f'ti Številka 237. Trst v torek 28. avgusta 1906. Tečaj XXXI. IshaJ& vukl dmm tt tfC!l;£lt ii praznili d 5. ni. ol lOitftlim ol 9. lil liitul. P'jtmmlint številk© se prodajajo po 9 btč (6 stotmk) •» a.Logih tob&kamah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, ?ranju, £t. Petru, Sežani, NabreŽini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSČini, Postojni, Dornbergn, Solkanu itd. Cene egia&oT se računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke i1, mm); za trgovinske in obrtne oglase po 30 stot.; i a osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »0 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-ialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 it. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave ^iinost". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". filaiil« političnega društva „Eimtit" za Primarsk«. V edinosti je moč! laroialB« uai% za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ae sprejemajo 1» rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galattl 18. (Naroda! dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsordj lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. ^^ Poitao-hraailalČai račun št. S41.6&2. itov. 1167. —— = Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Naša šolska mizerija — barbarizem! -Slovenski Narod** je poročal, da je mi-nisterstvo dovolilo pri sv. Ivanu pri Trstu ustanovitev posebne laške ljudske sole. „Edinost** zopet je poročala, da je ministerstvo odklonilo protest mestne občine tržaške v stvari laških vsporednic pri sv. Ivanu. Kaj in koliko je resnice na tem, mi ni znano, to pa dobro vem, da se vladi silno mudi z reševanjem laških u t o k o v takrat, kadar se ustanovljajo 1 a-ike ljudske šole v slovenskih kraji h. Nasprotno pa nič ne čujemo, kako je z »:ašo slovensko liudsko šolo v mestu Trstu. Hliža se začetek šolskega leta, a mi slovenski stariši tudi letos ne vemo, kam vpišemo svoje otroke. Upravno sodišče je v oktobru 1905 odredilo nova poizvedovanja glede ušo-lanja tržaških mestnih slovenskih otrok v okoliške šole in ta poizvedovanja so se tudi vršila, a kaj je rezultat tega, to ostaja še zdaj tajno. Nam slovenskim starišem je teh oblastvenih iger dovolj. Mi hočemo šol za svojo deco! Kadar hoče vlada Nemcem ustanoviti kako šolo (ali pravzaprav za po-neinčevanje Slovanov), tedaj se ne ozira na nikaka zakonita določila, ampak kar na svojo pest otvarja nemško šolo (n. pr. Opatija, Skedenj, Gorica), ali pa vsaj v uprav sleparski obliki zagotovlja pokritje dotičnih stroškov (glej posojevanje učiteljev puljske državne šole na zasebno nemško šolo v Opatiji!) Kadar pa je treba rešiti kako našo stvar, takrat ni nikoli konca raznim komisijoniranjem, poizvedbam in razsodbam. To je seveda vse le sistem zavlačevanja. S tem nas zadržujejo v kulturnem razvitku in to je ravno cilj avstrijskim vladam! Ali ni sram avstrijske naučne uprave, da Slovenci nimamo nijednega razreda slovenske ljudske šole v Trstu, kjer imamo samo na nemških ljudskih, meščanskih in srednjih šolah izkazanih 852 slovenskih učencev ?!! Ponavljam : izkazanih, ker to število je razvidno iz uradnih letnih poročil teli šol. Koliko je pa takih naših otrok, ki so iz strahu vpisani za Nemce in h a h e ? ! In koliko naše mladine je na lahkih uradnih šolah, koliko konečno na laških ljudskih šolah v Trstu ? ! Teh števil sploh ne vemo, ker je tu statistika še bolj umetna PODLISTEK. Na poti k ciljem. 81. Vilinaki. III. Poljanšek ni vedel, kaj ga je vleklo k njej. Ko je ljubil Vero, mu je bilo sitno, če jo je srečal in ga je ona nagovarjala. In tedaj ko mu je povedala, da je jo Zagaznik zasnubil, je bil celo nekako vesel. In vendar, na dan poroke se mu je naenkrat zasmilila, ko je videl njene otožne oči in slišal njene žalostne besede, s katerimi mu je odkrila svoje srce. In vedel je, da bo njena pot ob Zagaz-nikovi strani s trnjem posuta, da bo njena <*sta skozi življenje s krvavimi solzami pokošena... In od tedaj, kar je videl Zagaznika z Vero, jo je pomiloval še bolj. Ni bila ljubezen, kar ga je vezalo na Zagaznikovo — bilo je vse nekaj druzega. Nemara je bilo občudovanje njene potrpežljivosti in njenega mučeništva... Pokleknil bi pred njo in dejal: *Jaz nisem vreden stati ob tebi; ti mučenica !a Poljanšek je vedel, koliko mučeništvo jo še čaka na strani surovega in strastnega pijanca, ona sama je to gotovo tndi že iz-pcznala — a žal-besede ni bilo iz njenih ust. On tam je obupoval, ker se varal v lju- nego na državnih zavodih. In onih devetsto otrok v zasebni I i pri sv. Jakobu, ali naj te še nadalje izobražujemo na skupne stroške slovenskega naroda? In dalje. Ali res v namestništveni palači v Trstu in v ministerstvu na Dunaju nimajo toliko pedagoške moderne izobrazbe, da bi se zavedali, da je tlačenje slovenskih otrok v nemške in laške šole barbarizem, ki dela sramoto dvajsetemu veku ?! Kaj ta gospoda ne pozna i; 1. avstrijskega državnega ljudsko-šolskega zakona ? Nujno potrebno je, da se v teh treh tednih, ki nas še ločijo od 15. septembra, ukrene kaj korenitega. Na dan upisovanja je prepozno tožiti, kajti takrat se nam lahko zavrne šola iz tehničnih razlogov. Da je to res, imamo dokaz v Rojanu. Lani v počitnicah je magistrat hotel otvoriti ua rojanski prenapolnjeni slovenski šoli 5. razred, a to je odložil do letos, ker ni bilo — sobe za 5. razred! Če torej v dveh mesecih niso v Rojanu našli (ali najti hoteli!) ene sobe, kako naj v par dneh dobe v mestu prostora za petrazrednico ? Vse torej kaže, da tudi šolsko leto 1906/07. začnemo tržaški Slovenci v stari šolski mizeriji, če ne zgrabimo batin v roko. Tržaški Slovenci, očetje! ganite se ! Skrajni čas je, da prisilimo vlado, da nam oskrbi potrebnih šol. če v naglici ne gre drugače, naj zbere slovensko mladino državnih ljudskih in meščanskih šol v posebnih vsporedni-cah ter poveri pouk v teh razredih slovenskim učiteljem! Da to ni nemožna stvar, umeje vsakdo, ki le nekoliko pozna šolsko življenje. Seveda se vlada pri tem ne sme ravnati po nasvetih raznih Svid, Čermakov, Stolcev, Priegerjev itd.! Ti so in ostanejo to, kar jim je bilo naročeno: grobokopi slovenskega šolstva v Trstu. Na koncu še vprašamo slavno vlado: Kako je to, da (po naročilu cerkvene oblasti) učijo katehetje na tržaških državnih nemških šolah verstvo v treh jezikih?! Menda le zato, ker hočejo cerkveni krogi, da se otroci verstva res nauče, torej ne samo jezika, posvetni učitelji pa imajo le nalog (v nasprotju s § 1. državnega ljudsko-šolskega zakona) naučiti laško in slovensko mladino nemščine. In to so avstrijske uzorne šole! bežni, s katero je vzljubil šestnajstletno dekle, v ljubezni, ki bi se jej vsak človek nasmejal in bi mislil, da gre za kakim petošolcem, ki v prvih verzih luno opeva „Kam ste se zamislili, gospod Poljanšek ?" ga je vprašala polutiho Zagaznikova. Poljanšek se je vzbudil iz svojih misli. Krog mize je bilo glasno in čaše so zven-čale. „Primerjal sem svoje življenje z vašim !* je odgovoril Poljanšek nekako v zadregi. „Z mojim ?a je vprašala ona začudena, „vi ste gotovo veliko srečnejši nego jaz... Vaša pot v življenje je lepa in vesela, moja pa temna in žalostna..." „Vi ne veste, gospa Pavla!" je odgovoril Poljanšek, „kako samotna in otožna je moja pot... Daleč so še moji cilji; nekoč sem mislil, da jih dosežem... A danes skoraj dvomim na tem... Samotna in brez ljubezni j a moja pot... Ne vem, ne kod ne kam..." „Ne govorite tako, gospod Poljanšek !u „Cemu ne ?... Glejte, iskal sem ljubezni v svetu, a je nisem našel... Iskal sem jo doma, a tudi to je ni.- Iskal sem jo v dekliških srcih in sem izpoznal, da me še nobeno dekle ni ljubilo z resnično in močno ljubeznijo, s katero bi \jubil jaz..." „Jaz pa vem za nekoga, ki vas je ljubil.., s prvo ljubeznijo...4 „Povejte mi, kdo je ta nekdo, gospa Dogodki na Ruskom. Stolipin. Ministerski predsednik Peter Arkadijevič Stolipin. v katerega dvorcu je bil izvršen grozen afentat, je bil dne 23. julija t. 1., dva dni po razpustitvi dume, imenovati minister-skim predsednikom na mesto odstopivšega Goremikina. Stolipin je sin generalnega majorja Arkadija Stolipina, ki se je posebno odlikoval za časa obleganja Sebastopola. Peter A. Stolipin je pričel svojo uradniško karijero leta 1884. Leta 1902 je postal guverner v Grodnem. Koncem leta 1903 je bil imenovan guvernerjem v Saratovu, kjer je ostal, dokler ni bil imenovan ministrom notranjih stvari. Po atentatu. — Smer vladne politike ostane nespremenjena. Ta grozni atentat v vili ministerskega predsednika je napravil globok utis po vsem svetu sosebno, ker so bili tudi nedolžni otro-čiči ministrovi in mnogo druzih oseb — ki gotovo niso nič zagrešili proti svobodi v Rusiji — žrtve tega krvavega čina. Kakor razlog, da so Stolipina „obsodili na smrt", navajajo revolucijonarci okolnost, da se je rni-nisterski predsednik izrekel proti odpravi smrtne kazni. In kakor z jedne strani že človeško čutstvovanje sili v obsojanje takih grozot, ki Voikdar zadevljejo toliko nedolžnih človeških ekzistenc, jih pa moramo obžalovati tudi se stališča njih, ki v resnici žele, da se Rusija reformira in pomladi. Taki dogodki pa le zaustavljajo veliko evolucijo, ki se razvija sedaj v državnem življenju Rusije. Ministra Stolipina so kruto zadeli v tem, kar mu je najdražje — njegevi otroči'"i leže v bolnišnici z zlomljenimi udi in v groznih mukah — ali veliko vprašanje je, da-li je s to nedolžno krvjo res kaj pomagano stvari reform ? Neka petrograjska brzojavka trdi vsaj, da atentat na Stolipina nič ne izpremeni programa vladne politike, določenega ob razpuščenju dume za čas do sestanka prihodnje dume. Jugoslovansko pobratimstvo v Belemgr&du. Pred tednom so se zbrali srbski učitelji v svoji prestolnici; njim so se pridružili zastopniki hrvatskega in slovenskega učiteljstva. Vladala je med pijonirji prosvete najlepša sloga, ker družila je vse brate od izvira do izliva mogočne Save le ena vzvišena misel: omika naroda ! Stari antagonizem Pavla!** je zaprosil Poljanšek. „Hvaležen vam bom...a „Čemu vam bo ime... Vi niste zapazili te tihe ljubezni in šla je mimo vas kakor jeseni oblački čez nebo... Sedaj je že prepozno...* Poljanšak je pogledal Zagaznikovi v oči in tedaj je izpoznal, kaj ga je vleklo k njej. Slutil je ljubezen za njenimi očmi, ki pa ni mogla najti pravega odmeva v njegovem srcu. „Dovolj o tem, gospod Poljanšek je dejala Zagaznikova z mirnim glasom vzela kupico in trčila s Poljanškoni. Poljanšek je umolknil in se zamislil. Njegov prijatelj je pa začel govoriti veselo na-pitnico vsej družbi. Konečno se je vse omizje dvignilo in z gromovitim : „Živijo !u so izpraznili čaše do dna. Poljanšku pa je bilo še bolj žalostno in temno v duši na ta večer... Teden dni pozneje je Poljanšek jemal slovo od domačije. Lep dan je bil proti večeru. Po dolgem obotavljanju je bil Poljanšek prišel v šolo k nadučiteljevim poslovit se. Sproveli so ga v sobo, in ga prisilili, da je sedel. Vsi so bili prijazni in veseli; čudili so se, da že odhaja, in obžalovali to. Poljanšku je bila ta prijaznost skoraj neprejetna in v Verine oči niti pogledal ni, da-si je sedela njemu nasproti. med Srbi in Hrvati je sedaj popolnoma iz" ginil, ker spoznali so, da imajo vsi skupne sovražnike, katerem se je treba z združenimi močmi postaviti v bran ! Posebno Slovence veseli sloga med brati, ki so enega jezika in ene krvi ter jih ločujejo samo cerkveni obredi in umetni mejniki. Dokler sta vladala napetost in seperatizem med naj-bližnjimi brati Srbi in Hrvati, nismo mogli Slovenci stopiti na nobeno stran, ker Hrvat in Srb sta nam enako mila brata. Sedaj pa, ko je prenehala prisiljena mržnja med njimi, pridružimo se lahko brez premisleka bratski slogi in tako bodo vsi bratje od Triglava do Balkana enega srca in enih misli! Drobne politične vesti. Italijansko -romunska trgovinska pogodba. Iz Rima poročajo, da se med Italijo in Romunijo v kratkem prično pogajanja za sklep nove trgovinske pogodbe. S k u p n i finančni minister B u r i a n je odpotoval na inspekcijsko potovanje po Bosni in Hercegovini. Pruska zastava v Novi P a -z o v i. Povodom proslave rojstnega dne cesarjevega, so v Novi Pazovl tamošnji Nemci razvesili pruske zastave. Občinska oblastnija je ukazala odstraniti zastave ter je stvar obvestila politični oblastniji. Domače vesti. Splošno uvedenje dostavljanja denarnih zneskov pri neeraričnih poštnih uradih. PoČenši s 1. septembrom t. 1. se bodo v vseh krajih s sedežem neeraričnih poštnih uradov tudi pisma z napovedano vrednostjo do 1000 kron in denarni zneski k poštnim nakaznicam, nadalje plačilnim nakaznicam poštnohranilničnega urada do 1000 kron dostavljala prejemnikom na dom. Za dostavljanje teh pošiljatev se bodo iztirjavale pristojbine, ki so normirane po poštno pristojbinskem redu, in sicer: za pisma z napovedano vrednostjo do 1000 kron 5 nov. za poštne nakaznice ali plačilne nakaznice z denarjem vred a) do 10 kron 3 nov., b) čez 10 kron 5 nov. Prejemnikom je svobodno pridržati si sprejem teh pošiljatev pri poštnem uradu, proti vplačilu mesečne predalnine 2 kron. Samoumevno je, da one stranke, ki si že sedaj drže poštni predal, v to svrho ne plačajo nikake daljne pristojbine. Čudno nemirna je bila Vera ta večer in v njenih vprašanjih je trepetalo nekaj nežnega in ljubečega, kakor se je zdelo Poljanšku. Toda on je ostal hladen in miren — saj je bilo vse končano od onega večera|sem, ko jo je videl v Zagaznikovih rokah... Vse je bilo pri kraju in Poljanšek se je veselil, ko je zapazil, da postaja Vera vedno bolj molčeča, ker nemara čuti, da jo prezira... Odgovarjal je raztrešeno in vpraševal čisto navadne stvari in tuintam se zagledal skozi okno v tiha polja, na katerih je ležal mrak. Ko je nastala noč, vsa svetla in jasna, je Vera vstala in odšla iz sobe. Gospod papa pa si je prižgal pipo in začel razkladati Poljanšku pomen njegovega bodočega stanu in mu polagal na srce, naj mu posveti vse moči, da postane vreden sin svojega naroda. Konečno je Poljanšek vstal in podal roko nadučitelju in njegovi gospe. Vere ni bilo in gospa mama mu je povedala, da je šla v vrt in da jo bo nemara videl, ko pojde skozi. Čemu me čaka, ko je vsega konec ! — je pomislil Poljanšek, ko je šel skozi vrt. Bil je že skoraj pri vrtnih vratcih, a Vere ni bilo in razveselil se je, če je ne bo. Toda tedaj je stopila iz utice, tiha in boječa; zagledal jo je v njeni beli obleki, ko je prihajala bližje, in počakal. (Pride že.) Stran II. >EDINOSTc štev. 237 V torek, dne 28. avgusta 1906 V obrambo. Prejeli smo : Z ozirom na odgovor g. c. kr. notaija Zencovicha na moj tozadevni dopis v „Edinosti" moram najodločneje zavrniti trditev, da sem jaz izzival z arogantnim vedenjem. Jaz sem, prišedši v pisarno, pozdravil uljudno in se vedel dostojno. Potem seveda, ko so me apostrofirali „z Rusijo**, sem nastopil energično kakor mi je velevala moja slovenska zavest. Vse moje r izzivanje" je sestalo v tem. da sem v pisarni, ki vsaj po polovici deluje s slovenskimi strankami, zahteval, da govore z menoj v mojem ieziku !! Verujem, da so gospođici uradniki zagotavljali svojemu setu, da sem se jaz vedel arogantno. Saj niti največi krivec ne pripo-znava svoje krivde. Zato naj mi veruje gosp. notar, da mu njegovi uradniki niso govorili resnice ! Jaz sem že v svojem dopisu razglašal, da spoštujem gospoda notarja Zencovicha kakor pravičnega moža in dobrega človeka. Tembolj sem se začudil, da me je le na podlagi zatrdil njegovih uradnikov — ki imajo ves interes na tem. da ne pride resnica na dan — obdolžil arogantnega vedenja. Da pride na čisto med menoj in njegovimi uradniki, prosim gospoda notarja, naj določi dan in uro. ko morem priti v njegovo pisarno, da si z njegovimi uradniki povemo lice v lice, kar si imamo povedati. Josip J u r i š e v i č, sv. M. M. zgornja št. 404. Kranjska strela. Pišejo nam : Nekemu iz Podgrada odhajajočemu uradniku italijanske narodnosti so priredili tamošnji uradniki in sluge odhodnico. Da-si so bili v družbi Slovenci in Italijani, govorilo in pelo se je samo slovensko, kar je v slovenskem kraju popolnoma pravilno. A glej ! Iz Ilirske Bistrice je priletela kranjska strela : nemški pozdrav! Podpisani so bih : sodnik, notar in bivši davkar — vsi pristni Germani. So pač — Kranjci, ki menijo, da je tako — nobel. Vpisovanje na ces. kr. izobraževa-lišču za učiteljice v Gorici bo dne 14. in 15. sept. od 8.—12. ure. V višje tečaje se novih gojenk ne sprejme. Dne 17. sept. ob 8, uri začnejo sprejemni in ponavljalni izpiti. Na ces. kralj, deški in dekliški vadnici bo vpisovanje 15. sept. od 8.—12. ure. V višje razrede se novih učencev oz. učenk ne sprejme. Šolsko leto prične 17. sept. ob 8. uri s sveto mašo, a redni pouk 13. istega meseca ob 8. uri. Ravnateljstvo c. kr. izobraževališča za učiteljice. Gorica, dne 28. avg. 1906. Društvo državnih uslužbencev je preneslo svoj sedež iz ulice G. Gatteri štev. 16 v ulico Barriera vecchia št. 8 I. nadstropje. Tako se glasi kratka objava, ki smo jo prejeli od rečenega društva in — preveli iz italijanščine. Mi jednostavno ne umejemo narodno enostranosti vodstva tega društva, a ne umejemo tudi udov, ki v svoji brezbrižnosti trpe kaj tacega. Društvo državnih uslužbencev... s tem je že povedano, da je društvo gotovo vsaj po polovici slovensko oziroma hrvatsko. In v tem ravno je karakteristikon vsega „državnega" v Trstu, da z neverjetno doslednostjo prezira slovanski živelj in njegov , jezik. Ta slovanski živelj je pač dober, da T dela štafažo vsemu — „državnemu", ali, kjer dele pravice in — spoštovanje, ne poznajo državni možje našega jezika. Ali društvu „drž. uslnžbenceva bodi povedano tu, da bomo odslej vračali nemilo za nedrago : dokler društvo ne bo poznalo našega jezika, mi ne bomo poznali društva državnih uslužbencev. Nevračljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam onih priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiljate v, ki so bile meseca julija 1906 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so njih odpošiljatelji neznani. Pogreb dr.a Alfreda Cambona. V petek popoludne je umrl tukaj nenadoma eden izmed najpopularnejih in najpoznanejih zdravnikov v Trstu, dr. Alfred C a m b o n, v starosti 58 let. Pokojnik je bil vzoren kakor zdravnik, vzoren kakor človek. Živel je daleč od političnega pozorišča le svojemu poklicu, in ni poznal nobene razlike ni v narodnosti, ni v veri. Pogreb, ki se je vršil včeraj dopoludne ob velikanski vdeležbi, izlasti zdravnikov, pričal je o veliki priljubljenosti in simpatijah, ki si jih je znal pokojnik pridobiti tekom dolgega svojega zdravniškega delovanja. V marsikaterem očesu videli smo solze! Njegovi cenjeni rodbini iskreno sočutje, pokojniku pa : počiva v miru ! Cev novega brojniškega vodovoda počila. 26. t. m. ob 10. uri 40 minut ponoči je počila med Nabrežino in Grljancem kakih 2"> m od južne železnice vodovodna cev. Voda se je ulila čez skalovje na levi železnični tir, ga kakih 200 m na daleč do vrh drels preplavila in na 15 m dolžine razorala. Jarek ob železnici je zasula skoro 200 m na daleč s zemljo in blatom. Osebna vlaka št. 92 in 94 sta morala voziti po nepravem tiru, ker je bil levi nad 2 uri zaprt. Novi uradniki v Dalmaciji. Te dni so v Dalmaciji odkrili dva nova razsežna rudnika asfalta, in sicer enega v občini vrlički, drugega v občini drniški. Pričela so se že pogajanja z nekim francoskim društvom za proizvajanja te rude. Čast, komur čast! Pišejo nam: Da-si že malo pozno, vendar upam, da ustrežem našim čitateljem, ako jim kaj sporočim o vspehu veselice, ki jo je priredilo pevsko-bralno društvo. „Prešeren" v Boljuncu dne 15. t. m. Težko sem se v tej hudi vročini spravil na pot, toda, trdno prepričanega, da bom tam užival par uric največjim veseljem in se naslajal ob čilih glasovih „Prešerna", gnalo me je slovensko srce v prijazni Bolju-nec. In nisem se varal ! Ne bom opisoval vsprejema društev, le toliko pripominjam, da se je vnetim Boljun-čanom videlo na obrazu njih veselje in radost! Veselica se je vršila na v resnici krasnem vrtu g. Venturini-ja okrašenim z ne-številnimi trobojnicami. Tudi programa ne bom podrobno raz-motrival, ampak beležim na kratko, da so vsa društva vršila svojo nalogo v popolno zadovoljnost vsega občinstva ! Posebno nam je ugajala pesem „Hrvatskoj" moški zbor, ki jo je pevalo vrlo in marljivo društvo „Čitalnica" od Sv. Jakoba ter jo je na zahtevo občinstva ponavljalo. Pesmi „Vasovalec ?", ki jo je pevalo društvo „Prešeren" iz Boliunca s tako sigurnostjo in točnostjo, da smo se kar čudili! Tudi ta pesem se je morala po- PODLISTEK. Metež. Kuiikl spisal A. 8. Puškin. Prevela M. Gregorić. V tem blestečem času je živela Marija Gavrilovna z materijo v ..... guberniji ; in torej videla, kako sta obe prestolnici praznovali pridobitve vojsk. No, v okrajih in vaseh je bilo občno navdušenje morda še večje. Prihod častnikov po vseh mestih je bil nekaka slovesnost, tako, da je bilo v njih bližini slabo za ljubimce v fraku. Povedali smo že, da ne glede na njeno hladnost je bila Marija Gavrilovna kakor prej okrožena s snubači No, vsi so morali odstopiti, kadar se je pojavil v njenem gradiču anjeni huzarski vojvoda Burmin z intere- navljati. Sentimentalnost teksta Gregorčičevega je nqjverneje karakterizovana, ko prepričava, da oni „šopek ni trgan na ljubinem oknu", ampak da je „na ljubinem grobu vbran"! Presenetilo pa nas je, ko smo slišali Foersteijevo „Ljubica". Obče znano je, da ta pesem ni za piano in da bi veči efekt napravila v dvorani. A „Prešeren" je vkljub temu napravil s to pesnijo najlepši utis, ker se je pela zelo občutno in natančno! Društvo „Prešeren" je v resnici kos svojemu poklicu! Naj ne pozabim tudi pevskega društva „Vodnik" iz Doline, ki je tudi lepo vršilo svojo nalogo. Prehitro je prišel čas ločitve! , Čitalnica4, katero so obsvetljevali od vseh strani umetni ognji, dvignila se je peš proti Trstu. Predno pa so se poslovili z bratskim društvom „Prešeren", zapeli so skupno na trgu „Slovenac i Hrvat", da so bratski glasovi odmevali daleč v tiho črno noč! Zivio-klicev ni bilo konca ni kraja ! Društvu „Prešeren" čestitamo in mu za-kličemo : Živelo! Le tako marljivo naprej ! Slike (fotografije) vsesokolskega izleta založi „Zveza hrv. sok. društva". Slikane bodo proste vaje, vzorne vaje na orodju in sprevod. Slike, ki bodo v 40/50 formatu iino izdelane ter na močnem kartonu prilepljene, bodo krasen spomin na I. hrv. vsesokolski izlet. Vsaka slika stane po 4 K. Naročbe kakor tudi polovico vsote je poslati na tajnika zagrebškega „Hrvatskega Sokola" brata Mi-lovoja Kerdića, uradnika hipot. banke v Zagrebu. Naprošene so vse one cenjene gospice, ki so prodajale bloke za sokolski sklad, da blagovole denar izročiti vratarju „Narodnega doma". Izlet vojaškega veteranskega podpornega društva v Rihenberk. Pišejo nam : Tega izleta v proslavo cesarjevega rojstnega dne se ie udeležilo kakih 200 izletnikov vzlic slabemu vremenu. V Rihenberku so vsprejeli izletnike: župan Pavlica, pevsko društvo, „Vinogradniško društvo" z zastavo in 30 mladenk v belih oblekah s slovenskimi trakovi. G. župan je nagovoril predsed. g. Chiurkova, a neka deklica je izročila njegovi hčeri šopek cvetlic. V Rihemberk smo korakali z godbo, ki je pred županovo hišo zasvirala „Naprej zastava slave !" Pred „Pevskim in podpornim društvom" je bil prirejen lep slavolok. Po maši so se zbrali izletniki pred cerkvijo in društvo je defiliralo. Člen Rudolf Struppi se je na hrvatskem jeziku zahvalil občinstvu na lepem vsprejemu. Društveno vodstvo je bilo povabljeno na obed k županu. Popoludne ob 4. uri se je začela zelo lepa in živahna veselica s plesom v hotelu Ličen. Izletniki so ob 8. uri zapustili Bihenberk ob svitu bengaličnih ognjev. Vzorna vratarja sta dobro znana Sista j Bevilacqua in njen ljubček 48-letni Pavel Terčon, ki opravljata to službo v hiši št. 13 v ulici Maiolica. Ouditi se je le lastnici hiše, gospej vdovi Canton, da je poverila službo vratarja tema dvema človekoma. Kakor znano, je bila Sista Bevilacqua najmanje 50-krat aretovana radi razgrajanja v pijanosti; Terčon pa tudi ni nič bolji od nje. In taki ljudje naj bodo vratarji? Predvčerajšnjim popoludne je bil Terčon — kakor običajno — pijan in se je opotekal sem ter tja pred hišo. Nekoliko paglavcev se :je bilo zbralo okoli njega in ti so se mu smejali. Ker je to Terčona jezilo, je planil med nje, a paglavci so se razgubili kakor bi pihnil. Slučajno je pa prišel tam mimo 12-letni Marij Gressan, ki stanuje z roditelji v hiši št. 11 v isti ulici. Dečko, ki je nesel domov neko zdravilo in ki se ni bil udeležil zasmehovanja Terčona, je šel mirno svojo pot, a Terčon, misleči, da je on eden prejšnjih paglavcev, ga je pograbil in vrgel na tla. Pri tem se je pa dečku razbila steklenica se zdravilom in dečko si je porezal levo roko za pestjo. Dečka je oče spremil na zdravniško postajo, a Terčona so redarji arotovali in ga tirali na stražnico, odkoder so ga izpustili, ko se je streznil. Pretep. Predsinočnjim ob 9. uri in pol sta se bila sprla krošnjar Anton Brešan, stanujoči v ulici di Torrente št. 40, in 40-letni Anton Milog, stanujoči v ulici del Tintore. Prepir se je vršil v ulici delle Erbette. Ko je Brešan eno prehudo povedal Miloga, ie v tem prekipela jeza. da je vdaril Brešana h ključem po glavi, na kar je bil Brešan takoj krvav po obrazu. Miloga so redarji odvedi: na stražnico, kjer je bil vzet na zapisnik i: potem izpuščen, a Brešan je moral na zdravniško postajo. Žepni tatovi. 30-letni Josipini Marinšek. ki stanuje v ulici deli' Istituto .št. 20, je predsinočnjim na trgu della Barriera vecchia neznan tat ukral iz žepa zlato zapestnico i:t zlato verižico, vredno oboje kron. in mo-šnjiček, v katerem je imela 2 kroni de- santno bledostjo, kakor so govorile tamošnje j gospice. Bilo mu je 26 let. Priše! je na dopust na . svoje posestvo, nahajajoče se v obližju vasi,! v kateri je bivala Marija Gavrilovna. Marija | ga je zelo odlikovala. Pri njem je izginila, njena navadna zamišljenost. Nepotrebno je povedati, da je koketirala ž njim, ali poet, ki • bi opazil njeno vedenje, bi vzkliknil : Se amor non e, che dumjue ? Burmin' je bil res zanimiv mladenič. Bil je namreč one nravi, kakoršna ugaja ženski : oprezen, ; pozoren, brez vsakih zahtev in zelo ljubez-: njiv. — Njegovo ravnanje z Marijo Gavrilovnoi je bilo priprosto in svobodno in česar bi ona j tudi ne razodela ali storila, njegova duša in: pogledi so itak umeli. Kazal se jej je tihega | in skromnega ali njegova govorica jo je u ver-» jala, da je bil nekdaj velik nagajivec. A to1 to mu ni škodilo v mnenji Marije Gavrilovne (katera kakor vse dame v obče) je z zado- voljnostjo vsprejemala prekanjenosti, ki so izdajale smelost in naglost njegovega značaja. Sicer bolj, nego vse... (bolj, nego njegova nežnost, njegov prijetni razgovor : več nego njegova interesantna bledost in preve-zana roka) je molk mladega huzarja vzbujal njeno radovednost in domišljijo. Ona se ni mogla prepričati, da-li mu ugaja. — ako-ravno je on se svojim razumon in izkušenostjo brezdvomno zamogel zapaziti, da ga odlikuje. Kako je torej to, da ga še ni videla ob svojem vznožji? Zakaj ni še slišala njegovega priznanja ? Kaj ga zadržuje ? Morda plašljivost, ki je združena z istinito ljubeznijo, ponos ali koketstvo prebrisanega veseljaka? To jej je bilo uganjka. Temeljito premišljujoča je izprevidela, da je Ie boječnost temu vzrok in zato je sklenila vsprejemati ga odslej z večim zanimanjem in (ako okoliščina nanese) celo z vso nežnostjo. narja. — Predsinočnjim ob 1. uri in pol po polunoči je vodja finančne straže Fran Mrav-ljak na pomolu sv. Karola zasačil 17-letnega brezposelnega pomorščaka Antona D., ravno ko je vzel iz žepa mošnjiček tam spečemu 37-letnemu Karolu Rigo, doma iz Buzeta. Na redarstveni stražnici v ulici dei Rettori, kamor je bil odveden, je tat trdil, da je bilo v mošnjičku le 56 stotink drobiža, dočim je trdil okradeni Rigo, da je bil v mošnjičku bankovec za 10 kron. Tatu so djali pod ključ. Najdene stvari. Policiji so bili izročeni: zlata verižica s priveskom, ki ie bila najden.t pred par tedni v Barkovljah, mošnjiček neko svoto denarja in tri palice s srebrnim: držaji. Dalje je gospodična Terezija Bastijan-čič izročila policijskemu komisarijatu v uli i Luigi Ricci torbico iz kovine, v kateri je mošnjiček, a v tem nekoliko denarja, kar je gospodična našla v ulici sv. Terezije. Velika defravdacija. Tukajšnji polici i je došlo brzojavno obvestilo iz Lvova. da je dne 15. t. m. izginil iz Hodorova v Galici; 27-letni poštni uradnik Adam Lukaševič, ki je doma iz Pitke v Galiciji. O Lukaševiču se sumi, da je odnesel seboj denarna pisma za 20.000 kron. Sodi se, da se je podal v Ameriko. Onemu, ki bi rešil defravdirani denar, je obljubljena nagrada 1000 kron. Bitka v starem mestu. Podajači 48-1. Evgen S., stanujoči v ulici Miramar, 28-Ietni Rafael P., stanujoči v ulici dei Vitelli. 26-1. Viktor V., stanujoči v ulici di Crosada. 20-1. Jurij D., stanujoči v ulici Punta del Forno, 21-letni Rihard S., stanujoči v ulici del Fou-tanone. in 21-letni Rudolf D., stanujoči v ulici Media, so se predsinočnjim ob 11. uri in pol sprli v ulici delle Beccherie. Bili so vsi vinjeni in ni čudo, da so se začeli kmalu pošteno klestiti. Bitka je trajala že precej čas:.. ko so slednjič prišli in posegli vmes redarji, ki so vseh šest odvedli na ponočni policijski urad, kjer je uradnik vročekrvne podajače vzel na zapisnik in jih potem izpustil. Ker so pa bili vsi več ali manj ranjeni, so šli vsi Z nestrpnostjo je pričakovala hipa romantiškegr* I razjasnenja. Tajnost, naj je še takova, j-j bila vedno neznosna ženskemu srcu. In njen: j prizadevanja so imela zaželjeni vspeh. Burmit: * se je udal tolikej zamišljenosti in črne njegove oči so se s takim ognjem ustavljali na j Mariji Gavrilovni, da je odločilno trenotje ; moralo biti prav blizu. Sosedje so govorili o j svatbi, kakor o kakem dovršenem činu, a dobra Praskovja Petrovna se je radovala, da si je njena hči končno našla dostojnega ženina. Starica je sedela nekoč v gostilniški izbi, in obračunavala z zrnjem, ko je ustopii Burmin in vprašal takoj po Mariji Gavrilovni. „Na vrtu je", je odgovorila starica idite k njej jaz vaju pričakam tu ! In Burmin je odšel, a starka se je prekrižala z mislijo : Morda se danes dobro izvrši! i (Zvrsetek pride.) V torek, dne 28. avgusta 1906 »EDINOSTc Štev. 237. Stran III skupaj na pomožno postajo društva „Igea'*, kjer so dobili potrebno zdravniško pomoč. Razpis službe otroške vrtnarice. Na otroškem vrtcu „Družbe sv. Cirila in Meto-dija v Ljubljani" v Rojanu se razpisuje služba otroške vrtnarice. Plača znaša letnih 600 kron. Službo bo nastopiti 15. septembra 1906. Brezkolekovane prošnje naj se vpošljejo cajdalje do 12. septembra 1906. pod naslovom : rVodstvo družbe sv. Cirila in Metodi] a v Ljubljani". Nehvaležnost. Ko sem minolo nedeljo šel na sprehod tja proti Zavijam, me je, do spe vsega k sv. Ani, iznenadil laški napis, pod katerem je ime : Giuseppe Sossich ! Sedaj, ko so mu slovenski Magdalenčani pripomogli do lepega premoženja je nekdanji Openc Sosič postal — Sossich ! Madalenčani! Tako Vam plačuje nekdanji Sosič in sedanji datke, koliko kruha da pojedo posamični narodi. Po letu 1870. je bil na prvem mestu Francoz, ki je pojedel na leto nad 258 kilogramov kruha. Za njim prihaja Danec z 254 kgr., Belgijec z 240 kg, Nemec z 201 kg, Rus s 173 kg, Avstrijec s *55 kg, najmanje kruha je pojedel Por-tugiz in sicer samo 101 kg. — Tekom Rusija. TAMBOV 27. Sinoči je bil na progi Nižni-Novgorodske železnice napaden osebni vlak. Ubiti so bili en policijski častnik, en redar in en orožnik; en sprevodnik je bil smrtno ranjen. RIGA 27. V nekem predmestju so našli in »cer samo .o. - y nekem privatnem stanovanju 24 bomb, 8 nunolega desetletja (, 890-1900 se je ukus, ^^ fc piroksi]ina ta mnogQ raz8trelivega ali blagostanje spremenilo, oziroma se je morda spremenilo to, od česar je največ odvisno hranjenje s kruhom. Sedaj poje materijala. Neka patrulja je preprečila nameravan napad na državno zalogo žganja. . . Ubitih je bilo pet oseb, ki so se udeležile namreč največ odvisno hranjenje s kru- ^ napa(ja ;iOiiOtiOiiOiiOnoiiQiioiioiioiiOl hom. Sedaj poje namreč največ kruha Danec in sicer 287 kg na leto, za njim prihaja Belgijec s 274 kg, Francoz s 254 kg. Nemec poje na leto 230 kg, potem prihaja Švicar z 212 kg na leto. * Novi način streljanja v avstro-ogrski armadi. Zdi se. da bo avstro-ogrska vojska Sossich ! Tudi Škedenjci so med onimi, ki so; P^a, ki se hoče okoristiti izkustvom, pri-mnogo pripomogli Sosiču, ki pa. v plačilo za j dobljenim v rusko-japonski vojni. Pričelo njih podpiranje gledajo danes samola^ki nad- se je na Češkem v nekaterih armadnih pis nad trgovino nSlovenca4* ! oddelkih streljati po metodi, katere so se Kakor me je zabolelo, ko sem ugledal! posluževali Japonci v boju proti Rusom, tu navedeni napis, tako sem ostrmel, ko semjvsak vojak strelja neodvisno, po svojem prišel do finančne postaje, ki se nahaja bolj | umenju, pazeč pri tem samo na splošna proti Žavljam. Tam ima tobakarno „Slovenec" j pravila za streljanje. Ta metoda bo za Franza, a nadpis se glasi: „Vendita tabacchi j sedaj uvedena le pri nekaterih polkih e bolli" ! Ni li to sramota za nas. da nas + Hitra pravda. Iz New-Yorka poro-naši ljudje — na nasi zemlji tako izzivajo?'čajo, da se je v Morgfieldu dogodil na-Priporočamo oba ta dva vsem našim stopni slučaj : Neki črnec je bil obtožen, zavednim elementom. Popotnik. ! da je napal neko odlično belo ženo. Ob ===== ; 0. uri 40 minut popoludne so ga dovedli Koledar in vreme. Daaea: Avguštin, ?icof; v mesto in takoj pred sodišče. Sledila ga Milogoj ; fci&cava. — Jutri: Obglavljenje Ivana Krst- mno*ica ljudstva ter ga hotela linčati. aika; Zelidjed; Pav^a. — Temperatura včerai : 00 2. • , . .. , , . ,, . j , . . r „ \ OTska ie množico zadrževala, sodisče se un popoludne -j- 2?1 Celaiu?. — \ rerne: leno. ( J 1 __* je pa takoj sestalo, zapriseglo porotnike- zaslišalo črnca in priče, našlo črnca krivim, Društvene VGSti ID Zdb3i/e. i Obsodilo na smrt in ga dalo takoj obesiti. Obilo zanimanja vzbuja izlet, ki ga 1 Vseeto ie traial° Petdeset Da ni priredi „Čitalnica" pri sv. Jakobu v nedeljo sodišče tako na^lQ Propalo, bila bi mno, 2. septembra v prijazno vas Šmarje na Vi- žica udrla v* sodnijsko poslopje ter sama pavskem. Tamošnje „bralno-pevsko društvo sodiia nad «™em. Tako ie '»^nje izvr-> Školj" priredi ta dan veliko veselico, na ka- ženQ vaaJ v nekaki ^koniti obliki. teri bo sodelovala „Čitalnica" z moškim in ———————— mešanim zborom. Ako pomirimo, kako ko- C- kr- policijska loterija je bogato ristni so taki izleti, 11a katerih se spoznavamo opremljena izključno z briljanti, zlati, srebrni HOMEL 27. Po poluuoči je prišlo do spopadov med Židi in Rusi. Pri tem se je tudi streljalo, vendar ni bil nihče ranjen. Redarstvo je preprečilo nadaljne izgrede. Atentat v vili Stolipina. PETROGRAD 27. (Petrogr. brz. agent.) Preiskava o atentatu minole sobote je spravila na dan, da so se storilci pripeljali iz Moskve po Nikolajevi železnici in da so najeli v Morskaji ulici meblirano sobo. Večer pred atentatom so bili v poletni operi, na katero so se peljali v isti kočiji, kakor drugi dan pred dvorec Stolipinov. Glavni krivec, katerega truplo stražijo vojaki, je močan mož, star okolu 25 let. Pod povsem novo uniformo je imel umazano civilno perilo. V trenotku eksplozije je ministerski predsednik vsprejel dva plemska maršala, ki pravita. da sta bili dve oziroma tri eksplozije. I Stolipin je najprej vprašal za svojo rodbino. Sam je osvobodil otroke izpod razvalin. General Min umorjen. PETROGRAD 27. (Petrograjska brzojavna agentura). Poveljnik Semenovskega polka general Min je bil sinoči v Peterhofu umorjen. PETROGRAD 27. (Petrogr. brz. agent.) Nadaljne vesti o umorstvu na generalu Minu poročajo nastopno : General Min je bil s svojo rodbino na postaji Peterhof, ko se mu je približala mlada deklica ter petkrat z re-, volverjem ustrelila in ga zadela v hrbet. So-| proga generalova je prijela deklico, ki so jo takoj aretovali. Aretovana deklica je opozo ar Tovarna pohištva "M Aleksander levi JKinzi nli0 k o 1 i č a n«, poste re- Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni se je povrnil iz Karlovih vari. ORDINUJE Trgovina. Borzna poročila dne 27. avgusta. Tržaška borza. Napoleoni K 19.06V,—19.09%, angležke lire K —[ do —, London kratek termin K 240 05--240.25 Francija K 95.27--95.50, Italija K 95.27— —95.50 — (Dalje na 4. strani) vsak dan od 10.—12. ure zjutraj in 4.—5. popol. ulica Sanita štev. 2. •S 1000030000000 O 00000003000 Slovenci! Podpiraj m o „Dijaško podporno društvo" v Trsta Serravalio-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzročfc voljo do jadi, atrjnje žalodeo in oj»6qje org&iilzem. Kovačič Lovro 1 K 20 st.. Gerk Štefan «0: dne 26 ^ 27 oktobra pod predsedstvom ta-st., Krišćjak Josip 60 st., Taučar Anton 1 ; moinjega škofa in rojalističnega senatorja Le K 20 st., N. K. 40 st.. Zafc> r Anton 40 sU | AIarc;He kon„res katoliških iuristov, ki se bo Furlan Andrej 50 st, Kuret Vekoslav 1 K? | baviI g posl^icami ^kona o ločitvi in z vprašanjem bogočastnih združitev. Revolucija na Kubi. NEW-YORK 27. Parnik rMexico" je odplul v Havano. Odpeljal je lo.tOO Reming-tonovili pušk-repetirk, 800.000 patron in šest mitraljez za kubansko vlado. Dne 30. t. m. odpluje tjakaj s 3 milijoni patron in 5000 Remingtonovimi puškami tudi parnik „Kan-sasy. \VASHIXGTOX 27. Državni urad se sedaj bolj zanima za kubanske stvari nego pred nekoliko dnevi. Ne misli pa posredovati in tudi ne pričakuje, da bo treba pomagati Kubi. da zaduši ustajo. Državni urad meni, da podpirajo usra j o kapitalisti in da je ista dobro organizirana. N. N. 1 K. Skupaj 19 K 10 stot. Pevskemu-bralnemu društvu rPre- šereri" v Boljuncu. so nadalje darovali za : astavo : Bratsko društvo rLipau iz Bazovice t> K. društvo rZrinjski" Dekani 20 K, gosp. Miroslav Anžlovar učitelj-vod. Boljunec 4 K, pr plačil pri veselici dne 15. avg. 14 K 30 st.. g. Dragotin Šiškovič trgovec itd. v ( r-T;eiakalu. ker se ni mogel udeležiti veselice 5 K, g. A. Mučič Boršt 3 K. g. Antou Rani-tub c. kr. izterjevalec Koper 1 K. Daroval- ftfiiijtnf-ki bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.27—117.45. DCm?ki bankovci K —.—*— — fcTtuijska edncina renta K 99.20-ogTEka krccFta renta K 94.30—95.60, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 669.— — 671.— državne železnice K 673.--663.--Lombardi K 16150—163 50 Llojdove akciie K 738 — 742.— Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — cio 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310 —. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. Turške K 163.00 do lfi .00 Srbske —do —.— Dunajska borza ob 2. pop. pred včeraj Drfavui dolg v papirju 99.95 „ „ srebru 99.— Avstrijska renta v zlatu 117.25 v kronah F a r i z : (Sklep.) — Francozka renta 97.82, italijanska renta 102.45, španski exterieur 96.50 akcije otomanske banke 647.— . Menjice na London 251.80. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice 719.— Loiabarde 170.— unificirana turška renta 97.20 avstrijska zlata renta 99.80, ogrska 4% zlata renta —.—, L&nderbank 474.—, turške srečke 146.75, parižka banka 15.43, italijanske meridijonalne akcije 8.17, akcije Rio Tinto 17.40. Vzdržana. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 87.T/B srebro 30. ,3/j8 Lombardi 7.—, Španska renta 95.% italijanska renta 101-*/« tržni diskont 3»/,, menjice na Dunaju —.—- Trdna. Tržna poročila 27. avgusta. Budimpešta. Pšenica za okt. K 14.28 do K 14 30, rž za oki K 12 16 do 12* 18, oves za oku od K 13.C6 do 13.08, koruza za avgust 11-62 do 11.64 P&enica: ponudbe in povpraševanj? srednje, tendenca mirna. — Prodaj* : 20.000 met stot., nespremenjeno ; druga žita nespremenjeno. — Vreme: lepa. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good dobra 45—46. Hamburg. (Sklep). — Sladkor za avgust 19-20, za september 18-95, za oktober 18-80, za november 18.45, za dec. 18.55, za januar 18.65. — Trdno. — Vreme: deloma oblačno. H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mesec 48.25, za sept. 48'—. Mirno. 5ew-York. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotin k nižje. — Prodaja: 7000 vreč. London. Sladkor iz repe surov, i 9';. Sh. Trdno. Pariz. Rž za tekoči meBec 16.—, za sept. 16-—, za dec. 16.15, za nov.-februvar 16.L0 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.50, za sept. 22*65, za sept.-dec. 22.70, za novembsr-februvar 22.75 (mirno). — Moka za tekoči mesec 30.35, za sept. 30.50, za sept.-dec. 30.20, za november-februvar 29.65 (mirno). špirit september-dec. 41.'/., za januvar-april 40'/« (mirno) — Sladkor surov 88" uso nov 23.7-—23.% (trdno), bel za tekoči mesec 26.*/4, za sept. 26.za okt.-januvar 27.'/,, za januvar-april 27'/;» (trdno), rafiniran 57.50—58.— Vreme: oblačno. Odhajanje in prihajanje vlakov postaje južne železnica v Trstu9.) B via Červinjan v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad O do Gorice, preko Nabrežine, se zvezo na Ajdovščino. B na Dunaj, Reko, Budimpešto, Zagreb. B v KLormin, Videm, Milan, Rim. O v „ „ Benetke, zveza na Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto, Zagreb. _ O preko Červinjana v Videm, Čedad, Benetke, Milan, Ala. O v Kormin in via Červinjan v Videm in Benetke. O v Italijo preko Kormina, zveza na AjdovSčino. B via Červinjan v Benetke, Milan, Rim in Videm. O na Dunaj, Reko in Budimpešto. B na Dunaj, Ostende, Reko. B na Dunaj, Budimpešto, Reko. B do Kormina se zvezo Červinjan. O na Dunaj, Budimpešto. Prihod na postajo južne železnice v Trstu. Odhod s 5-55 P"dp. 6.= 5 - /•S 3 8.25 «-55 9-55 » 11.50 „ i.— popol. 4-25 5-3° » 6- „ 6-35 8-30 „ 905 t. 11.30 „ b.30 predp. 7-20 7 40 9»— » 10.25 10.38 „ 11.28 „ 4.15 popol. 5-35 »» 7*5 7.46 „ 8,35 n 8-55 « >0-43 „ O z Dunaja, Ostende in Londona. B z Dunaja, Zagreb in Budimpešte. O iz Kormina prekoBivia. B z Dunaja, Budimpešte, Zagreba, Reke. O z Dunaja in Reke. B iz Italije preko Červignjana. O iz Italije preko Kormina zveza z Ajdovščino. O iz Kormina in Červinjana pr. Nabrežine, zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Zagreba in Budimpešte. O iz Italije via Červinjan. B iz Italije preko Kormina, VabreZine, zveza z Ajdovščino. B z Italije preko Kormina, sveza t Aj-d ust; ino pr. Nabrežini B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko červinjana, zveza z Vidmom in O iz Kormina. IVAN KRALJ & Co Trst, ulica Giuseppe Gatteri št 40 (vogal ulice Piet&) Mehanična cMalnica za popravljanje strojev, kotlov, sesalk vsakega zistema, motorjev na plin in bencin, Iltografičnih in tiskarskih strojev, poljedelskih strojev vsake vrste itd. MfiLI C QLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane be?eIU in zemljišče primerno U U ud OC 2a kmeta. Obrniti se je na Skrbeč V rdela štev. •').'}. H13 |/rl|>«a iffiO 1111 pr«»d«j dvorec, pripraven za sta-IV IJU I III Id no vanje treh rodbin, oziroma s 3 stanovauji, ne velikimi, z vrtom, vodo, po možnosti plinom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod „DVOREC 77-, oziroma naj pride osebno v „Inseratni oddelek Edinrsti". — Prednost imajo dvorci v Ko-lonji, sv. Ivanu, v bi ž ni ulice Giulia, Boschetto, Rossetti. 999 Mola riunrDP v ^koiklji je na prodaj. Dvo-ITIOlI UVUiCU rec ima v pritl čju: 1 sobo, kuhinjo, lušnico : v I. r adstropju : 2 sobi in kuhinja ; v II. nadstr. tudi 2 tobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Radi preselitve se dvorec proda za nizko ceno. 550 v Kazljah štev. 27 obstoječe s krasnim poslopjem, vinogradov, pašnikov in gozdov, kateremu pripada vodnjak in mlin, je na prodaj. Kupčevalec si lahko vsaki čas ogleda. l*osip Kjuder, trgovec v Kazljah, p. Sežana. 930 Posestvo Nsi nrnriai hišica s o prostori in vrtom. Cena }jl U U d J pQ dogovoru. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 93i» Mali dvorec t>e proda: Villa Lina, Vrdela 423 na Lonjerski cesti. 937 Krčma „Al Trifoglio" istrsko, vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kraški teran. Izvrstna kuhinja Priporoča se si. občiustvu Katarina Vatovec. UjAn (eno nadstropje. 5 sob, 2 kuhinji, shramba, lil Od vrt) proda. Naslov pove „Edinost". S89 „Alle tre Corone" ulica Giotto št. 11 išče kondukterja. Zahteva se kavcijo. Oglasiti se je do 30. septembra. 887 Gostilna na Prošeku (Božje polje) vsprejme Q©©€ ženske in moške na delo po pogodbi (kontraktno) surovo in kuhano z Alp. ,Za naročbe se Ivan S u b a n. je obrniti ulica Vincenzo Bellini št. 13. 858 Proda se se izve pri blizu Komna hiša z dvema vrtoma z 9 prostori. Cena 1200 kron. Več Edinosti-4. 918 Sodi mali in veliki bo na prodaj Foatanone it. 15. ulici Uieiro * soba in kuhinja) je na prodaj na Opči-nlOlUd nah na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče lahko kupi tudi zemljišče kraj hiše. Cena 3000 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1000 Mola Hrimnn °bBt°jeći1 iz treh oseb> išc'e IflOHl U! U£lllu malo slanovanje z vrtom, vodo, ako mogoče plin v ulicah Fabio Ševero, Ko-magna, Commerciale, ali v Škorklji blizu mesta. Podpisala bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi stanovanja v podnajem. Ponudbe/pismene ali netmene prejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod „M a 1 a družina". 888 Tridesetletni udovec z 1 otrokom želi seznaniti se s pridnim dekletom ali udovo 24—28 let. Naslov : A. D., Poste restante Piazza Giuseppina št. WJ. Pisinict star, jako zmožen, se ponuja društvom I Idllldl in zasebnikom za koncerte ter poučuje v igranju na glasovir proti zmernim cenam. Za naslov je prašati pri „Inseratnem uradu Edinosti" (7C0 Trgovskega pomočnika "10"?; trgovina z mešanim blagom. Naatop J 5. septembra. Naslov pove „Inseratni oddelek „Edinosti". 929 ve stno, pridno za zjutraj in popol udne se išče. 16 kron mesečnih. Carradori 12, III., vrata 8. 943 Postrežnico IIOTnSnSam slavnemu občivstvu, da sem se nrt£IICUIJdlll B 24. avgustom preselil z mojo krojačnico iz ulice Torrente 40 v ul. Chiozza 17. II. nad. — AntonJerič, krojač. 930 V dekliškem domu U'o nVUri nje učenke, ki ob:skujejo razne šole. Prilika za učenje raznih tujih jezikov, godbe in ročnih del. Dobro nadzorstvo ob nizki ceni, dobra hrana, lepo prostorno stanovanje. Natančneji podatki pri gospej Mariji Drascnier — Oirica, ulica Trigemina 12. Ilnnrina nrilika Xa Prod*j ie hiša z malim uyuuild pi IIIKd posestvom, sestoječa iz 4 prostorov in 3 kosov zemljišča v Hruševju blizu Postojne za ceno 2200 kron. Podrobnosti pri lastniku F. V e r t o v e c, trgovina jestvin, ulica Caserma 14, Trst. 8«JS flnhrn 17110011 jabač> ^lužen voj»k 5. tira. UUUI u I^IIUCII gonskega polka, star 2S let, govori slovenski in nemški, z dobrimi spričevali imenitnih gospodov, želi stopiti v službo v dobro hišo v mestu ali na dežeii. Naslov: Fran G o 1 1 o b, ulica Rigutti štev. 10. 895 Ofnnlfifp (lige) sveže, drobne okrogle svetlc-0111111% v C zelenkaste kupuje zaloga v ulici Pa- duina štev. 2. Stavbeno zemljišče ziciji na Greti v bližini mesta. Več se izve pri Hinku ,-rtibiel v Vrtovini p. Cerniče pri Gorici. 924 tjj KderDaMkaL Kdor lt+W kakao 1» tekolsdo, Umu bedi pripeiefas: ^ Ivan« Hoffa Kandol-K; ki iaaa a%jaaaiij tolid« v o«bi, je torej oajiaie pro-bsna, bo »fDTuoi* nikoli MprMiu in jo »b mjbolj- elM okasu izredno poceni, frlttto samo * imenom A ITSB Boff 1» • levjo varatveoo uunko. Zarojl po V« kg 90 rinarj a v » » V« » BO » Dobiva ■« povsod. V Pristno, garantirano, čisto, toskansko K £ucca olje iz oljk in vino Chianti tvrdke GIUSEPPE FERRANTE v n«™" razpošilja zastopnik ALEKSANDER GAZULLI, ul. Stadion 14, Trst IVRN 5CJBRM posredovalnica in zastopstvo «L Vinccnzo gellini 13 X zalogo kuhanega in svežega masla za prekupčevalce in rodbine. Posredovalnica za Tino „IstarsKe vinarsko zate n Pili" V za krčmarje in gostilničarje po primernih cenah. - . Zaloga atra la đraflh demačlb Joatvla. Cena nizka. Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija Učilišče in vzgojevališče za deklice^s^ Temeljit pouk po učnem načrtu za osenirazredne ljudske šole na ^ Pi-imorskem. Letna plača 450 kron. — Hiša z vrtom, lep m zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo cez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskeni jn an-gležkem jeziku; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v zensKin ---ročnih delih, v risanju in slikanju. Šolske sestre Trst — ulica G. Besenghi št. 6 -- Trst. ttjboljde sredstvo -. let iti vsako fino ru-trio ali črn o obuvalo Najbolj se p riporoča sa Bozcali«, Osoaria ^nevreauz in lakirane Čevlje. D V NAJ, XIII Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oj.'.. t in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejmi „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Gal.;tti -'t. !? (Narodni dom) polunadstropje, levo. t';. e odprt od 9. zjutraj do 12. in «id 3. do r Po noči se sprejema v „Tiskarni K.:io«;> Električno vpeljavo izvršuje franjo Z. Dalsasso TRST ulica S. Spiridžone štev. 6. Drogerija. Gustavo Marco ulica Giulia štev 20. Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ščetke. mila, parfumi itd. — Zaloga šip iu steklenici. E3EE3EE3E3 Jfaznanilo. Podpisana rasti se javiti sluvnenr.i občinstvu, barvane, ter vsakovrstne predmete, }>o-trebne za pogrebe, kakor jih ima pogrebni zavod Capellan v Trstu, vse ro najnižjih cenah. Josipina Capellan. TRST C o rs o 4 GAL GORICA Corso Verdi 45 Elastične nogorice iu obreze za krtice, kilni pasovi, trebušne preveze in opasuice, vata (dr. Bmnojobrez. blago. Predmeti za strežbo bolnikov. BV Cene, da se ni bati tekmovanja. t Garlo Vitez Trst, Trg S. Carlo 2 Uhod ul. del Arsenale AUTOR1ZOVANA mehanična delalnica za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave. Velita zaloga mm za žariis luči ua plin. i GLAS. OV bogatej zalogi pohištva Em. Ehrenfreund (praj Jecl) ____ ulica SnoTa 24 (pritličje) daja novo in rabljeno pohištvo po konkurenčnih cenah v najem.