List 95.
Pogojzdenje Krasa. *)
Kras, čez kterega je železna cesta iz Ljubljane v Terst izpeljana, ni do eedaj že dosti ne v zemljoznanskih ne v kmetijskih zadevah, najmenj pa v narodnem gospodarstvu pregledan in presojen.
Zastonj si prizadevaš v spisih zemljoznancov in zem-Ijoslovcov popolnoma poznati tisti del Evrope, kteremu se beseda Kras prilikuje, ia kteri se vleče ob jadranskem morji od Soče tje do N ar en te in od morja do Savine meje na Gorenskem, od Ljubljanskega moči rja do Za ti čine čez Kočevje na Dolenskem in se razprostira daleč na Horvaško in Dalmacijo, se širi večidel po Notrajnskem, Primorskem, Istriškem, Horvaškem in Dalmatinskem.
Tukaj pa ne bomo natanko preiskovali, ali se pešenik ali taselo h kajperu ali zgornji triastvorini, ktera je, kakor zemljoslovci mislijo, poprejšnje morske tla pokrivala, ali spodnji apnenik h kredotvorini prišteva, ali se z dolomitom premenjuje, ali se pa mehkeji in laporni apnenik poleg Opčine, Sežane, Tomaja, Divača itd. v kaki drugi podobni obliki nahaja, ali se numulitni apnenik stareji, z oatngami zmešan pa mlaji iv^rini v^zr****^. Qfi&~-&sim*i± je zemljo Krasa le od kmetijske strani pregledati. V teh zadevah nam je železnica čez Kras od Ljubljane v Terst marsikaj razodela od lastnost skalovja, ki so se na veliko krajih razkrojile, po kterih so se zemeljne tla bolj natanko razločiti in spoznati dale.
Kraški svet je od drugih planinskih in primorskih ze-melj ves drugačen; poveršna zemlja na Krasu ima to last* nost, da ondašnje vode niso v stanu dolin zaliti, ker tečejo le nekoliko časa poverh zemlje, potem se v razne razpoke in votline pogreznejo, tečejo sopet nekoliko časa po podzemeljskih vodotokih cele ali pa deloma in se v kratkem spet na verh zemlje povernejo, po kteri se nekoliko časa preteka jo. H takim vodam prištevamo Reko, ktera se v Škocjanu blizo Britofa v Uremah v jamo pod živo skalo šumeča vali, in pride sopet na Brežini na dan, kjer so tekoče leto vodotok napravili, po kterem je nekoliko vode v Terst napeljane, nekoliko je pa v Timavu v morje hahla; Pivka teče v postojnsko jamo in pride pri Planini pod imenom Unšica na dan, ktera teče zopet blizo Logatca pod zemljo; in spet pri Verhniki izpod zemlje izvira pod ime-, nom Ljubljanica, ki skoz Ljubljansko močirje in Ljubljano teče in se pod Zalogom v Savo izliva; ravno tako lastnost ima tudi cerkniško jezero, ki se po mnogoverstnih jamah pod zemljo odceja.
Enakega stvarjenja, kakoršna je poveršnjina Krasa, so tudi podzemljine z neizrečenimi razpoklinami in votlinami preprežene in z apnenikom obzidane, v kterih vodah in cemunih se berložnje ali močerilci (proteus anguinus, človeške ribice) nahajajo.
Razpokline in podzemeljske votline na Krasu so se le po hudih potresih napravile, ker se od drugih ogenj-bljuvnih razporov nič zapaziti ne da. In res so kraji ob morji pogostoma potresom podverženi,   kakor Kleden,   Dvor
*) Iz časnika slav. štajerske kmetijske dražbe.
in Parč,   kjer  so   se hudi potresi  od leta 342 po Kristusovem rojstvu do današnjih časov  prav pogostoma nahajali.
Naturni nasledki razpočenih apnenikov so, da se deževnica večidel v razvaline steka in zgornjo rahlo zemljo aoplavi, in ravno zato se v enakih krajih vedno voda in dobra rodovitna zemlja pogrešuje, ker v nižjih in podzemeljskih jarkih razpoke in enake razvaline zaliva in zasipa, kar se je semtertje ob železnici na Krasu nahajalo; pri *>restranku in v Šent Petru so ponikve, ktere so z dobro jemljo za več kubiknih sežnjev globoko nasute.
Nasuta ponikva za postajo v Šent Petru, na severni strani, ki je 150 sežnjev dolga, globoka pa 2 in pol do 3 aežnje, široka pa 15 do 20 sežnjev, je polna dobre rodovitne zemlje.
Take ponikve in jarki, ki so polni dobre in rodovitne zemlje, bi se mogli iztrebiti in zemlja na take puste kraje napeljati, kteri so za novo obdelovanje pripravni.
Naturni nasledki razpoklin in nasipanje pustih krajev k dobro in rodovitno zemljo bi bilo tudi za razne drevesa lobro, posebno za take, ki svoje serčne korenine skorej naravnost navzdol spušajo, kakor hrast, bukev, jesen, hoja ali jelka, oreh, hruška, češnja, kostanj itd. Te drevesa Jm scfcaj^JG po \zz:*i Kresu ; večja ali masjšj širjar: ras prostrene, po tem kakor so pašniki bolj ali manj razširjeni, in kakoršna je živina, ki se po njih pase.
Ondi, kjer jih gojzdnarski oskerbniki varjejo, so lepi hrastovi gojzdje, kakor na priliko v cesarskem kobilstvu v Lipici in Prestranku; kjer pa brez vse previdnosti ovce in koze pasejo, kakor med Ležečami in Divačem, tam ni nobenega sledu imenovanih dreves, in samo še brinjevi ger-miči se pokončavnemu zobu požrešne koze v bran stavijo; drugega germovja tukaj skorej viditi ni.
Da je Kras v dandanašnji stan prišel, je večidel požrešni kozi, ovci in govedini pripisovati, al k vsi ti žalostni podobi so temeljni kamen — v spominj človeške dobičkarije in kratkovidnosti — njega dni ošabne iu prevzetne, zdaj pa obožane Benetke postavile. Benetke so naredile Kras.
Hrasti iz Krasa so bili, na ktere je v lagunah jadranskega morja perva morska gospodovavka svoje bitje opirati zamogla; kraški hrasti so bili nekdanja podstava k tisti moči, pred ktero se je njega dni ves znani svet tresel.
Benetke so temelj postavile h pokončanju gojzdov na Krasu in revni stan Kraševcov poslednjič doveršile.
(Dalje sledi.)
List 102.
Pogojzdenje Krasa.
(Dalje.) Oodi, kjer se oe nahaja nič hrastovega, bukovega, jesenovega germovja, kjer k večjemu le brinje in lesa raste, se mora drevje saditi, ker na tacih lehah se ne more misliti, da bi se germovje po izrastkih iz korenin ali pa po zaroda iz semena zarastlo. Tukaj je vprašanje: Ktere drevesa gre pred drugimi saditi, in kako ž njimi ravnati, da bi se bolj na Krasu pomnožile.
Ktere drevesa naj se sade, razodeva natora sama; z lastnim perstom ona kaže, da hrastovina (dobovje) posebno navadni hrast (Gemeine Eiche, quercus robur), poletni hrast (Steineiche, quercus pubescens) in cer (Cerreiche, quercus cerris), jesen, bukev in jelka se na Krasu dobro ponašajo.
H rastje je za Kras zato najkoristniše drevje, ker se živina v njem najdalje pase, drugič pa, ker se od hrastja največ iu najboljšega listja napravi, ktero Krasovci pogostoma naberajo in ž njim pozimi goveda redijo. Če bi ondašnji prebivavci jeli hrastje z večjim pridom saditi, bi gotovo naj bolj pri svojem gospodarstvu opravili. K imenovanim neprecenljivim hrastovim lastnostim se še ta prišteva, da je hrastovina, dokler je še niska, prav dobra za derva, posebno pa za čreslo, kadar pa verha doraste, se porabi za morske ladije iu povzdiguje od leta do leta bolj baran-tijo m lesno kupčijo, z želodom se pa prešiči pitajo; zato se mora pa tudi pri pogojzdevanji Krasa najbolje na hra-stovino gledati in jo na najboljši kraje saditi. Če se pomisli, da se že zdaj kubični čevelj hrastovine po i gold. in 20 kr. plačuje, kakošne neizmerne dohodke bi si Krasovci v deželo privabili, ako bi si po vseh krajih dovelj hrastovine nasadili. Za to bi bil najbolji navadni hrast, ki pozno poganja in pozno listje zgubi, pravijo mu tudi zimski hrast, zavoljo teže, terdnosti in terpeža njegovega lesa tudi čer ni ca (Steineiche, quercus pubescens) in grojzdač (Traubeneiche, quercus robur); cer ali ce-rovec (Zerreiche, quercus cerris) se nahaja tudi med drugim hrastjem in poletni hrast, kteremu gojzdnarji tudi peceljnasti, zgodnji, ženski ali stavbni (Sommereiche, Augusteiche, Stieleiche, quercus peduncu-lata) pravijo in se po nižavah in travnikih pa le pored-koma nahaja.
Za hrastom bo menda pa za posajenje jesen najboljše drevo, ki donaša kmetovavcu veliko koristnega perja, 8 kterim svojo živinico, posebno pa ovce čez zimo preredi, kteremu na Notranjskem frodelj pravijo. Zato pa se jesen oa Stajarskem, Krajnskem in Koroškem tako pogostoma nahaja, kterega posestniki enkrat ali pa tudi dvakrat v leto klestijo in za zimsko klajo rabijo. Lepih velicih jesenov ni na Krasu viditi, zato ker jim Krasovci vse močneje veje proti oklestijo in za frodelj pozimi porabijo. Jesen kaj rad mladike iz korenin poganja in je po svoji senci travnikom prav koristen; zato bi bilo prav, da bi se poleg hrasta jesen sadil. Po njem bi se sčasoma tudi živinoreja na višjo stopnjo povzdignila.
Na Krasu se nahajate obe plemeni jesena, in sicer mani ni jesen (Mu nua-Esenc, fraxinus ornus) bolj v juž-
nih krajih, navadni (gemeine Esche, fraxinus ezcelsior) v bolj severnih krajih in sicer okoli Postojne.
Gaber se tudi na Krasu nahaja, toda ga ljudje, ker prepočasi raste, veliko ne obrajtajo, zato pa tudi ne zasluži, da bi ga posebno priporočevali.
Bukovja in hojevja se na severnih krajih na Krasu najlepši gojzdje nahajajo; tukaj moramo vendar le omeniti, da bi se te dve plemeni drevja na Krasu težko zarediti dale, če bi se, dokler ste še majhno drevjiče, s posebno skerbjo ne zavarovale poškodovanja; ker nismo nikjer nobene posamezne hoje ali bukve narajmali, da bi ne bila nekoliko poškodovane ali pokvečene.
(Dalje sledi.)
List
103—104.
Pogojzdenje Krasa.
(Dalje in konec.)
YTeDdar bi bilo prav, da bi se hoja saj po nizava h zasadila, ker na Krasa kaj rada in spešno raste, iz ktere se Liajizverstoiše jamb< ie izdelujejo.
Razna omenjenih dreves zaslužijo naslednje dreveea, da jih za posajenje na Krasa priporočamo: me česen, bor, akacija, maki en in javor.
Meceseu smo le tu ia tam narujmali; berž ko ne bi to drevo tadi na Krasa rastlo, in bi ondasnim prebivavcom sčasoma veliko koristilo, posebno ker travo pospeši, da se bolj ukorenini in čverstejše raste, zemlji senco dela in jo s svojim šilovjem gnoji, da bolj rodovitna prihaja. V zgornjem Estrajhu, posebno pa v Hohenvangu je nasadba mecesna travorejo po pašnikih tako povzdignila, da na njih vsako leto enkrat ondašnji posestniki kosijo travo kakor po navadnih senožetih.
Prav bi bilo, da bi se z mecesnom nasadba poskusila, posebno pa ker se mecesen med vsim šilovjem naj gotovše presajati da.
Še raje kakor mecesen bi se na Krasu beli in čer ni bor obnašala; ona imet a vsako zemlja za ljubo. Naj so se tako suhi griči, jima nič ne škodujejo, ampak spešno rasteta kakor so skušnje od več krajev poterdile. V terno-vaških gojzdih so kaj izverstni gojzdje, ravno tako tudi se na Zobca pri Postojni plemena černega borovja čversto sponašajo, ki so bile leta 1855 zasajene, akoravno so leta 1855, 1856 ia 1857 k nenavadno suhim letom prištevajo.
Kar nekteri udje poprejšnega pogojzdenja Krasa pravijo, da se iglato drevje, kar se ga na Krasu zaplodi, nikakor ne sponaša, se da iz tega spričati, ker so le drev-jiča sadili, ne pa semena sejali, in ker so bile poslednje leta jako suhe, zato jim je tudi omenjeno lesovje spodletelo, posebno pa ker mu je nebo premalo mokrote prilivalo.
Bor bi bil po naših mislih najpripravniše drevo, če bi se po pustih goličavah in homcih zaredil; tudi gorski bor bi bil za omenjeno pogojzdenje ravno tako dober, da bi se sčasoma nekdanja rodovitnost v deželo zopet zaplo-dila, ker brez dostojue sence se tudi zemlja ne sponaša, in če se zemlja ne zboljša, tadi rodovitna ne uiore^ biti, ker silna barja ne razveja samo nekterih delov žive persti, ampak zemljo razpiše kolikor je le dobi.
Torej je na Krasa pred vsem dragim treba, da se senca napravi, sicer bo vse obdelovanje malo zdalo.
Kar akacijo zadeva, jo prištevamo k tistim drevesom, ktere najraje in najhitreje rastejo. Med Prosekom in Sežano se nahajajo poleg stražišč na železnici Nr. 457 in 458 lepe in kaj visoke akacije; na teržaški cesti blizo Sežane rastejo tudi prav čverste akacije; na kraški zemlji blizo Reke se ravno tako dobro akacije ponašajo, naj so se iz semena zaredile, ali so pa iz posajenih sadik izrastle.
Z akacijo bi se dal Kras semtertje najberže pogoj-zditi, ker se da akacija najlože presaditi, in sadike iz semena izroditi. To se pa napravi tako le: seme se namoči, da jame kaliti,   potem se zgodaj spomladi v čisto in
rahlo zemljo po dve čertici globoko, 6 do 8 čertic pa narazen v jameljčke poseje in nekoliko potlači.
Zraven akacije zasluži tudi sveta smokva (kaka-ovnjak), da bi jo Krašovci začeli saditi in sicer pervic zato> ker prav naglo raste, in drugič pa ker se po koreni-ninih izrastkih neizrečeno lahko pomnožuje in s svojim širokim listjem v malo letih zemljo jako jako zboljša. Na cesarskem kobilstvu v Lipici smo posamne svete smokve vidifi; in reči moramo, da prav spešno rastejo, in tiste, ki so bile v Chladino v Terst presajene, so med vsemi drevesi naj beržeje rastle.
Me k len se ne nahaja na Krasu samo geimičast, ampak v Lipici tudi lepe in visoke postave.
Drobnolistna lipa in trepetlika ste tudi na Krasa doma; lipa raste posebno od Postojne proti Šen-Petra, ia se z leševjem brati in po travnikih pogostoma germovja enaka raste.
Brin je najzvestejši tovarš kraškega sveta; naj bi se saj tudi tam močno zasajal, kjer nič druzege ne raste, da bi se tla ž njim pokrile.
Sadne drevesa, ktere naj bi se blizo sosesk in poleg cest zasadile so: oreh, kostanj, češnja, hruška iu k. a ?ba.
Orehi se po Krasa skorej povsod dobro ponašaj); lepi in dobri k o ns t a nji rastejo v tomajski, naklaški in lipiški okolici.
Tadi se drobnica na Krasa pogostoma nahaja; naj žlahneje drobnice smo v Sežani na gosp. Polajevem vertu vidili.
Kar murbeno drevo zadeva, zasluži veliko večjo paznost, deloma zato, ker se na Krasu posebno dobro ponaša, (v Sežani in Tomaji najlepše murbe rastejo) deloma pa, ker Krašovcu lep dobiček obeta.
Pri nasadbi murb se mora pa na to gledati, da se le bela, ne pa f i I i piska murba sadi. Tomanjčani, pri nasadbi murb zapeljani, so le filipiško murbo sadili, akoravno so jo nekteri kmetovavci na Primorskem, posebno Goričani za vpeljavo sadjoreje priporočali, vendar ni posebnega priporočila vredna, k večjemu bi bila vredna, da bi se za medkiajo v hudi vročini in suši svilnim eervičem po-kladala.
Lesnika se na Krasa tadi v več krajih nahaja, toda nikjer nismo lepega drevesa tega plemena narajmali.
Kar rastline za klajo zadeva, ki so vredne, da bi se na Krasa zaredile, so: mermalika (Hopfenklee, me-dicago lupulina), svinska resa ali polževa detelja (Schneckcj- oder Wuoderklee, medicago felcata), nemška detelja ali metelka (Lucerne, m. sativa), planinska detelja (der vveisse Klee, trifolium repens), hribovska detelja (Steinklee, melilotus off.), turška detelja ali esparseta (Esparsette, hedvaarus onobrichis), kornin-ši ca (Pimpinelle, poterium sanguisorba), erman (Schaf-garbe, achillea millefolium), ter po tec (Wegerich, plantago media et lanceolata), matere božje lasčiki (Zittergras, brigra media), g list ni k (Trespe, bromus erectus), ovčja bi In i ca (Schaf^chvvingel, festuca o vina), travniška bil niča (Wieseuschwingel f. pratensis) i. t. d.
410
Mesarica imenovanih rastlin bi bila najpripravnisa, da bi se ž njo nasipi in poševnosti ob železnici posejali, da bi jih nalivi tako lahko ne poplavili.
Preden sejes travno seme, namoči ga poprej iu z zemljo zmešano ga sej; pokri ga z vejami in precej dobro potlači, da ga ne bodo hudi vetrovi raznesli.
Do zdaj smo govorili od dreves, germov in družin travnih rastlin, ktere bi se imele rabiti za pogoj-zdenje Krasa, in kako ravnati, da se bolj s pridom pomnožijo. Ce pa hočemo na milijone oralov Krasa obdelati in z raznimi dreveni zasaditi in z mnogimi rastlinami obsojati , moramo čez vse to še to-le storiti.
Ze enkrat smo opomnili, da brez posebne sile se ne bo Kras nikdar obdelal. Predpisi gojzdne postave naznanjajo potrebno silo, toda ti predpisi ostanejo tako dolgo le prazna želja, le beseda na papirji, dokler se dostojni gojzdnarji (borštnarji) ne osnujejo, kteri bi to gojzdno postavo v rokah imeli, in dokler ne bojo skušeni gojzdnarji na Primorskem, v Istrii, Dalmacii in na Notranjskem v službo vzeti, ne pojde pogojzdovanje nikakor spešno od rok.
Ministerstvo notranjih oprav je že nekoliko štipendij za primorske učence utemeljilo, ki se v Mariabrunu gojzdnar-skega uče, in po dokončanem izučenji bodo na Primorskem službe nastopili. Upati je, da se bo ta reč tudi kmali resnično pričela.
Ker se pa ne more veliko gojzdnarjev naenkrat izučiti, kteri bi znali narodni jezik govoriti, naj bi se ti naj-pred po najvažoiših okrajih vpeljali, kakor v Terstu, na Brežini, Komenu, Sežani in Senožečah ali pa v Ležečah.
Gojzdnarji nimajo samo naloge, nad spolnovanjem gojzdne postave zvesto čuti, ampak njih dolžnost je tudi, da kmetovavcom dobre svete dajejo in v djanji kažejo, kako gre Kras obdelovati, da bo prej pogojzden. Ker so pa Krašovci večidel siromaki, in niso v stanu stroškov obdelovanja sami nositi, bi jim moglo deržavno vladarstvo k temu nekoliko pripomoči.
Perva in najposebniša pomoč je, da bi se sosekam p o-trebnega semena razdelilo.
Ker se hrast h drevesom perve verste prišteva, ktere naj se na Krasu zaplodijo, in ker se že v c. k. kobilstvih v Lipici in Prestranku dorašeni hrasti nahajajo, bi bilo prav, da bi se tukaj želod naberal in raznim soseskam razpošiljal. Tukaj pridelani želod je za kraški svet gotovo veliko boljši od vsakega drugega, zato ker je sad od domačih dreves.
To so drevesa, germi in rastline, ktere so pripravne, da bi se ž njimi Kras obsadel in obsejal. Ravna naj se pa pri tem takole: Seme raznih dreves naj se seje, drevesa saditi bo le malokrat dobro. Tam, kjer posetev nima zatišja, se mora z vejami poredkoma pokriti in jih s kamnjem obložiti, da jih burja ne raznese in posetve z zemljo vred ne popiha. Ravno tako gre tudi s setvijo trave in detelje ravnati.
Drevesa naj se presajajo blizo kviško stermečih skal in kar je moč na takih krajih, kjer se kakošne tokave ali reže kraškega apneneka nahajajo. Semena sejati in drevesca presajati je najbolje pozno v jeseni.
Visoki gojzdje hrastovja bi se imeli le ondi zarediti, kjer je apnenek posebno močno razhreban, kar tudi sadnemu drevju in murbi tekne.
Kdor sadno drevje ali murbe presaja, naj presajuje kar se da vselej le močne drevesca, in naj jih previdi z močnimi količi na severni strani in k njim drevesca priveze, da bodo varniše stale in lepše rastle, in da jih ne bo burja, ki od ravno tega kraja piha, preveč vila in poškodovala. Presaja naj jih, kakor smo že popred omenili, vselej v jeseni, ne pa spomladi.
Zemlja in gnoj sta naj bolj a pripomočka za obdelovanje Krasa; zemlje in gnoja se bo sčasoma veliko   vozilo  po   železnici   ljubljansko-teržaški:
V Terstu, Reki, Postojni iu Ljubljani se bodo gotovo še fabrike napravile, v kterih se bo za prodaj gnojni prah delal.
Kraški kmetovavci se bodo kmali prepričali, da se splačuje, ako se cele gorske brežine, kjer se lapor, kakor od Tersta do Grinijane, pri Ležečah, Sen-Petru i. t. d. nahaja, odkupijo, razkopajo in kakor rodovitna zemlja po njivah raztrosijo.
Ker pa mali kmet, ki se vedno z revšino vojskuje, ne bere pisanih ali natisnjenih naukov, če so še tako resnične, bi se mu imel pot podučenja po živih izgledih pokazati, da bi sam vidil in spoznal.
Izgled tak naj mu bo nasajeno drevje poleg Ijubljan-sko-teržaške železnice, za ktero je vis. c. k. ministerstvo kupčijstva 10000 fl. vsako leto določilo.
Ob kraški železnici se bodo posebno akacije in svetesmokve naj bolj sadile; toda če bo ljubijausko-teržaška železnica tako obmejena kakor smo vis. c. kr. ministerstvu svetovali, se bo lahko poskusilo tudi hrastovo, mecesnovo, borovo, jesenovo drevje, iz semena pa tudi po sadikah po raznih bregih, nasipih in drugih legah izre-jevati.
Zarejeni gojzdi bojo najostrejšo sapo overali, žamete zmanjševali, studence napajali, zemljo rodovitnejo delali iu siromaški stan Krašovcov zboljševali.
Poslovljeno po dr. F. Ks. Hlubeku.
List 96.
Pogojzdenje Krasa.
(Dalje.)
Kras je le za drevje ali pa za pašnike pripravna dežela. Ondi, kjer je po globinah le nekoliko zemlje, ee povsod gojzdno drevje, eadunosnice in murbe kaj dobro obnašajo, zato se pa tudi na Nanosa, pred Jamo, v Ter-novskem gojzdu in v Hrušici, pri Postojni, na Javorniku, pri Cerknici, Snepergu itd. gojzdje najlepšega bukovja in ho-jevja nahajajo. Na Krasa drevje kaj rado in naglo raste; tako se jelka okoli 40 let stara že t«eče in za oglje rabi; če se pa rasti pusti, da je 80 do 100 let stara, se iz nje najlepši jambore napravljajo.
Kaj imeniten je v gojzdnarskem oziru prikazek, da bukev v višjih krajih raste, ki leže blizo 5000 čevljev (v Šneperskem gojzdu celo 5302) nad morjem, med tem, ko se jelka malokdaj na visočini od 4000 čevljev nahaja in v nižjih gojzdih letino pol pavca široko napravi. Pač redko se nahaja jelka na Krasu, da bi merila 24 pavcov skozi sredo in bi bila kakih 60 do 80 čevljev visoka, in da bi dajala en do poldrugi seženj polen po 30 pavcov dolgih
Ta veseli prikazek, kteri sena severnih in višjih krajih oa Krasu še dandanašnji nahaja, je v južnih popolnoma zginil in bistro oko marljivega opazevavca ne vidi razun Panovičarskega gojzda blizo Gorice nič druzega, kamor koli se ozre, kakor pusto skalovje, na kterem se govedina, ovce in koze pasejo in le posamne zelene mesta.
Od tega, kako je na Krasu sčasoma lepo hrastovje, bukovje in hojevje zginilo, se bere največ v arhivih Vipavskih in Postojnskih, kteri to reč najjasnejše razodevajo.
Tako stoji na priliko v nekem starem pismu od 6. aprila 1616: „Zu Remb oberhalb des Dorfes ist ein schoner Eichenwald, daraus sich die Unterthanen daselbst ohne Stellung beholzen; to je, v Rembu nad vasjo se nahaja lepo hrastje, iz kterega se podložni smejo brez oglasa z lesom zakladati."
Zastonj si prizadevaš zapaziti kraj, kjer je tisti lepi hrastov gojzd bil; le brinjevo germovje pokriva semtertje tla, ovce in koze se po pustih lehah preganjajo in mulijo borno travico, da se revno prežive.
Gojzdje na Krasu so sčasoma zginili zato, ker so se pomnožili ondotni prebivavci, ali pa ker je kupčija to nanesla.
Gojzdno gospodarstvo samo ni v stanu ljudi preživiti, io v omikanih deželah gojzdje le takrat dokaj dohodkov donašajo, kadar se les po prav visoki ceni prodaja.
Kar ceno lesa v pretečeuih 10 letih zadeva, tako je, kakor skušnje uče, cena lesa za barke skorej štirikrat višja kakor je bila leta 1847, ker takrat se je kubični čevelj hrastovine po 15 do 20 kr. plačeval, dandanašnji ga pa le po 1 gold. do 1 gold. 20 kr. plačujejo. Gojzdno gospodarstvo se je moglo potem takem pašnikom toliko iz poti umakniti, kolikor so se na Krasu prebivavci pomnožili, zakaj človek mora živeti in kot deržavljan davšine opravljati.
Odgovor na vprašanje: „Zakaj Krašovci le pri pašnikih (pahnem gospodarstvu) ostanejo, in ne gredo, kakor
drugi narodi, od leta do leta naprej", tiči deloma v lastnosti kraške zemlje, deloma pa v postranskih opravilih Krašovcov.
Svet na Krasu ni za poljedelstvo kaj pripraven, in le posebno pridnim rokam obvelja skalovje tam pa tam iz svojega grunta potrebne in rodovitne ograde napraviti.
Takih neutrudljivih rok pa ni bilo na Krasu ravno veliko najti, ker kontrabantarija je primorcom donašala marsikak goldinar dobička in vožarenja po cesti pa tudi. Marsikdo je raji s kontrabantom se ukvarjal ali še rajši cestaril in blago sem ter tje prepeljeval, kakor da bi bil kamnje na svojem zemljišu lomil in na kupe spravljal, in lemešu rahlo brazdo delal.
Kontrabantarija iu cestna vožnja (furanje) ste naj bolj tega krive, da se Krašovci za poljodelstvo niso veliko zmenili *J, da se tukaj sred devetnajstega stoletja pašniki brez vse skerbi za prihodnje čase zanemarjajo in na milijone oralov zemlje brez vsega obdelovanja pusti, da je revšioa tako pogostoma Krašovcom za petami«
Kontrabantiranje se je, od kar je nova čolna tarifa vpeljana, precej zmanjšalo, **) in kar se je železnica med Lj\.i>ljano ia Terstom odperla, je vožnja po cestah popolnoma jenjala; zavoljo tega je upati, da se bodo Krašovci poljodelstva z večjo pridnostjo poprijeli, če bi tudi višja vlada nič ne storila, da bi se več milijonov oralov zemlje bolj kakor do zdaj obdelovati začelo.
(Dalje sledi.)
*) Pred 20 leti smo bili pervič na Krasu in leta 1857 smo po-ljodelstvo na ravno tisti stopnji najdli. kakor pred 20 leti, le pri gori omenjenih cesarskih kobil s t vi h, kjer nemško deteljo (lucerno) s posebnim pridom pridelujejo, posebno pa v Lipici pod sedajnim oskerbnikom kobilarije, potem v Sno-žecah, Sežani, Tomaji in Nakli se v kmetijstvu vedno naprej pomikujejo.
**} Kakor se sliši, se je dobiček kontrabanriranja, od kar je nova čolna tarifa vpeljana, pri vsakem funtu svilnega (zidanega) blaga za 14 gold. ponižal; kontrabantiranju je tedaj zlato dno vzeto.                                                           Pis.
List 97.
Pogojzdenje Krasa.
(Dalje.)
Perva stopnja, Kras z večjim dobičkom obdelati, je kmetova vca perva naloga, da pobere kam nje, kar ga je po verhu zemlje; pri tem dela se morajo pa hrasti, jeae-novi io bokovi koreninici odrastki varovati, da se ne po-škodovajo.
Na to vižo se je lepo hrastje na cesarskem kobilstvu t Lipici in Prestranko sčasoma zarastlo in krasni travniki začeli; ravno tako so se pričeli gojzdje v Povirji, Sežani in Tomaji. Enakega dela so se, kakor smo se sami prepričali, ko smo po Krasu popotvali, tudi prebivavci v Salezi, Zgoniku itd. z vso močjo poprijel].
Draga stopnja kraški svet na višjo stopnjo povzdigniti, obstoji v tem, da se korenininim odrastkom dreves Daj menj ena mladika obvaruje, iz ktere bo počasi drevo izrastlo.
To delo menda ne bo sedajnim Krašovcom, če se ga le resnobno poprimejo, veliko težav in stroškov prizadjalo. Razprostiranih pašnikov je na Krasa toliko, da ima na njih celo poletje mnogoverstna živina paše dovelj; da se pa ravno ta živina tudi čez zimo preredi, klestijo Krašovci zelene koreninine odrastke in hrastove, jesenove, Jbukove, češnjeve itd. veje, in jih svoji živinici pokladajo. Če bi se pri tem klestenji saj en odrastek kviško rasti pustil, bi v nekoliko letih iz njega lepe drevesca izrastle, zemlji senco delale, da bi jo poleti sonce tako močno ne prepekalo in travo v rasti pospeševale.
Največja težava pri lesoreji pa je tiste kose zemlje, ki so z mnogoverstnim drevjem zasejani ali zasajeni, pred živino toliko časa zavarovati, dokler tako visoke odrastejo, da jim živina z gobcom veršičev postriči nemore, ker do sedaj Krašovci niso na to porajtali, da bi se les bolj po-gostoma zarašal, in so pasli in gonili svojo živino vse križem, naj bo dopošeno ali ne, kjer so le kaj paše čutili.
Če se hoče, da bi se Krašovci in Pivčanje pogojzdenja bolj naglo in z večjo spešnostjo poprijeli, bi se mogli s silo k tema dela morati. To prisiljeno delo bi se moglo pa le tako osnovati, da bi se pervič Krašovcom navadni pašniki preveč ne zmanjšali, sicer bi ne mogli živeti in davkov odrajtovati; dragic pa bi se tudi prepoved ne smela čez dvajseti del kmetijskega posestva razširiti; razan tega bi se moglo deležnikom prepovedati, ne na tiste kraje, kjer je drevje zasajeno, toliko časa svoje živine na pašo goniti, dokler drevje tako visoko ne doraste, da bi mu živina verhov omuliti ne mogla, ampak da med tem časom ondi travo kosijo.
Ko se je to zgodilo, naj se drugi kos zemlje v zavarovanje vzame, in ž njim ravno tako ravna, kakor smo lih kar omenili. To zavarovanje terpi kakih 10 let, to je, dvajseti del zemlje bo v 10 letih obdelan, in po tem bo ger-ffiovje s hrasto vino, jesenovino, bukovjem, hojevjem i. t. d. Da Krasu v 200 letih v živi gojzd spreobernjeno, v gojzd, kakoršnega si dandanašnji Krašovci se sanjati ne morejo. Če pa dopustijo okoljšine tu in tam deseti del zemlje zavarovati, se bo gojzd zarastel že v 100 letih.    (Dl. si.)