter izkoriščeval*kega in isdajalskega početia njenlh lastnlkov. NOV je zbri-sala iz Majšperita madež na naši zemlji in raztrgala verige majšperške okolice iz težk^h časov preteklosti.
V MaJSperku  so  tnjci   poskušali gospodariti
Leta 1772 je prodal onnožki graščak sedanji prostor tovarne z gradičem vred ptujs.kim minoritom. Te so radi tlake pregnale s possstva žene z motikami. Kupčič  Anton s  Ptujske  gore  ni  mogel
dolgo vzdržati kot najcmnik zapuščine pobeglih. Poznejši lastniki so se bitro roenjavali. Wolf, Lesnavski, grajščak iz Krapmskih toplic Franc Otenfels, Jud Habenicht, baron Guittoo de St. Quen-tin, finna Gerhardus in drug, čežk; in-dustrijalec Franc Novak in njegov kom-panjon Kubricht ter pomočniki slednjih, nemški strokovnjaki in uradniki ing. Schueter, Grill, Nerat in nemškutarji Schauperl Adolf, Zeichen Franc in drugi so bili tujci, ki . niso slučajno zašli r Majšperk. Izkoriš.čali so premoženj.e in z njim delovno silo, gostoljubnost pa so  vračali  z  izdajanjem  vsega,   kar  je
hotelo živeti v okolici Majšperka. Ti lastniki majšperškega premoženja in nji-hovi pomočniki niso imeli med naiimi delavci in lcmeti niti bratov in sester, stricev in batrov. Predniki v toTarni za-poslenih delavcev k njini niso hodili v goste. Na njihove svečanosti in prire-ditve so prihajali le njim enaki. IzJco-riščanje je bil edini obstoječi odnos.
LJndstvo Je prevfelo vse v last
Ta pe^at je zbri6ala narodnoosvcbodil-na borba. Namesto lastnikov-tujcev je postalo edini lastnik vsega delovno ljtidstvo Jugoslavije. Čuvarji in proiz-vajalci plodov te imovine so danes naši delavci in kmetje. Delavec Dorič Albert iz Sestrž zna, da je solastnik in čuvar vsega premoženia naše domovine skup-no s svojo 9-člansko družino. Enako Beden^k Janez iz Podlož, Mesarič Vin-cenc iz Savinjskega, Mohorko Janez iz Koritnega, Galim Franc iz Majšperka, Kokol Jurij Iz Ptujske gore ln drugi delavci, ki hnajo po 9, 7 6 in manj dru-žinskih članov. Njhovi in drugi otroci bodo tam nadaljevali, kjer bodo radi sla^otti in onemoglosti nehali niihov! očetje in ne bodo nikoli dopustili, da b; izrabljali po«diiici ustvaritve delov-isbega ljndstva za eroje jalo^o in ljud-shru  sovražno iivljenje.
Stare naprave zmagajejo planske naloge
Klju»b temu, da je tovama strojil t jugorzhodni Errapi naj«tare)ša te vrste po tradlciji in tekničn:h napravah, ven-dar dosega planske uspehe. S popravi-Iom vakum-aparature v Iastni delavnici je omogočeno peraoteno nadaljevanje proizvodnje. Izpopolnitve naprav so iz-vedJi ljudje iz obrata. Obratovodja Fur-man in klepar M&sarič sta preuredila zra^ne dovodne cevi in onemogočila zgubo vročega zraka. Na stare obrab-ljene bobne drobilcev lesa so naprav-ljeni vloiki. Prejšnji pregrobi ostruiki lesa so oteževali Iuženie. Kar }e za mnoge oglednike čudno in nemogoče, je samo po sebi umevno od 15—30 let v tej tovarni zaposlemm ljudem. Prah, para, vročina, hrustanje drobilcev, si-kanje elevatorjev in drugo so r©dni ^n-javi  njihove  okolice.    Ko  konča    prva
smena, začne druga in po njej tretja.. Krožna žičnica med Majšperkom in Medvedci je desna roka tovarne. Vedno nove pošiljke hrastovine in bukovine v polenih in smrekova skorja se spre-minjajo v tekoči ali prašni tan:n. Dro-bilcem polen strežejo Planjšek Franc. Vodušek Jože tn Tominc Leopold, dro-bilcu skorje pa Galun Vincenc in Re-špert Jernej. Jus Franc je kuhar bate-rije že 11 let. V tovarni je že 32 let. Doma je s Ptujske gore. Selinšek Ferdo nadzira napravo za razprševanje teko-čega tanina in pretvarianje v prah. Razne naprave r tovami zahtevajo nad-zorstvo, ki ga vršijo marljivi ljudje s posebno pozornostjo, da b: te čim dalje opravljale svoje naloge. V dnevih či-ščenja je vse natančno pripravljeno za prihodnje delo.
Skrb za osebno žlvljenje taninoev
Za požrtvovalno delo se trudi uprava tovarne, da bi zraven svoje ekonom je, menze s 40 abonenti in industrijskega magazina potom službe delavske pre-slcrbe nudila ljudein tovarne in njihovim družinskim članom čim vec pomoči za ureditev boljšega življenja. Pri tem mora prebroditi tudi težave v preskrbl živilakih in ostalih predmetov, pred-vsem obutve. Graditev tovarniške am-bulante in stanovanj za samce bo zna-ten doprinos pomoči v 6lučaju obolenj in  pri  rešitvi stanovanjekih  vprašanj.
Prva klno aparatura v Halozah
Med člani delovnega kolektiva se ni razvila samo zavest o sedanjera novem stanju tn potrebah, temveč se vidijo tudi praktični uspehi njihove sindikalne delavnosti. Njihova tovarna postaja kulturno središče celotne hribovite ln ravne haloške okolice Majšperka. V poča&titev V. kongresa KPJ je bila zgra-jena in urejena sindikalna dvorana s spremenljivim podom in gledališkim odrom. V tej dvorani s« že vršijo redne tedenske kinopredstave s pomofjo kino-aparature, ki je prva v Halozah.
Vse to je uspeh upornega dela, volj« ian cilja, dvigniti delavce iz tovarne in kmete iz okolice Majšrperka na tako kultumo Btopnjo, da se bodo čutili ravni svojim 6ovrstnikom tovarn v me-stih naše države in ostalih socialističnih držav.