PRIMORSKI dnevnik i® začel izhajati v Trstu ' 3- maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-»ra 1943 v vasi Zakriž °ad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. n^ja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
M£:č?Lvrovin‘ Cena 500 lir - Leto XL št. 146 (11869)
Trst, sreda, 20. junija 1984
Po neugodnih volilnih izidih za Craxijevo koalicijo
Vladne stranke se oprezno pripravljajo na neboleče preverjanje trdnosti večine
Polemike med vladnimi zavezniki se pa še niso povsem polegle - KPl dolži vlado nesposobnosti in terja spremembe
RIM — če je še bilo kaj ugibanj 0 možnosti bližnje vladne krize v zvezi z napovedanim preverjanjem ^cd večinskimi strankami, se zdijo skoraj povsem razblinjeni po »odgovornih« stališčih, ki so jih izrazile Yse koalicijske sile. Precejšnje pričakovanje je veljalo odločitvam republikancev, ki so sinoči po dolgi seji tajništva sicer izrazili zagrenjenost nad volilnim neuspehom, a so prišli nujnost, da ne vnašajo novih elementov neravnovesja v politični okvir.
Preverjanje bo torej po vsem vide-zu. »neboleče«, kljub temu pa v o-"Vtru večine ne manjka polemičnih stališč. Podpredsednik vlade Por lani Je včeraj na zasedanju političnega u-rada KD ostro kritiziral, v zvezi z volilnimi izidi in zmago KPI, stranki-n° organizacijo, Craxija, ker je napovedal predčasno preverjanje in s tem pokazal na krhkost koalicije. Pa socialističnega voditelja Formico, "t je v zvezi z afero P2 napadel KD }n s tem pomagal KPI, ne da bi koristil svoji stranki.
Volilno zmago KPI je obdelal tuoi socialdemokratski tajnik Pietro Longo, ki je mnenja, da je k temu
pripomoglo vrinjenje komunistov v sredstva javnega obveščanja. Longó odločno zagovarja nadaljevanje sedanje vlade, za katero zahteva večjo zvestobo zaveznikov, zlasti KD in PRI, ki imata po njegovem mnenju v svoji sredi zagovornike povezovanja s komunisti.
utrditev vlade razbitje zavezništev Toda republikanci so včeraj vseeno potrdili svojo neomajnost na preverjanju (ki ga bo koalicija izvedla po nedeljskih deželnih volitvah na Sardiniji) glede »moralnega vprašanja«, poleg varčne gospodarske politike. Tajnik KD De Mita pa je spet postavil vprašanje večinske vloge svoje stranke v vladni koaliciji, Današnje glasilo KPI pa z uvodnikom Macaiusa poudarja »nesposobnost sedanje vlade, da izdela program, ki bi ustrezal odprtim vprašanjem« in zatrjuje, da hoče KPI, z večjo močjo, ki jo je pridobila z volitvami, »menjati stvari, uresničevati programe obnove, doseči pravo moralno ozdravitev«. Pri tem ostro napada PSI, češ da je razbil enotnost levice in je sedaj postavljen v podrejeno vlogo.
KPI v središču pozornosti
Zmaga na evropskih volitvah je potegnila vodstvo KPI v središče pozornosti tudi glede na bližnjo nadomestitev Enrica Berlinguerja. V ta namen so za torek, 26. t. m. sklicali skupno sejo centralnega komiteja in osrednje nadzorne komisije, ki bosta izvolila novega tajnika najverjetneje Alessandra Natte (AP)
Prihodnji vrh EGS
obsojen na neuspeh
LUKSEMBURG — Zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti niso kot kaže odstranili zapreke, da bi zagotovili uspeh prihodnjega vrha predsednikov držav ali vlad »deseterice« v Fontainebleauju.
Po preučitvi dnevnega reda so zunanji ministri včeraj razpravljali o bolj konkretnih vprašanjih skupnosti, in sicer o financah skupnosti in o kritju proračunskega primanjkljaja za leto 1984, ki znaša 4 tisoč milijard lir, niso pa dosegli nobenega okvirnega sporazuma.
Velika Britanija vztraja pri svoji zahtevi po povračilu dela svojega prispevka. Francozi, ki bodo v Fontainebleauju končali svoj semester predsedovanja v EGS, pa skušajo o-sredotočiti vso pozornost vrha predvsem na politična, vprašanja. Francoski predsednik Mitterrand bi rad preveril stališča in se seznanil z morebitnimi sugestijami in predlogi pred svojim odhodom v Sovjetsko zvezo. Z odlaganjem najbolj perečih problemov skupnosti se polagoma navajajo tudi drugi, saj je na dlani, da bo EGS propadla, če bo prišlo do direktnega spopada med interesi Velike Britanije in ostalih članic.
V Bejrutu dosegli sporazum?
BEJRUT — Danes bi se morala sestati libanonska vlada, da bi odobrila sporazum, ki so ga predsinočnjim dosali na pogovorih sirskega podpredsednika Kadama z libaninskim predsednikom Džemajelom in s premierom Karamejem. V Bejrutu vlada umirjen optimizem, saj se je Kadam sestal z vsemi glavnimi voditelji sprtih liba-bonskih frakcij in skupin.
Kadamov načrt predvideva restruk-turacijo libanonske vojske in njen aktivni doprinos k spravi z odprtjem bejrutskega pristanišča in letališča **r z odstranitvijo vseh ovir vzdolž »zelene« črte. Ustanovili naj bi tudi direkcijo za »državno varnost«, ki bi Ji načeloval šiit, ter šestčlanski odbor, bi izpeljal reformo v armadi.
Edina neznanka so trenutno združe-ne krščanske vojaške sile. Njihov poveljnik Fadi Frem je v ZDA in je do ^fdaj odločno nasprotoval sirskim rešitvam. V Damasku pa so včeraj jas-n° Povedali, da si želijo spravo po mir-b* poti, a v skrajni sili se ne bodo o-drekli drugim sredstvom.
V okviru preiskave o izginotju dveh časnikarjev v Libanonu
Aretirali polkovnika SISMI Giovannoneja Obtožujejo ga širjenja državnih tajnosti
RIM — Po nalogu namestnika rimskega državnega pravdmka (Rancarla Armati ja so predvčerajšnjim aretirali bivšega polkovnika tajno-obveščevalne službe obrambnega ministrstva SISMI Stefana Giovannoneja in karabinjerskega podčastnika Damiana Balestro. Oba obtožujejo posredovanja državnih tajnosti in zaupnih vesti. Poleg splošne obtožnice pa ni sodstvo navedlo podrobnosti, vsa preiskava je namreč zavita v najstrožjo tajnost.
Polkovnik Stefano Giovannone je bil od leta 1972 do leta 1981 v Bejrutu kot desna roka italijanske vojaške obveščevalne službe za bližnje-vzhodna vprašanja. Njegovo ime je prvič prišlo v širšo javnost, ko ga je v nekem pismu iz svojega jetništva omenil Aido Moro kot posredo valca v pogajanjih z bližnje vzhodnimi teroristi. Giovannone je baje imel pomembno vlogo, ko je Italiji uspelo, da jo je bližnjevzhodni terorizem obšel.
Aretacija Giovannoneja pa bi morala biti v kaki vezi s sodno preiskavo o zagonetnem izgi notju dveh italijanskih časnikarjev. Itala Tonija in Grazielle De Palo, v Libanonu septembra leta 1980. Prav Giovannoneju so poverili nalogo, naj
skuša izslediti oba časnikarja in naj stopi v stik s PLO in drugimi političnimi grupacijami na libanonskem prizorišču. Pogajanja so se zavlekla vse do marca 1981. V Bejrut je prispel celo šef SISMI general Giuseppe Santovito, a brez uspeha. Giovannone se je namreč ogreval za tezo, d,a so oba Italijana ugrabili Palestinci in je odločno zanikal možnost, da bi ugrabitev zagrešila libanonska desničarska falanga.
V sodni preiskavi o izginotju obeh časnikarjev so zaslišali tudi Elia Ciolinija, ki je pričal tudi o bolonjskem pokolu. Ciolini je takrat izjavil, da so dvojico ugrabili falangisti, ker je v Libanonu po naključju srečala razne italijanske politične osebnosti in člane prostozidarske lože »P2«. Preiskovalci niso seveda takim trditvam verjeli, prav tako pa niso verjeli niti izjavam Giovannoneja, saj ga je sodnik Renato Squillante obtožil lažnega pričevanja.
Predsinočnja aretacija pa vzbuja sum, da je bivši polkovnik nudil kaj več kot samo kritje libanonski desničarski falangi, ki je bila v preteklosti širokogrudna do italijanskih desničarskih skrajnežev.
Vlada dodelila 35 milijard za pristaniške delavce
Častno slovo (2:3) Jugoslavije od evropskega prvenstva
Prizadevnost in skrb med tekmo
RIM — Vlada se je včeraj sestala samo za to, da nujno odobri zakonski odlok (ki bo torej stopil takoj 'v veljavo in ga bo nato moral potrditi v roku "0 dni parlament), ki dodeljuje izredni prispevek 35 milijard lir skladu za uravnavanje pogodbenih norm za pristaniške delavce. Kot je znano, je beležil u* sklad, s katerim dopolnjujejo prejemke ob pomanjkanju dela, velik primanjkljaj. Prispevek je vlada priznala v povračilo za znižane tarife med oktobrom in decembrom 1983.
Benvenuto govoril o prihodnosti mesta
NA 4. STRANI
BRANKO LAKOVIČ
ST. ETIENNE — Jugoslovanski nogometaši se s tremi porazi poslavljajo od evropskega prvenstva v Franciji. Po zanesjivem porazu v prvem sre-čapju proti Belgiji (0:2) in po pravi katastrofi z Dansko (0:5) so plavi sinoči ostali praznih rok tudi v zadnjem kvalifikacijskem srečanju skupine 1 proti sicer favorizirani Franciji in tako kot sami brez osvojene točke v obeh skupinah ostali na zadnjem mestu.
Če so plavi proti Belgiji in Danski razočarali na vsej črti, gre pa priznati, da so se sinoči proti glavnim favoritom tega evropskega prvenstva požrtvovalno borili in celo vodili po prvem polčasu s krasnim zadetkom Miloša Šestiča. V nadaljevanju pa so se Francozi zbrali,
začeli odločneje in napadalne je igrati. V prvi plan je tedaj stopil evropski nogometaš Michel Platini, dosegel je tri krasne zadetke in za Jugoslavijo je bil konec vseh upov za veliko presenečenje, pa čeprav so se plavi še naprej srčno borili in z Radanovičem tudi zastreljali enajstmetrovko, ki jo je ob ponovitvi D. Stojkovič tudi realiziral.
Kljub porazu pa plavi sinoči niso razočarali in so delno popravil klavrn vtis iz prvih dveh tekem. Med tekmo je jugoslovanski tabor preživljal pravo dramo. Nenadoma se je namreč zgrudil na tla zdravnik jugoslovanske reprezentance, 65-letni Božidar Milenovič, ki ga je zajel težek infarkt. Nesrečnega Mileno vica so komaj obdržali pri življenju in mu nato nudili prvo pomoč in ga nato odpeljali v bolnišnico.
Francija se je uvrstila v polfinale skupno z Dansko, ki je sinoči premagala Belgijo 3:2. Za ostala polfinalista pa bomo zvedeli nocoj, ko se bodo v zadnjih kvalifikacijskih tekmah skupine 2 pomerile ZRN in Španija ter Portugalska in Romunija.
u&m
Dijaki iz Porli ja na obisku v Zagrebu
ZAGREB — Skupina 50 italijanskih dijakov iz Forlija, zmagovalcev kviza na temo »Protifašistični boj in boj za mir« je včeraj obiskala Zagreb in Zvezo združenj borcev tega mesta in Hrvaške. Dijake spremljajo učitelji, starši in nekdanji italijanski partizani. Danes bodo italijanski učenci o-biskali Petrovo goro in Plitvička jezera. (dd)
Obsojena skupina iredentistov s Kosova
PRIŠTINA — Okrožno sodišče v Prištini je izreklo zaporne kanzi od 3 do 12 let članom sovražne skupine, ki je v minulih 3 letih podtalno delovala s stališč albanskega nacionalizma in irendentizma. Imenovala se je skupina marksistov - leninistov Kosova. Med sodnim procesom so ugotovili, da je ta 10-članska skupina delovala s protirevolucionarnih stališč in razpečevala različna sovražna gradiva, v katerih je pozivala k rušenju družbene ureditve SFRJ in zahtevala ustanovitev nekakšne republike Kosovo. Novinarja TV Prištine Ismeta Begolija so obsodili na 12 let zapora, sprevodnika v Kosovo - transu Bajru-sa Behramija na 10 let, nekdanjega novinarja prištinske televizije Serifa Konjufcija, študenta Kadri ja Luga-lija in profesorja zgodovine Avdija D jata pa na po 8 let zapora. Hkrati je sodišče trem obsojencem izreklo 3 leta zapora.
Prvoobtoženemu Bajramu A jetiju, ki je bil nekakšen sekretar in eden od ustanoviteljev skupine, so izrekli tudi kazenski ukrep zdravljenja v nevropsihiatrični bolnišnici zaprtega tipa za nedoločen čas, ker so ugotovili, da je zbolel za paranoidno shizofrenijo. (dd)
Začetek sodbe proti tatovom iz Bara
TITOGRAD — Pred okrožnim sodiščem v Titogradu se je včeraj začelo sojenje neposrednim udeležencem pri kraji in preprodaji 242 ton uvoženega bakra in več kot 9 ton aluminijske žice iz pristanišča Bar. Za to največjo kršitev družbenega položaja v Črni gori, ki presega vrednost 18 milijonov dinarjev, odgovarja 9 obtožencev, ki so zahtevali obnovitev postopka, potem ko jih je 16. novembra lani vrhovno sodišče Črne gore obsodilo na skupno kazen 94 let in 4 mesece zapora, (dd)
Po nezadovoljivih izidih nedeljskih evropskih volitev
Precejšnja zadrega v vrstah francoskih komunistov in Mitterrandovih socialistov
PARIZ — Z Mitterrandovim portretom in naslovom Vajdovega filma — Človek iz marmorja — je današnji pariški »Le matin« opremil svojo prvo stran in obenem napovedal jutrišnje potovanje predsednika francoske republike v Moskvo. Seveda pa so v tem in vseh ostalih francoskih časopisih in občilih na široko razpravljali o nedeljskih evropskih volitvah v Franciji, pri čemer je pa vendar dejstvo, da se je skoraj polovica francoskih volivcev vzdržala, celotno sliko le dokaj zameglilo.
Kljub temu je neizpodbitno: v evropskem parlamentu bodo zdaj Francijo zastopali nasledn ji : 41 poslancev opozicijske unije RPR in UDF pod vodstvom Simone Veil, dalje 21 poslancev socialistične stranke pod vodstvom Lionela Jospina, 10 poslancev komunistične partije Francije pod vodstvom Georgesa Marchaisa in prav tako 10 poslancev skrajno desne Nacionalne fronte Jeana Marie Le Pena. Komunisti so tako v primerjavi s prejšnjo sestavo parlamenta v Strasbourgu izgubili 9 mandatov, socialisti 2, medtem ko je zmerna desnica pridobila en mandat, skrajni desni Le Pen pa je prvič dobil svojih 10 mandatov. Francois Mitterrand res molči kot mož iz marmorja, če že, potem zdaj bolj razmišlja o neposrednem obisku v Sovjetski zvezi in sledečem evropskem vrhu prihodnji teden v Fontenbleauju, pač, morda tudi
že dolgoročno o kombinacijah za prihodnje parlamentarne volitve v Franciji leta 1986, ko namerava tudi spremeniti sam volilni sistem.
Vsi drugi politični voditelji strank in list pa so seveda morali takoj podati analize svojih uspehov in neuspehov pri minuli volilni preizkušnji v nedeljo. Zmagoviti golisti in gisoardisti sicer napadalno zahtevajo, da zdaj Mitterrand upošteva spremembo v politični razvrstitvi dežele, vendar so še dokaj zmerni, ker se za sedaj še otepajo zavezništva z nevarnim Le Penom, češ da bodo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah mnogi volivci spet raje prišli v tabor zmerne republikanske desnice. Giscard D’Estaing sam pa je sinoči v Grenoblu govorniško poudarjal, češ da so Francozi zdaj odklonili slabe izkušnje socializma, prihodnjič bodo pa pozitivno odobrili njihov novi program zamenjave. Nepredvidena visoka volilna bera Le Pena je preplašila marsikaterega priseljenca in tujega delavca. Je pa tudi značilno, da so Le Pena najvišje, tudi od 15 do 20-odstotno volili predvsem v predelih z veliko brezposelnostjo, v krajih, kjer živijo bivši francoski kolonisti iz Alžirije in v nekaterih gospodskih četrtih Pariza.
Komunisti, ki so jih nedeljske volitve najbolj prizadele, saj so v zadnjih 35 letih izgubili skoraj po ovico svojega volilnega telesa, bodo kritično
prerešetali volilne rezultate in posledice na zasedanju centralnega komiteja KPF prihodnji teden. Vsekakor se Georges Marchais po volitvah še vse do danes ni nikjer pojavil in tudi sam volilni rezultat v nedeljo ponoči je v centralnem komiteju podal Pierre Juquin, ne Marchais. Govori se celo o možnosti, da bi Marchais odšel z vodilnega poožaja KPF in da bi ga zamenjal prožnejši Charles Fitteraman.
Podobno bodo o razlogih svojega slabega uspeha razpravljali v svojem vodstvu socialisti. Je pa že sinoči prvo oceno podal minister za finance in gospodarstvo Jacques Delors, ki ga včasih poleg Michela Rocarda omenjajo kot možnega naslednika Pierra Mauroya na čelu vlade. Delors je vsekakor ponovil besede, ki jih je izrekel že sam Mitterrand tik pred volt vami, namreč da so Francozi sicer glasovali zoper nevihto, da pa to še ne pomeni glasovanja zoper kapitana v nevihti. Zato je tudi Delors vztrajal, da tudi v prihodnje ne odstopajo od začete politike gospodarske stabilizacije, zlasti ker so, kot je trdil, že na pol poti do izboljšanja, pač pa je priznal, da bo treba spremeniti način vladanja. Doslej nismo znali vladati dova'j mimo in jasno, nismo znali ljudem stvari dovolj raztolmačiti, je menil Delors.
BOGDAN POGAČNIK
V SFRJ pričakujejo dobro turistično bero
BEOGRAD — Letošnja turistična sezona se je v Jugoslaviji dobro začela in kot kaže bo boljša od lanske. Vse priprave so pravočasno opravili, turistično sezono pa pričakujejo z o-koli 30 tisoč novimi ležišči v hotelih in turističnih naseljih in kampih. Odprtih je tudi 19 novih marin z okoli 4700 privezi za jahte, gliserje in jadrnice. Večinoma so jih postavili v okviru programa Adriatic kluba Jugoslavije.
To so povedali včeraj na tiskovni kofemci Turistične zveze Jugoslavije za jugoslovanske in tuje novinarje. Ker so vse možnosti, da tuji gostje ne bodo razočarani, je ocena, da bo letos devizni prihodek od turizma znašal milijardo in 100 milijonov dolarjev, kar pomeni, da bo za okoli 20 odst. večji kot lani. Po uradnih podatkih Narodne banke Jugoslavije je devizni prihodek od turizma od
januarja večji kot lani.
Izjemno pozornost so v letošnji sezoni namenili tudi turističnim storitvam.
V zvezi z vprašanjem odpovedi o-biska sovjetskih turistov je sekretar Splošnega združenja turističnega gospodarstva Jugoslavije Ivan Avzner dejal, da to v poslovnem svetu ni nič posebnega in da je bilo nekaj takih odpovedi tudi iz drugih držav. Odpoved aranžmajev ni splošna, ampak zadeva tista turistična potovanja, ki jih je sovjetska agencija Inturist ocenila za sporna. Predstavniki jugoslovanskih agencij, ki poslovno sodelujejo z Inturistom, se bodo kmalu sešli na pogovorih s predstavniki sovjetske agencije, da bi razjasnili najnovejše razmere. Avzner je tudi izrekel prepričanje, da bodo turisti iz SZ tudi v prihodnje tako kot doslej, letovali v Jugoslaviji, (dd)
Po zadušitvi upora v Zlatem svetišču v indijski državi Pandžab je mnogo pripadnikov ločine Sikhov iz protesta zapustilo vidna mesta v državni upravi. Tako je storil tudi indijski odpravnik poslov na Norveškem Harinder Singh, ki je zaprosil za politično zatočišče.	(Telefoto AP)
Končana petdnevna odisejada Fokkerja-27
V Nici predaja ugrabiteljev
mmmam
Radikalec Teodori o drugi spomenici Licia Gellija
RIM — Včeraj so prišle v javnost prve informacije o vsebini drugega memoranduma, ki ga je v petek Lido Celli poslal parlamentarni preiskovalni komisiji o prostozidarski loži P2. Za to je poskrbel poslanec Radikalne stranke Massimo Teodori, ki je sicer že v petek, ko je dokument priromal na sedež komisije v palači San Macuto, zahteval, naj ga čimprej in v celoti objavijo.
Teodori je medtem prebral domnevni Gellijev zapis. Zdi se, da vodja lože P2 v njem temeljito oporeka zaključkom, do katerih je prišla predsednica parlamentarne komisije _ Tina Anseimi v osnutku svojega zaključnega poročila. Teodori je izrazil dvom, ali je Celli resnični sestavljavec dokumenta, češ da je »strnjeno in dobro napisan«, kar naj bi presegalo Cellije-ve zmožnosti. Po mnenju poslanca radikalne stranke pa je v memorialu navedenih toliko podatkov o specifičnih vprašanjih, da bi kazalo ponovno odpreti parlamentarno preiskavo. Zdaj seveda vlada veliko pričakovanje o tem, kaj bo komisija storila na svojem prihodnjem zasedanju.
Zapletljaji okrog hišnega pripora Sergeja Antonova
RIM — Sergej Ivanov Antonov, funkcionar bolgarske letalske agencije Balcanair, ki je osumljen sodelovanja z Alijem Agcajem pri atentatu na papeža Janeza Pavla II., bo moral preživeti še nekaj dni v kaznilnici Rebibbia, preden se bo lahko vrnil na svoj dom v Ul. Piave v Rimu.
Sodniki so sicer že podpisali dovoljenje, ki bo An-tonovu omogočilo, da bo iz zdravstvenih razlogov počakal na zaključek preiskave v hišnem priporu. Toda funkcionarji političnega oddelka policije DIGOS, ki bi morali skrbeti za straženje bolgarskega zapornika, so izjavili, da ni mogoče zagotoviti varnosti Antonova v njegovem stanovanju.
Tako je prišlo do pogajanj med pristojnimi italijanskimi sodnimi oblastmi in bolgarskim diplomatskim predstavništvom v Italiji o tem, kje naj bi Antonov prestal hišni pripor. Na koncu so se domenili, da bodo na bolgarske stroške preuredili stanovanje v Ul. Piave. Med drugim bodo po vseh oknih postavili neprebojna stekla in akustično izolirali stanovanje.
NICA — Po petih dneh se je včeraj v Nici končala ugrabitev letala Fokker - 27 iranske vojne mornarice, ki ga je v petek skupina proti home-inijevih častnikov preusmerila v Batnem. Tamkajšnje oblasti niso hotele nuditi zatočišča ugrabiteljem, da se ne bi zamerile Teheranu in jih prisilile, da so odleteli. Pristanek so jim takoj onemogočili v Združenih arabskih einiratih in v Saudski Arabiji, da je lahko letalo končno pristalo v egiptovskem Luksorju. Tudi tu so o-blasti zavrnile prošnjo za politično zatočišče, da so ugrabitelji v ponedeljek odleteli in pristali na catan-zarskem letališču Lamezia Terme, ko so bili že pri kraju z gorivom.
Tu je bilo dokončno potrjeno, da je na krovu osem oseb, od katerih sta bila dva civilista praktično talca, dva vojaka pa se nista strinjala z ugrabitvijo. Italijanske oblasti so ugrabitelje prepričale, da poiščejo kje drugje zatočišče. Res jim je to včeraj pred zoro uspelo v Nici, kjer so se predali oblastem.
Francozi bodo letalo izročili Iranu, prav tako dva civilista in oba lojalna vojaka, medtem ko bodo o usodi ostalih štirih še razpravljali, a jih ne bodo vrnili Irancem.
Jutri v Kolumbiji zasedanje o problemu zadolženosti
Latinskoameriške države složno
Pomoč z delom nerazvitim
proti izsiljevalni politiki MDS
CARTAGENA (Kolumbija) — Tu se bo jutri začelo dvodnevno zasedanje predstavnikov latinskoameriških držav, ki so hudo zadolžene nasproti Mednarodnemu denarnemu skladu. Značilnost zasedanja je predvsem v tem, da se ga ne bodo udeležili samo finančni ministri, ampak tudi zunanji ministri prizadetih držav. To daje srečanju izrazito političen pečat, to pa je tudi v namenih prirediteljev razprave, ki bo nedvomno vroča: glasniki zadolženih bodo vodstvu MDS in še zlasti ameriški »administraciji« odločno povedali, da so naveličani določene finančne politike, ki jih ne spravlja le v čedalje večjo gospodarsko, ampak tudi v vse bolj - ob-vezovalno politično odvisnost. Mimogrede velja omeniti, da takšna politika spravlja v škripce tudi mnoge druge »To ni le monetarni ali finančni problem,« je izjavil venezuelski zunanji minister Morales Paul in dodal: »Tu gre za tako globoko političen problem, s kakršnim doslej menda nismo še imeli opraviti!« Latinskoameriški dolžniki očitajo Ameriki in drugim »najbolj industrializiranim državam«, da ne znajo (ali nočejo) pravilno oce-
niti političnih rizikov, ki jih prinašajo strogi pogoji MDS za odplačevanje dolgov in ustreznih obresti. Ti pogoji pa se istovetijo, kot je znano, s strogim varčevanjem (»austerity«) prav na tistih družbenogospodarskih področjih, katerih razvoj je pravzaprav 'odločilen za socialno - ekonomski preporod. Dejansko naj bi torej MDS hote zaviral splošni razmah zadolženih.
»Summit v Cartageni bo lahko uspešen že v trenutku, ko bodo upniki doumeli pomen političnih razsežnosti zadolženosti in prestroge politike varčnosti, ki jo MDS vsiljuje in ki utegne povzročiti hude družbene pretrese,« je poudaril še Morales Paul z jasnim namigom na dejstvo, da se politika MDS utegne obrniti v škodo sklada samega in ZDA. Na zasedanju v Cartageni bodo torej finančni in zunanji ministri očitno hoteli izsiliti izrecno politično listino, in to v skladu s prizadevanji Argentine, ki ima za 43,6 milijarde dolarjev dolgov : »Dolgove bomo poravnali,« je zatrdil argentinski finančni minister Grinspun, »toda nikakor ne po sedanjih omejevalnih pogojih.«
v SFRJ
BEOGRAD — Združevanje dela in sredstev med kolektivi iz gospodarsko bolj in nerazvitimi kraji Jugoslavije ni zastalo tudi v začetku tega leta. V prvih štirih mesecih so podpisali 21 samoupravnih sporazumov o delovanju v skupni vrednosti okoli 8,1 milijarde dinarjev. Glede na to, da so v minulih treh letih te petletke dosegli sporazume o postavitvi 386 skupnih objektov, v vrednosti 175 milijard dinarjev, letošnje sodelovanje kaže, da združevanje z gospodarstvom nerazvitih krajev ni zgolj posledica politične akcije, ampak ekonomska računica, je bilo rečeno na včerajšnji seji skupščine sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in pokrajine Kosovo.
(dd)
Ni površnost temveč omalovaževanje!
GORICA — Nič novega ne odkrivamo, če povemo, da se je treba oglasiti, če hočemo, da nas drugi upoštevajo in o nas tudi kaj zabeležijo. Če hočemo, da so te beležke konstruktivne, potem mora biti slog našega oglaševanja primeren. Če rečemo primeren, ne pomeni, da mora biti pretirano klečeplazniški in samo pisme no pozivalniški. Goriški 'praznik' je v tem oziru bil biserček z vsemi svojimi značilnostmi. Zabele žili smo na številnih vsedržavnih dnevnikih in revijah, o nas so se razpisali znamenitejši novinarji; tudi objava fotografije na vsedržavni reviji niso mačje solze. Za zgled obnašanja smo bili postavljeni celo na razpravi o prvi televizijski mreži. Navdušenje torej.
Ko pa omenjene zapise nekoliko razčlenimo v iskanju vtisa, koliko se predstavniki večine znajo vživeti v našo stvarnost in koliko jo poznajo, predvsem pa koliko se mislijo potruditi, da bi jo spoznali in s tem pokazali spoštovanje do naše skupnosti, je edina primerna beseda za oceno stanja zaprepa-ščenost.
Dojamejo recimo v življenjepisu slavnega boksarja in rokoborca Prima Camere, da so oblasti njegovi ženi nasilno spremenile priimek iz Kovačič v Cavazza zaradi nepravičnih zakonov. Ne morejo pa razumeti, da je bila Jožica Kovačič z Mosta na Soči, uslužbenka na goriškem poštnem uradu, pipadnica zatirane narodnostne manjšine in ne jugoslovanska državljanka.
V omenjenih' člankih je polno napak v pisanju slovenskih besed. Kdor me bo prevajal, bo rekel, da je to dlakocepstvo, saj nimajo tiskarski stroji po državi primernih črk in kljukic. Recimo, da je
odgovor na tako opazko ta, da vsebuje odpiranje v Evropo in povezovanje s svetom tudi take obveznosti. Toda cvetka tega razmišljanja je v drugem primeru.
V’ soboto je bila v poročilih po televiziji tudi novica Q zasedanju rektorjev univerz skupnosti Alpe -Jadran. Zasedanje znanstvenih u-stanov torej, ki naj bi bile sinonim kulturnosti, za nekatere celo dvatisočletne. Rektor tržaške univerze prof. Paolo Fusaroli je med drugim dejal: »Zamisel in duh, ki po dvanajstih mesecih od srečanja v Ljubljani znova združuje za isto mizo predstavnike štirih držav, sta zamisel in duh trajnega razumevanja med nar odi. «
Sprašujem se, kakšna je ta zamisel in kakšen je ta duh, če si prireditelj privošči in televizija potem objavi uradne naslove prisotnih predstavništev s spakedran kami, ki ne izražajo le površnosti temveč so opredmetenje tiste o-holosti, ki nam je v obmejnih krajih predobro znana in je izraz o-malorvaževanja slovenščine. »Neo-sveščeni Balkanec«, katerega pred-straža je v očeh marsikoga naša narodnostna skupnost, ne bo napisal niti v navadnem članku recimo ime »Bolonija«. Kaže, da je samoumevno, da na zasedanju u-niverz lahko na veliko napišejo Liubliana. V Trstu so tiskarne, ki premorejo še kakšen ’j’ in predvsem so Slovenci, ki lahko pomagajo, če je že tak strah v pripadnikih večine, da bi se vsaj na akademski ravni kdo naučil jezika obmejnega naroda. Končno ni Ljubljana Gornji Tarbilj, temveč sedež univerze in prestolnica nekega, pa čeprav majhnega, naroda!
Rupel
Zanimiva turistična prireditev v nedeljo, 1. julija
»Noč na jezeru« Mosta na Soči
MOST NA SOČI — V koledarju poletnih turističnih prireditev na Tolminskem zavzema tudi letos pomembno mesto »Noč na jezeru« Mosta na Soči, ki jo bodo v tem kraju organizirali že 11. zapored. Letos so se organizatorji »noči« odločili, da bodo priprave na prireditev potekale pod geslom »izvirnost«. Kaže. da jim bo uspelo.
Kot vedno bo tudi letošnja »noč« na sporedu prvo nedeljo v juliju, ki bo tokrat tudi 1. dan v tem mesecu. Športni del prireditve bo tokrat tradicionalen. V njem bodo od jutra proti večeru nizali kolesarsko rekreacijsko preizkušnjo, ski - surf regato (smučarski del bo dan poprej na Kaninu) ter kajakaški maraton. Oboje za pokal Mosta na Soči. Na jezeru bo svoje umetnije pokazal tudi koprski mojster smučanja na vodi s padalom. Pozno v noč pa bodo kot običajno nastopili še junaki »noči« — skakalci z mostu na jezeru.
Pozornost pa pritegnejo predvsem letošnja gostinska, kulturna in zabavna ponudba prireditve na Mostu na Soči. Po programu teh sodeč letošnji noči po izvirnosti ne bo kos marsikatera bolj profesionalno pripravljena turistična prireditev v Sloveniji. Težko bi našteli vse, ki so obljubili, da bodo letos na Mostu na Soči postavili svoje stojnice, ki naj bi s svojim izgledom že od daleč poveda-
le, kdo jih je postavil. S svojimi domačimi jedmi in razstavo orodja za košnjo bodo prišle kmečke žene iz okolišev Mosta na Soči, Baške grape in Šentviške planote. Ribiči obljubljajo, da bodo za to priložnost ponujali najmanj 9 ribjih jedi. Na prodaj bodo čebelarske dobrote. Svojo stojnico bodo imeli tudi gasilci in seveda domači gostinci. Prodajali bodo tudi spominke iz delavnic tolminskih obrtnikov in slovenskih mojstrov lončarstva. Povabili so tudi znanca iz Ribnice, krošnjarja Ivana, ki je obljubil, da pride s harmoniko. Svoje izdelke bodo prodajali tudi otroci iz Bovca in z Mosta na Soči.
V nedeljo, 1. julija, bo na Mostu na Soči tudi velika bera na kulturnem področju. Prišla bo folklorna skupina iz Bele krajine, ki bo uprizorila belokranjsko ohcet. Prvič bodo v tem kraju organizirali tudi slikarsko kolonijo.
Za zabavo ob močno razsvetljenem in okrašenem jezeru bo skrbelo več različnih zabavnoglasbenih ansamblov, med njimi skupina Ota via Braika in koprska Prizma. Da bi bilo res za vsakega nekaj, bodo za tiste s srečno roko pripravili še bogat srečolov, za ljubitelje brhkih deklet pa prireditev, na kateri bodo izbrali mis toples.
Katja Roš
Volitve v Kanalski dolini
TRBIŽ: KPI 515, DP 70, PR 157, MSI 376, SVP 115, Manjšinska lista 24, PLI in PRI 153, PSI 333, Liga Veneta 32, PSDI 801, KB 1.149.
NABOR JET: KPI 87, DP 8, PR 19, MSI 42, SVP 71, Manjšinska lista 9, PLI in PRI 19, PSI 45, Liga Veneta 2, PSDI 102, KD 295.
Park Hemingway v Lignanu
VIDEM — V znanem kopališkem središču Ugnano Sabbiadoro bo£o v soboto, 23. junija, slovesno odprli park, ki bo nosil ime po ameriškem pisatelju in Nobelovem nagrajencu Ernestu Hemingwayu.
Novi park bo zato nosil ime po Ernestu Hemingwayu, ker je ameriški pisatelj preživel pred 35 leti krajše obdobje v Lignanu. Otvoritvene slovesnosti se bo udeležila tudi njegova družina. Predviden je bogat kulturni spored ter odkritje Hemingwayevega doprsnega kipa, ki je delo ameriške kiparke Joan Fitzgerald.
Posvet o podjetjih IRI v naši deželi
TRST — Včeraj so se v Trstu sestali predstavniki deželne uprave Furlanije - Julijske krajine, krajevnih ustanov ter sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, da bi razpravljali o izrednem posegu, ki ga pripravlja osrednja vlada oziroma ustanova za industrijsko prenovo IRI za območje Trsta, Gorice in Tržiča.
Na sestanku je bilo poudarjeno, da mora IRI v svojih nadaljnjih pogajanjih spoštovati protokol z dne 14. februarja letos, ki med drugim predvideva, da ne sme priti do nobene važnejše odločitve brez vednosti sindikatov. Poleg tega so na sestanku izrazili zahtevo, da se morajo pogajanja med IRI in deželo Furlanijo - Julijsko krajino zaključiti do konca tega meseca.
V zvezi s pomorskim gospodarstvom pa je bilo rečeno, naj vlada v najkrajšem času sprejme ukrepe, da bo stekel triletni načrt, s katerim nameravajo rešiti številna lastniška, upravna in finančna vprašanja tega sektorja.
Davčne olajšave za kmete v Vipavski dolini
Veljajo za kmete, ki se vključujejo v melioracijske programe
_ AJDOVŠČINA — S spremenjenim odlokom o davkih občanov bodo v ajdovski občini kmetje deležni precejšnjih davčnih olajšav, predvsem seveda tisti, ki so se vključili v uresničevanje programa za ureditev Vipavske doline.
r*redlog sprememb in olajšav, ki ga bodo morali potrditi še delegati ajdovske skupnosti, so pripravili seveda v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike v Sloveniji v letošnjem letu in tudi na pobudo vipavskega kmetijskega kombinata. Temeljne organizacije kooperantov. TOK namreč lzvaja melioracije po načrtovanem Ptogramu za ureditev Vipavske doline d) zato ugotavljajo, da je na določenih območjih zaradi obsežnih ter zahtevnih vodnogospodarskih in kmetijah posegov ter dolgotrajnega postopka _ pri zložbi zemljišč pridelovanje bkkmo okrnjeno. Kmetje ne morejo Pridelati toliko, kot bi lahko, predvsem ne krme za živino. TOK je ta ko predlagal, da bi lastnike zemljišč
na območju: Ajdovsko pa'je, Brje-Žab-lje, Logatec, Manče-Podnanos, Slap. Log - Zemono, Vipavski Križ, Črniče, Lozice, Selo-Batuje, Vrtovin, Gačka-Vipava začasno oprostili plačevanja davka. Plačevali naj bi ga ne dve leti, od dneva dalje, ko bi izvajalec del priglasil začetek občinskemu komiteju za gospodarstvo.
Nekaj let bodo oproščeni plačevanja davka tudi kmetje, ki so zasadili nove sadovnjake, vinograde in druge nasade, na primer ribeza, malin in lešnikov. Z novim odlokom pa bodo v ajdovski občini izenačili tudi olajšave za kmete in za tiste, ki se sicer s kmetijstvom ukvarjajo le kot z dopolnilno dejavnostjo, seveda če se vključujejo
V predlogu sprememb odloka o davkih občanov načrtujejo v ajdovski občini tudi novost za kmete, ki bi se morda odločili za novo dejavnost — kmečki turizem. Plačevali naj bi samo določen (pavšalni) znesek. Za to dejavnost se na tem območju doslej še nihče ni odločil.
v družbeno organizirano pridelavo, spoštujejo setvene načrte in zemljo obdelujejo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Predlagali so najvišje možne olajšave, ki jih predvideva republiški dogovor o usklajevanju davčne politike, torej 70 odstotkov od odmerjenega davka.
SLAVICA CRNICA
Zaradi stavke carinikov trpi tovorni promet
Na železniški postaji v Tahiji stoji 700 vagonov
TRST — Zaradi stavke carinikov članov avtonomnih sindikatov prihaja do zastoja v tovornem prometu z Avstrijo in Jugoslavijo. Najhujše težave povzroča stavka na tovornem železniškem kolodvoru v Tabi ji, kjer
Danes v Vidmu delegacija BiH
VIDEM — Od danes do 23. junija se bo kot gost tukajšnje gospodarske zbornice mudila v Furlaniji delegacija Gospodarske zbornice Bosne In Hercegovine, ki jo bo vodil predsednik F. Selimovič.
Delegacijo te jugoslovanske republike bo ob 11. uri na sedežu trgovinske zbornice sprejel njen predsednik Gianni Bravo s člani odbora in predstavniki kategorij.
Med štiridnevnim bivanjem v Furlaniji si bo delegacija ogledala nekatere pomembne industrijske obrate, danes tovarno Danieli v Buttriu, v petek pa Snaidero, da omenimo samo nekatere.
V tem času se bodo bosanski in hercegovski gospodarstveniki o možnostih razvijanja sodelovanja pogovarjali s predstavniki Zveze industrijcev in delegacijo malih industrijskih obratov.
Srečanje bodo sklenili z ogledom turističnih zmogljivosti Lignana. Z njim se krepi sodelovanje med gospodarskimi krogi Furlanije in Jugoslavije, da bi v obojestranskem interesu poiskali, kje se njihovi interesi lahko srečajo.
je na tirih ustavljenih kakšnih 700 vagonov, ki so jih pripeljali iz Avstrije. V 91 vagonih je živina namenjena na italijanski trg. Dežurni uslužbenci ji pokladajo krmo in jo tudi napajajo. V Tabi ji je nadalje 30 vagonov, ki so namenjeni v inozemstvo.
Uprava italijanskih državnih železnic je sporočila avstrijski, naj ne pripelje več kot po 50 vagonov na dan, ker cariniki v normalnem delovnem času ne utegnejo ocariniti več vagonov. Naj dodamo, da se stavka nanaša samo na izredno delo. Cariniki zahtevajo povečanje števila delovnih mest in izboljšanje pogojev dela, zlasti z izgradnjo objektov.
Na cestnem mejnem prehodu Rokovo pri Trbižu je položaj manj zaskrbljujoč. Na italijanski strani čaka na carinjenje le nekaj tovornjakov, na avstrijski strani pa veliko več in se njihova kolona vleče daleč od meje.
V italijansko - jugoslovanskem suho-zemskem terminalu pri Fernetičih čaka na carinjenje le nekaj tovornjakov z oznako TIR.
Koprska srečanja poslanica miru
KOPER — »Koprska srečanja niso le srečanja športnikov, kulturnih de-avcev in skupin, družbenopolitičnih delavcev itd., ampak neke vrste »nova “blika politične dejavnosti narodnostne skupnosti«, je na današnji tiskovni konferenci ta dogodek označil Giovanni Miglioranza, predsednik skupnosti Habjanov koprske občine. Tu so namreč predstavili program petih Koprskih sre-ki se bodo začela v soboto, 23. junija in letos prvič trajala kar osem dni, sobote, 30. junija. Razumljivo je, da je dogodek že zdavnaj prerasel okvire °balne regije, saj skušajo organizatorji — koprska skupnost Italijanov in dru-8e tukajšnje družbenopolitične organizacije — vsako leto dodati večji poudarek Prijateljstvu, miru, sožitju, ki jih gradijo dobri odnosi med narodi.
Tudi letos bodo v Kopru sodelovali narodi in narodnosti iz štirih držav — JuKoslavije, Italije, Avstrije in Madžarske in 11 dežel, oziroma republik. Na sporedu bo sedem glasbenih večerov (na primer revije pevskih zborov, fol-klornih skupin, večer rock glasbe. ..) en gledališki večer (nastopila bo gledalka skupina »Vesna« iz zamejskega Križa z »Vajami v slogu«), pet okroglih . “ in srečanj, pogovorov (na primer okrogla miza ob 40. obletnici Unije Italijanov iz Istre in z Reke, okrogla miza »Vloga narodnosti pri sodelovanju med Parodi in utrjevanju miru«, ki jo bo v živo prenašala koprska TV), tri razsta-in predstavitev knjige (razstava Carla Tassi ja iz Ferrare in razstava »35 let talijanske skupnosti Antonio Gramsci Koper«), in šest športnih turnirjev. Organizatorji računajo, da bo na Koprskih srečanjih v dobrem tednu nastopilo naj-v'anj l.soo udeležencev, kar je le še ena potrditev več, da so Koprska srenja (»Incontri capodistriani« predvsem poslanica miru, ki jo s tukajšnjega narodnostno mešanega območja vsako leto pošljejo v svet.
Boris Šuligoj
Poletne kulturne prireditve
PORDENON — Deželni odbornik za turizem Brancati js v benediktinski opatiji sv. Marije in Sylvisa v kraju Sesto al Reghena pri Pordenonu predstavil poletni program kulturnih prireditev, s katerimi bodo obogatili turistično ponudbo naše dežele, namenjeno tujim in domačim turistom.
Kot je dejal Brancati, je potrebno poleg postelje in mize ponuditi tudi kakovostne kulturne prireditve, da bi bil počitniški paket čimbolj zajeten.
Na tej osnovi bodo v vili Manin in v Pordenonu razstavili dela slikarja Giovannija Antonia de Sacchisa iz 16. stoletja. Sicer pa bodo v vili doža Manina in V benediktinski opatiji v Sestu al Reghena imeli to poletje na sporedu kar 12 kulturnih manifesta-Ctj, po šest v vsakem kraju.
Tako bo v vili Manin 20. julija v Romeu in Juliji nastopila Carla Frac-ci, sledili bodo koncerti mednarodnih priznanih ansamblov klasične in sodobne glasbe, folklornih skupin, gledališč itd.
Prvi bo 6. julija v vili Manin v Pas-sarianu pri Vidmu igral Jerry Mulli-ghan Quartet.
Mednarodno tekmovanje v Poreču
Prvi kuhar Suraci iz Milj
POREČ — Italijanska kuhinja je znana daleč po svetu. V Jugoslaviji je znana tudi tržaška. Da so v Trstu dobri kuharji, smo v Jugoslaviji v zadnjem času kar dvakrat prišli do tega spoznanja. Na mednarodnem sejmu v športu in turizmu v Beogradu so dali priznanje lastniku gostilne »Al bragozzo« v Trstu, znanemu Giorgiu Nessiju.
Na kulinarični prireditvi Furlanije Julijske krajine v Poreču, kjer so gostom ponudili tipične jedače dežele K-JK, pa so prisodili najboljšim gostincem Giorgia Suracija, ki skupno z očetom Pinom vodi Hotel Lido v Miljah. Samci si je prvo mesto na tem mednarodnem kulinaričnem srečanju zagotovil z jastokom pripravljenim na istrski način.
Kakor nam je dejal Suraci, je jed nastala pred nekaj meseci in povsem po naključju. Sekira mu je padla v med ob pripravi jedilnika za nogometno ekipe Triestine, ki je nastanjena v njegovem hotelu v Miljah, kadar ima skupinsko vadbo.
Menu, ki ga je pripravil Suraci, so soglasno visoko ocenili člani mednarodne komisije, ki so jo sestavljali Jugoslovani, Italijani, Nemci in Avstrijci.
Na sliki vidimo tržaškega kuharje z njegovim zmagovitim krožnikom.
E. Opassi
Zanimiva okrogla miza CCdL/UIL
Kakšna prihodnost za Trst?
Danes začetek zaključnih izpitov na nižjih srednjih šolah
Učni uspehi openske Šole Srečko Kosovel
Vse kaže, da se Trst počasi, a zanesljivo prebuja iz svojega »pozlačenega zatona«, da se končno začenja zavedati starega načela : Pomagaj si sam, če hočeš, da ti bodo priskočili na pomoč tudi drugi. Zaman je vsa leta vpil in tožil nad svojim nezadržnim nazadovanjem, zaman se je pritoževal, da ga v Rimu nočejo slišati, kaj šele razumeti. Zaman je skušal na pot upora, iskal samega sebe v mejah lokalnega zapiranja, se spogledoval z neko posebno vrsto avtonomije in integralne proste cone. Napočil je trenutek, ko se je končno prisiljen spopasti z resničnostjo, pa naj mu je ta po volji ali ne. V pokrajini, ki je v bistvu eno samo mesto, kjer na vsakega otroka, ki se rodi umrejo štirje starci in ki bo s tem ritmom v naslednjih štirih desetletjih padla na borih sto tisoč prebivalcev, začenja nad čustvenim nihilizmom prevladovati trezno razmišljanje. Njegova znamenja je krajevna kronika v zadnjih dneh večkrat zabeležila, na primer ob odprtju 36. mednarodnega tržaškega velesejma, ob ponedeljkovem Dnevu Jugoslavije in ne nazadnje na včerajšnji okrogli mizi delavske zbornice CCdL-UIL, za katero so sedli gen. tajnik zbornice Carlo Fabricci z uvodnim poročilom, preds. tržaške Trgovinske zbornice Tombesi, tržaški župan Richetti, predsednik pokrajine Marchio, predsednik tržaške Zveze industrijcev Pacori-ni, gospodarski svetnik Zveze trgovcev Ceppi in generalni tajnik UIL Giorgio Benvenuto. Srečanje seveda ni imelo namena poiskati čudežne rešitve »problema Trst«, ampak je pod naslovom »Kakšna prihodnost za Trst?« želelo prispevati k njegovemu reševanju.
Fabriccijevo uvodno poročilo je razčlenilo položaj tržaškega gospodarstva s posebnim ozirom na podjetja z državno udeležbo in na hude posledice, ki jih njihovo ukinjanje ali omejevanje, kakor ga načrtuje IRI, prinaša za že itak dramatični zaposlitveni položaj v Trstu. Poleg kritike na račun inštituta za industrijsko rekonstrukcijo IRI je Fabricci med številnimi vzroki za gospodarsko nazadovanje Trsta navedel tudi skromno podjetnost zasebne industrije.
Njegovo trditev je v načelu zanikal Pacorini, ki je postavil zanimivo tezo, da najnovejše globoke spremembe, ki jih doživlja Italija, tokrat za spremembo utegnejo koristiti temu nesrečnemu mestu: gospodarski razvoj se usmerja v drobljenje velikih podjetij in industrij, Trst pa s svojim o-mejenim prostorom nudi ugodne pogoje za uveljavljajočo se novo malo industrijo, značilno po visoki specializaciji in razviti tehnologiji. Raziskovalne dejavosti, ki so že in se bodo še razvile v mestu, pomemben razvoj univerze, visoka izobrazbena in kvalifikacijska raven mladine, izjemno ugoden geografski položaj in dejstvo, da se evropska os pomika proti Jugu, dajejo Trstu možnost internacionalizacije njegovega gospodarstva, ponujajo mu možnosti, da stopi v korak z najsodobnejšimi svetovnimi gospodarskimi tokovi.
Nekatera nasprotja med dejanskim položajem in gospodarskimi načrti Trsta je orisal Richetti, ki je hkrati o-pozoril, da finančna pomoč države v imenu tako imenovanega »obmejnega položaja« sama po sebi prav gotovo ni dovolj, brez trdne volje in solidar-
nosti vseh krajevnih političnih in gospodarskih dejavnikov.
Tombesi je v svojem nastopu precej prostora namenil »obmejni politiki«, ki da jo je Trst sicer venomer vodil, čeprav ni šlo nikoli za pravi smisel te politike: ta politika ne sme pomeniti zanemarjanja manjšin ali sodelovanja s sosednjimi deželami in narodi, se je strinjal z Richettijem. Ceppi je tudi tokrat zagnano obžaloval usahnitev cvetoče trgovine na drobno z jugoslovanskimi kupci, ki je kar 20 let pomenila enega od nosilnih stebrov tržaškega gospodarstva, zaključni poseg pa je imel Ben venuto. Večji del je posvetil analizi sindikalnega gibanja, napakam, ki jih je le-ta po njegovi sodbi napravilo v zadnjem desetletju in se soglasno z drugimi govorniki, med njimi tudi z Marchiom, zavzel za mednarodni značaj gospodarske prihodnosti Trsta.
•	Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal v petek, 22. junija, ob 18.30 na sedežu v Ul. S. Er-macora 3. Na dnevnem redu je razprava o ustanovitvi rajonske tržnice, organizaciji praznika športnega društva »Roianese« in o skladu »Rossoni«.
•	Danes, 20. 6., ob 19. uri se bo sestal tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu ima razpravo o programu predsednika Marchia.
Kot vse šole, je imela tudi Glasbena šola Glasbene matice iz Trsta svojo osrednjo akademijo v Kulturnem domu v Trstu. Ni šlo le za prikaz najboljših gojencev, kot nam je po koncu akademije povedal ravna tel j šole GM prof. Svetko Grgič, temveč za prikaz učencev vseh tistih inštrumentov, ki se jih lahko gojenci učijo in naučijo tako na glavni šoli v Trstu kot na vseh podružnicah, ki delujejo na Tržaškem, v Miljah, Dolini, Boljuncu, Skednju, na Opčinah, na Proseku, Kontovelu in v Nabrežini.
In ker gre za ustanovo, ki zaobjema celotno področje, na katerem živi in deluje naša slovenska skupnost, naj navedemo, da deluje Glasbena šola v sami Gorici ter da ima svoji podružnici v Doberdobu in Sovod-njah, z uspehom pa se glasbena šola uveljavlja tudi v Kanalski dolini, kjer ima svojo šolo v Ukvah, ki je ravno pred dnem pokazala kaj zmore in premore, in glasbeno šolo v Petjagu, v Beneški Sloveniji, ki jo vodi prof. Nino Speccogna.
Preden začnemo s pisanjem o zelo pozitivnem prikazu tega, kar so na osrednji akademiji v Kulturnem domu pokazali gojenci sami, naj povemo eno naših pripomb: ljudi, poslu šalcev, bi moralo biti na njej veliko več. Naša osrednja glasbena ustanova si to zasluži, zaslužijo si učitelji in profesorji, ki jo vodijo in pouču jejo, zaslužijo si končno tudi gojenci sami, skupno s harmonikarskim an
Na naših nižjih srednjih šolah se bodo začeli danes zaključni izpiti za dijake tretjih razredov. Kandidati bodo najprej pisali pismene naloge, nato pa bodo še odgovarjali na ustna vprašanja. Izidi zaključnih izpitov na teh šolah bodo znani ob koncu meseca.
Z objavo učnih uspehov na nižji srednji šoli Kosovel na Opčinah končujemo danes pregled rezultatov na naših srednjih šolah.
Šola »Kosovel« Opčine
1. A r.: Marco Antoni, Janez Berdon, Jure Brišnik, Damijan Crissani, Marco Limoncin, Matija Danev, A-leksander Danieli, Martin Mesar, Leopold Oblak, Danilo Pahor, Gregor
samblom »Synthesis 4«, ki je pod vodstvom temperamentnega in sposobnega dirigenta prof. Klavdija Furlana celotni večer tudi zaključil. Res je, da je pri nas na en dan, ali večer, na kupu veliko prireditev, toda sklepna akademija Glasbene šole GM je veljala resnično kar največjo pozornost, tako s strani staršev in sorodnikov, ki so spremljali igranje svojih nastopajočih, kot tudi vse o-stale naše, pa tudi italijanske, za glasbo navdušene publike.
Tudi sam spored večera je prinesel veliko sprememb, pa tudi nekatere odsotnosti. Ne vemo, če je šlo v nekaj primerih za bolezen, vemo pa, da bi se bilo verjetno vse odvijalo v najlepšem redu, da je bila ta eka demija na dan, ko je bilo najprej določena, ki pa je jo je vodstvo GM odpovedalo, prav iz solidarnosti z veliko manifestacijo v protest proti fa šističnim izzivanjem, ki je bila v Bazovici.
Kljub vsem tem spremembam in odsotnostim pa lahko rečemo, da smo poslušali prireditev, ki je bila resnično odraz tega, kar zmore naš kader glasbenih pedagogov, ki jih je okrog 35 in kaj zmorejo gojenci sami, ne samo na klavir, violino, harmoniko in morda še na kitaro, temveč na številna glasbila, ki se v interpretaciji moderne skladbe vse bolj uveljavljajo in to od flavte, violončela, basa, oboe, trobente, roga, timpanov, malih bobnov, pa vse do harmonikarske-
Peric, Alberto Prelec, Marjan Renčelj, Robert Zenic, Susanna Ciocchi, Valentina Fabi, Eva Mauri, Erika Paulina, Giuliana Plehan, Erika Per sinovie, Susanna Rebula, Tanja Tretjak, Vesna Škabar. Trije dijaki niso izdelali.
1. B r.: Adriano Ferluga, Luca Gre-goretti, Tomaž Kalc, David Kralj, Daniel Malalan, Matej Sussi, Tomaž Sussi, Marko Vitez, Gabriella Baldissin, Nataša Buscemi, Klara Calzi, Kateri-na Citter, Susanna Cressiach, Monica Čufar, Katja Fabrizi, Katja Foschini, Barbara Gregori, Tjaša Kocman, Sonja Kralj, Lara Lupine, Ai-Ling Manierili, Teresa Marzetti, Maila Ozbdc, Erika Skerk, Romina Zobec. En dijak in ena dijakinja nista izddala.
ga ansambla, ki je tudi tokrat lepo, učinkovito, z veliko dozo bravure zaključil ta lepi večer, ki ga je s pozdravom in željami za uspeh gojencev, kol tudi šole začel ravnatelj šole prof. Svetko Grgič, gojenci sami pa so, vsak na svoj instrument pokazali, kaj so se naučili, kaj že znajo in kako lahko m tej šoli in tudi kasneje napredujejo, če bodo jemali kot doslej tudi učenje glasbe resno in prizadevno. To so pokazale še posamezne produkcije šol, ki jih je bilo na Tržaškem kar 14.
2. Ar.: Marko Ferluga, Mitja Malalan, Dimitri Radetti, Dean Skerlavaj, Mauro Sau, Katja Carli, Patrizia Carli, Daniela Cergol, Clara Cravos, Barbara Drago, Anita Froglia, Dunja Grgič, Carmen Guštin, Tatjana Kalc, Anna Lokatos, Jasmina Grgič, Giuliana Rebecchi, Wilma Zenic. En dijak in ena dijakinja nista izdelala.
2. B r.: Paolo Bacchi, Alessandro Čeme, Andrej Mesar, Dean Paulina, Andrej Škabar, Igor Škabar, Marco Škabar, Sandi Skerk, Vojko Sosič, Marino Tavčar, Gabriella Čeme, Katja Grainer, Lara Gregori, Jana Miot, Nataša Stopar, Maruša Tavčar, Evgenija Vidau. En dijak ni izdelal.
2. C r.: Aram Bevilacqua, Dejan Bevilacqua, Zeno Biber, David Calzi, Giulio Canciani, Rado Fonda, Michele Gregoretti, Rado Jagodic, Marjan Kalc, Andrea Purič, Riccardo Skerk, Dimitri Vocchi, Martin Vremez, Erika Fabi, Sonja Guštin, Elisabetta Gregori, Erika Hrovatin, Martina Kosmina, Elisabetta Kovač, Manica Maver, Martina Ozbic, Ester Prelec, Valentina Repini, Nives Skerlavaj.
K zaključnim izpitom so bili pripu-ščeni vsi dijaki 3. A razreda razen dveh, vsi dijaki 3. B razreda razen enega, vsi dijaki 3. C razreda in vsi dijaki 3 č razreda razen ene dijakinje.
Da ne bi nikogar prizadeli, ali izpustili, ne bomo tokrat naštevali imen nastopajočih, niti kdo je bil boljši ali pa se je predstavil z zahtevnejšim programom. Lahko samo rečemo, da smo kot Slovenci na to našo ustanovo ponosni, da imamo zelo visoko kvalificiran kader glasbenih pedagogov | in učiteljev in da imamo tudi številne gojence, ki bodo prav gotovo ponesli ime naše šole še daleč, če bodo le vztrajali na tej poti. Vsem gre torej le priznanje in tudi zahvala za lep zaključni večer.	N. L.
Protest uslužbencev deželne uprave
Deželni svet bi moral jutri sprejeti dekret, ki sklepa delovno pogodbo za uslužbence deželne uprave. Sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL zainteresirane kategorije pri tem ugotavlja, da gre za dokument, ki ne odraža nekaterih temeljnih točk sporazuma, podpisanega pred časom z odobravanjem deželnega odbora in sindikalnih organizacij. Sedanje spremembe, pravijo sindikati, vnašajo v pogodbo diskriminacije in privilegije za posamezne uslužbence oziroma nekatere skupine uslužbencev. CGIL - CISL - UIL zato odločno protestira in odpira sindikalni spor, v četrtek zjutraj pa bo pred sedežem deželnega sveta javno zborovanje osebja deželne uprave.
Osrednja akademija GM v Trstu pozitiven prikaz tega, kar zmorejo njeni gojenci in učni kader
Pestra dejavnost naših šol ob koncu šolskega leta
Danes končujemo z objavljanjem poročil o zaključnih šolskih prireditvah, ki so bile letos izredno številne. Prav zaradi tolikšne bogate dejavnosti in, z druge strani, omejenega prostora, smo bili, žal, primorani zreducirati članke o le-teh.
Osnovna šola Prosek
Zaključna prireditev proseške šole se je začela s petjem vseh 78 učencev šole, ki jih je na harmoniko spremljal Dean Štolfa, nato pa so se številnim staršem in sorodnikom predstavili otroci po razredih. Prvošolčki so recitirali pesem o Cicibanu in čebeli, za njimi so učenci drugega razreda nastopili z dvema recitacijama in petjem. Tretješolci so po pesmi o izletu na Barnabo po vlogah recitirali priljubljeno in aktualno »Na počitnice«, pred stavili pa so se tudi s pesmijo ob harmonikarski spremljavi mladega Kristjana Dolja-ka. Četrtošolci so spomnili na listino o pravicah otroka, najstarejši pa so pripravili lepljenko o domovini. Prireditev, ki so jo pripravile učiteljice Elizabeta, Nataša, Marija, Tatjana in Anica se je zaključila s skupno pesmijo in pozdravom didaktični ravnateljici, ki si je letos ogledala nastop proseških in kontovel-skih šolarjev.
Šola »Šček« Nabrežina
Tudi na prireditvi nabrežinske osnovne šole so nastopili vsi šolarji, od najmlajših do najstarejših. Malčki so prikazali nekaj kraj-
ših simpatičnih prizorčkov o radovednem vnučku, ki vprašuje vedno »Zakaj?« in o vremenskih neprilikah, gromu, blisku, dežju in. . . toči (»ko je prišla mama iz kuhinje, je bilo kot toča«). Basni o živalih in Cicibanu s šaljivo poučno vsebino so bile domena tretjega razreda. Učenci so tudi sami pripravili obličja živali (na primer »modno muho« ali pa »slona balona«), da so ustvarili pravo vzdušje. Četrtošolci so po skupni recitaciji prikazali, kako zjutraj, pred odhodom v šolo iščejo torbo (seveda šolsko), najstarejši pa so se lotili šolskih potrebščin. Na vrsti je bila nato še ritmična vaja in nastop šolskega pevskega zbora, ob koncu pa so otroci prikazali in komentirali staršem diapozitive z zimovanja na Matajurju in s športnega tekmovanja.
Šola »Grbec« Skedenj
Škedenjski otroci so se predstavili na prireditvi v škedenjski kinodvorani. Najprej so nastopili otroci iz vrtca z igrico o zobku in negi zob. Najstarejši med njimi so dobili tudi diplomo o končanem vrtcu, ki jim »odpira« šolska vrata.
Drugi in četrti razred sta pripravila lepo igrico o Muci Copatarici, četrtošolci pa so skupaj s petošolci predstavili Prešernovega »Povodnega moža« ob spremljavi Smetanove »Vltave«. Na sporedu je bila tudi plesna točka: učenci so zaplesali splet evropskih plesov, nato pa še, skupaj s srednješolci, zapeli vrsto pesmi. Njihovega programa je bilo takrat ko-
nec, na odru pa so se za številne starše in domačine predstavili člani openske lutkovne skupine tabornikov Rodu modrega vala, ki so prikazali lutkovno igrico »Zvezdica zaspanka«.
Nižja srednja šola »Kosovel« z Opčin
Openski srednješolci so na zaključni prireditvi prikazali »Športni dan«, ki ga je pripravila prof. Zora Tavčar - Rebula. Šola se je letos udeležila številnih tekmovanj. Dijaki so v več prizorih ponazorili športni pohod, igre, odgovarjali so na zastavljena vprašanja. Poleg tega so pripravili še glasbeni točki.
V drugem delu programa je sledilo nagrajevanje najboljših dijakov in ekip, ki so se izkazala na prvenstvih. Knjižne nagrade Hranilnice in posojilnice na Opčinah so prejeli Elva Mauri, Klara Kravos, David Ota, Majla Ozbič, Andrej Škabar, Alenka Sossd, Martina Ozbič, Mitja čebulec in Mario Čač. Nagrade iz sklada prof. Andreja Čoka za najboljše uspehe v matematiki so prejeli Marko Vitez, Rado Jagodic in Marko Ozbič, nagrada iz sklada Ekiija Briščka za največjo prizadevnost pa je šla Valentini Calzi.
šola »Tomažič« Trebče
Učenci trebenske osnovne šole so v domačem Ljudskem domu v soboto na zaključni prireditvi prikazali nekaj utrinkov iz življenja naših prednikov. Pri tem so Imeli glavno be-
sedo »starejši« učenci in učenke. Deklice so zaigrale perice in prepričljivo podale pogovore ob potoku. Opravljanja pri tem seveda ni manjkalo. Pogovarjale so se tudi o fantih. To in ono je fant zapustil, druga se mu je muzala, ker se je kmalu potem izmuznila na sestanek z njim. . .
Učenci so bili »možje« in »fantje«. Prav po moško so zavili v osmico, seveda pa so se morali za to potem ženam »opravičevati«. Mlajši učenci so bili »otroci«; igrali so se, pripovedovali zgodbice o tem in onem pa tudi mami so nagajali.
Med posameznimi prizori so se prepletali gorenjski plesi, ki so jih učenci ob spremljavi harmonikarja Mirka spretno izvedli. Prireditev, ki so si jo zamislile učiteljice Nada, Marta in Meri, je poživilo še izvajanje vaške godbe.
Nižja srednja šola »Levstik« Križ
Kriški srednješolci so se skupno predstavili staršem z igrico »Bom že«, ki jo je pripravila prof. Bruna Pertot, v kateri dijak venomer iz dneva v dan odlaša svoje dolžnosti (»bom že, bom že. ..«), vse dokler ne zraste-in se zave, da se bo moral končno soočiti z življenjem. Dijaki prvih dveh razredov so nato ob spremljavi flavt zapeli nekaj pesmi, ob sklepu prireditve pa je ravnatelj še nagradil najboljše dijake, in sicer Katarino Košuta, Lilijano Bezin in Tanjo Ukmar.
Čeprav ni pričakovati vidnih premikov na krajevni ravni
Stranke bodo v tem tednu ocenile izide nedeljskih evropskih volitev
Na velesejmu danes dan ZDA
Politične stranke bodo v tem tednu dokončno ocenile volilne izide v luči tukajšnje stvarnosti. Glede političnih ravnovesij v Furlaniji - Julijski krajini ne bo prišlo do vidnejših sprememb ali premikov znotraj deželne koalicije KD - PSI - PSDI - PRI - SSk in PLI, kjer so demokristjani v bistvu še utrdili svojo premoč, saj so celo napredovali v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami, številke, ki so izšle iz volilnih žar, so zato (vsaj začasno) zamrznile tipe PSI, ki je kot znano na svojem zadnjem deželnem kongresu postavila svojo kandidaturo za predsedstvo dežele, ki bo do novih volitev ostalo tako trdno v demokristjanskih rokah.
Tudi v Trstu te volitve ne bodo pustile vidnih sledov, čeprav je v nedeljo prišlo jasno do izraza, da listarski volivci postopoma zapuščajo melonarsko gibanje in se vračajo k tradicionalnim strankam, od koder izhajajo, v prvi vrsti h KD. To dolevo bodo sicer dokončno potrdile ali demantirale šele upravne volitve, primerjava med preferencami, ki jih je prejel Imeri (čeprav gre za povsem različni osebnosti) in med preferencami, ki jih je " prejel leta 1979 Cecovini, dokazuje, da LpT počasi, a premočrtno razpada. V optiki me lenarškega zatona gre tudi oceniti
izjavo pokrajinskega tajnika KD Co-slovicha, ki z zadovoljstvom pozdravlja povratek listarskih volivcev v potrdilo »pravilnih izbir pri sestavi trdnih koalicij na tržaški občini in pokrajini«.
Najbolj navdušeni nad nedeljskimi volilnimi izidi pa so seveda komunisti, ki so spet prva stranka na pokrajinski ravni. KPI je utrdila položaj v tržaški občini, pomemben napredek pa je zabeležila v okolici in v obeh kraških rajonih, kjer ima ponekod spet absolutno večino glasov. Izvolitev deželnega tajnika Ros-
settija v Strasbourg odpira tudi vprašanje, kdo bo sedaj partijski tajnik, saj sta ti dve funkciji po strankinem statutu nezdružljivi, (lovori se, da bo Rossettijev naslednik sedaj eden vidnih voditeljev videmske federacije KPI (morda sedanji podtajnik Toschi?), dobre možnosti pa naj bi imel tudi načelnik svetovalske skupine v tržaškem pokrajinskem svetu Mar-tone.
KPI bo vsekakor ocenila volilne izide na današnji skupščini, ki bo ob 18. uri na sedežu federacije v Ul. Capitolina.
Na sejmišču pri Montebellu se ob zadovoljivem obisku publike uspešno nadaljuje 36. Mednarodni vzorčni velesejem. Posebno zanimanje vzbujajo paviljoni Jugoslavije in Avstrije, veliko obiskovalcev pa se zaustavi tudi v kitajskem paviljonu, ki je letos razširil svoj razstavni prostor. V njem je razstavljenih, pa tudi na prodaj, veliko značilnih kitajskih izdelkov, od porcelanske posode do starinskega pohištva in tradicionalnih kitajskih oblačil. V paviljonu E je med varnostnimi napravami na ogled tudi nekaj primerkov protijedrskega zaklona, kdor pa se boji stanovanjskih miši, lahko išče rešitev svojega problema med razstavljenimi vrati, okni, posebnimi železnimi napravami itd. Za »oddih« jo poskrbljeno v paviljonu B, kjer tržaški barmani -ponujajo vsak dan različne koktajle in mešanice pijač.
Pa preidimo k bolj uradnemu delu manifestacije. Včeraj, na dan Zvezne republike Nemčije, je župan Richetti sprejel nemškega ambasadorja Lahna, leta pa je popoldne spregovoril na tiskovni konferenci o nemškem gospodarstvu in o izmenjavah med Italijo in ZRN. Danes je Mednarodni velesejem posvečen Združenim državam A-merike. Ameriški konzul Frank Godino se bo danes ob 17.30 srečal z novinarji, v kongresni dvorani pa bo nato ob 18. uri spregovoril o gospodarski politiki ZDA.
Velesejemski prostori bodo odprti za publiko do četrtka 28. junija z urnikom od 16. do 23. ure ob delavnikih, od 16. do 24. ure ob sobotah, od 10.
do 24. ure pa ob nedeljah. Vstopnica stane 3.500 lir.
Stavka pristaniščnikov ustavila desetino! ladij
Zaradi vsedržavne stavke pristaniščnikov sindikalne zveze CGIL - CTSL - UIL je v tržaškem pristanišču u-stavljenih kakih deset ladij, prekinjena pa je tudi oskrba s premogom v tržiški termoelektrični centrali. Med ustavljenimi je na primer tudi sovjetska ladja, ki mora raztovoriti 20 tisoč ton starega železa. Stavka pa ni preprečila del na naftnem terminalu Trst - Ingdlstadt - Dunaj ter natovarjanja dveh ladij s 350 glavami živine, namenjene v Bejrut.
Dopoldne je nekaj sto pristanišjph delavcev v sprevodu obšlo mestno središče, njihova zastopstva pa so bila sprejeta na prefekturi in na deželi.
Ameriška filma v izvirniku na Gradu sv. Justa
Na Gradu sv. Justa (v primeru slabega vremena pa v kinodvorani An-ston) bodo v soboto, 23. junija in naslednjo soboto, 39. junija, s pričetkom ob 21.30 predvajali v okviru 4. festivala festivalov dva ameriška filma v izvirniku. To soboto bo na vrsti film »Dead Zone« Davida Cronen-berga. Gre za film - grozljivko s političnim ozadjem, ki je bil nagrajen na letošnjem festivalu fantastičnega filma v Avoriazu. Naslednjo soboto pa bodo predvajali film Philipa Kaufmana »The Right Stufft, ki je prejel 4 oskarje.
Tudi Mizzau gre v Strasbourg
Poleg Rossetti ja (KPI), kije prejel' v volilnem okrožju vzhodne Italije približno 55 tisoč preferenc, bo našo deželo v Strasbourgu zastopal tudi sedanji deželni odbornik za kmetijstvo Mizzau (KD). Videmski dorotejec, ki je dobil krepko nad sto tisoč preferenčnih glasov, gre v evropski parlament kot prvi neizvoljen in to po takojšnjem odstopu podpredsednika vlade Furlanija. Rossetti j a bo v deželnem svetu nadomestil bivši miljski župan Gastone Millo,
Mizzaua pa župan iz Čente Cruder. Ni pa še znano, koga bodo izvolili za deželnega odbornika za kmetijstvo.
V vzhodnem okrožju so bili v evropski parlament izvoljeni demokristjani Borgo, Selva, Bersani, Pisoni in Mizzau, komunisti Natta, Fanti, Castellina (PDUP), Trupia, Gatti in Rossetti, Južni Tirolec Dalsass, liberalec Betizza, socialdemokrat Amidei in socialist Rigo. Slednji je premagal dosedanjega evropskega poslanca Ripo di Meana, ki mu knjiga žene Marine Lan te della Rovere očitno ni pomagala za ponovno izvolitev v Strasbourg.
Rossetti: »Zastopal bom interese Ustanovili so Združenje vse tržaške in deželne skupnosti« staršev hemopatičnih otrok
Giorgio Rossetti, deželni tajnik Komunistične partije Italije, je edini Tržačan, ki je bil v nedeljo izvoljen v evropski parlament. Prosili smo ga za krajši intervju.
Kako ocenjuješ volilni uspeh?
Zahvaljujem se vsem volilcem, ki so tako na krajevni kot na deželni ravni podprli našo stranko in specifično mojo kandidaturo. Izid preferenčnih glasov je prekosil naša pričakovanja m torej povečal naše odgovornosti, tudi moje osebne. Zavedam se odgovornosti, ki mi jo izkazano zaupanje nalaga in jasno je, da bom storil vse, da ne bi razočaral pričakovanj. Menim, da so volilni rezultati v prvi vrsti pokazali zaupanje volilcev v Politično linijo naše stranke, še posatoio v zadnjih mesecih, ko smo se tonili proti vladnemu odloku o ceni dela, za mir in razorožitev, za moralno neoporečnost. Na deželni ravni Pa smo se izkazali kot sila, ki se
je močno angažirala v obrambo Trsta, za sožitje med Slovenci in Italiani, za enotnost v naši deželi.
Pri tem bi rad spomnil tudi, da smo se s senatorjem Chiaromonte-!®m na vsedržavni ravni zavzeli za okrepitev prijateljskega ozračja med Moventi in Italijani v deželi, našo dosledno mobilizacijo ob fašistični Provokatorski kampanji v Bazovici in Po odločnost, s katero smo pobijali najbolj šovinistična stališča LpT. Mislim, da je izid volitev plačilo za doslednost in odločnost, ki so bile zna-cilne za te naše bitke, in obenem priznanje za tistega, ki je to stranko Predstavljal v deželnem merilu.
Dejstvo, da boš v Strasbourgu edi-|d tržaški predstavnik, daje tvoji na-,0Si posebno težo?
Jasno je, da biti v evropskem paramenti! edini predstavnik Trsta in naprednega dela naše dežele, pou-ddrja moje odgovornosti. Zastopal town interese vse tržaške in deželne skupnosti, tako da bom služil ne le stranki, ki me je izvolila, ampak tudi celotnemu prebivalstvu in njego-yma gospodarskim, družbenim ter kulturnim predstavnikom.
Na katere glavne teme boš osredo-
točil svoje delo v evropskem parlamentu?
To so problemi, ki so bili v o-spredju naše volilne kampanje. Razvijanje sodelovanja in mednarodne kooperacije med našo deželo in sosednimi, v prvi vrsti z Jugoslavijo; okrepitev bitke za mir in v tem smislu denuklearizatija Furlanije - Julijske krajine in Triveneta; mednarodna u-veljavitev naše deželo prek okrepitve njenih infrastruk (v prvi vrsti njenih pristanišč) in vseh kulturnih. ter raziskovalnih dejavnosti. Svoje napore pa bom vložil tudi za to, da bo evropski parlament razpravljal o nacionalnih manjšinah in o identiteti narodov, ki živijo v naši deželi.«
Turello počastil
Enrica
Berlinguerja
Predsednik Turello je pred pričetkom včerajšnje seje deželnega sveta počastil spomin preminulega Enrica Berlinguerja. Komunističnega tajnika se je spomnil tudi načelnik svetovalske skupine KPI Pascolat, ki je med drugim podčrtal, da je bil Berlinguer zelo občutljiv do problematike Furlanije - Julijske krajine.
V naši deželi je vedno več otrok, ki bolehajo za različnimi boleznimi na krvi in mnoge teh bolezni pripeljejo otroke do najhujšega.
Starši hemopatičnih in neoplastičnih bolnikov so se zato odločili, da ustanovijo svojo organizacijo z namenom, da bi pomagali prizadetim otrokom in družinam, da bi bilo odkrivanje rakastih obolenj otrok čimbolj zgodnje, kar zagotavlja tudi večji uspeh zdravljenja.
Združenje staršev hemopatičnih in neoplastičnih otrok se imenuje AG MEN, kar pomeni v italijanščini Associazione Genitori Malati Emopatici e Neoplastici; v latinščini pa pomeni beseda agmen četa ali bitka.
Organizaciji se lahko pridružijo tudi tisti, ki jih ta problem sicer ne zadeva v živo, a jih kakorkoli zanima. AGMEN ima vsedeželni značaj.
Združenje staršev na krvi bolnih o-trok zbira sredstva za pospeševanje raziskav na področju rakastih obolenj otrok in za pomoč družinam, katerih otroke so prizadele tovrstne bolezni. Otroci, ki jih je prizadel krvni rak, potrebujejo posebno pomoč, predvsem pa specialne transfuzije krvi. Zato se v Združenje lahko vključijo tudi krvodajalci. Sedež Združenja je na Pediatrični kliniki Burlo Garofolo v Trstu. Tu se lahko priglasijo inte-
resenti, ki nameravajo darovati kri, lahko se priglasijo tudi telefonsko na štev.: 743-256; tu dobijo vse potrebne informacije. Kdor želi prispevati v poseben fond zf pomoč od krvnega raka prizadethn otrokom pa lahko namenjeno vsoto nakaže na poštni tekoči račun šev. 17078346 naslovljen na AG MEN Friuli Venezia Giulia c/o Burlo Garofolo, Ul. deÙ’Istria št. 65, ali na bančni tekoči račun štev. 8859/2 pri Tržaški hranilnici (Cassa di Risparmio) ali pa naravnost tajnici Združenja na naslov: Silva Calzi, Gabrovec 82, s katero se lahko poveže tudi telefonsko 229177. Združenje staršev hemopatičnih bolnikov je nastalo iz človekoljubne nujnosti, kajti v tržaško o-troško bolnišnico zahaja danes približno 150 otrok, ki so potrebni zapletene in drage nege. Bolniška oskrba je sicer brezplačna, toda ker prihajajo o-troci iz vse dežele, mnogi starši iz najbolj oddaljenih krajev težko zmorejo pogostnost prevozov v Trst in iz Trsta. Sami otroci pa potrebujejo precejšnje količine krvi in njenih posebnih sestavov, zato si AGMEN vztrajno prizadeva, da bi čimbolj razširil krog rednih in podpornih članov.
(ris)
• Predsednik deželnega odbora Co-
melli je včeraj sprejel nemškega ambasadorja v Italiji Lotharja Lahna.
• V petek se bo na Gradu sv. Justa s koncertom priljubljenega tržaškega kantavtorja Angela Baiguere uradno začela poletna sezona tržaške letoviščarske ustanove, ki se bo nato nadaljevala z raznimi prireditvami in nastopi cele tri mesece. Angelo Baiguera bo predstavil tržaški publiki svojo zadnjo ploščo, ki je izšla le pred dvema mesecema, »B1Ù notte«.
Na Kolonkovcu prva razstava vin
Prosvetno društvo s Kolonkovca prireja letos svojo prvo razstavo domačih vin, priprave pa so seveda že zdavnaj stride. Razstavo bodo priredili v dneh od 23. do 25. junija in sicer ob priliki 5. obletnice ustanovitve društva, ob tej priložnosti pa bodo tudi prižgali kres.
Razstavo bodo odprli v soboto popoldne ob 17. uri, v večernih urah pa bo nastopil pevski zbor osnovne šole M. Gregorič od Sv. Ane, nakar bo sledil ples in prižiganje kresa. V nedeljo bo v večernih urah nastopil pevski zbor Tabor z Opčin ter sledil bo ples, razstavo pa bodo zaključili v ponedeljek.
Poskus ropa v Ul. Milano: za zapahi mlada Tržačana
V štirih dneh so karabinjerji izsledili avtorja roparskega napada na škodo 45-letne Nadic Moliterni, lastnice trgovine z električnim materialom v Ul. Milano. Petnajstega juriija, malo pred 19. uro, je v trgovino vstopil 25-letni Giorgio Gdovannini in s pištolo v roki zabičal Molitemije-vi, naj mu izroči inkaso. Ženska se je obotavljala, zato je Gdovannini stopil do nje, ji položil na vrat pištolo in ustrelil. Ker se ni zgodilo nič, je ženska kljub strahu spegnala, da ropar drži v rokah strašilno pištolo. Vrgla ga je na tla in tako napela glasilke, da ga je spravila v beg.
Na osnovi napadalčevega naglasa so karabinjerji omejili preiskavo v tržaških krogih, po opisu pa so kmalu ugotovili, da je to bil Gdovannini, ki je po aretaciji priznal, da je rop zasnoval z 2211etnpn Gianfranocm Busletto. Le-ta mu je tudi priskrbel strašilno pištolo, ki jo je med begom odvrgel. Oba sta zaprta v ko-ronejskih zaporih pod obtožbo poskusa ropa.
Vespist podrl žensko
Včeraj v opoldanskih urah se je v Ul. Baiamonti pripetila prometna nesreča, zaradi katere je morala ena oseba v bolnico. Ko je 68-letna Jo-vanka Verbanac iz Labina prečkala
cesto, je z vso naglico privozil s svojo vespo 18-letni Maurizio Prodan, ki se ni mogel izogniti trku. Priletno žensko so sprejeli na navrokirurškem oddelku bolnišnice na Katinari, zdraviti pa se bo morala 15 dni zaradi lažjega pretresa možganov, rane na ustih, raznih udarcev po glavi in po vsem telesu.
Natečaj
Trgovinske zbornice
Tržaška trgovinska zbornica razpisuje natečaj za dve štipendiji po milijon lir vsaka. Namenjeni sta študentom Višje šole za prevajalce in tolmače v Trstu, ki bi pred koncem tekočega leta radi opravili študijski tečaj v tujini. Natečaja se lahko udeležijo študenti pod 26. letom starosti, italijanskega državljanstva, manj premožnejših družin, z dobrim učnim u-spehom in ki letos niso bili vpisani v prvi letnik. Prošnje je treba predložiti do 14. julija v uradih Trgovinske zbornice na Borznem trgu 14,
• Tržaška avtonomna federacija KPI obvešča, da bo drevi ob 18. uri na sedežu v Ul. Madonnina 19 javno zborovanje komunistov o temi: »Trenutno politično stanje v luči izidov volitev za evropski parlament«.
120. obletnica ustanovitve Rdečega križa
Rdeči križ proslavlja letos pomembno obletnico. V petek, 15. junija, je poteklo 120 let, ko so v Milanu ustanovili »Odbor italijanskega združenja za pomoč vojnim ranjencem in bolnikom«. Kot v drugih krajih Italije, tako je tudi tržaški odbor Rdečega križa sklenil proslaviti pomembni jubilej z vrsto manifestacij, ki so se pričele 15. junija in se bodo zaključile v nedeljo, 24. junija. Naj navedemo glavne prireditve. V petek, 22. junija, ob 18. uri bo v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 konferenca - razprava ob 120. obletnici ustanovitve RK. O raznih temah reševanja ranjencev in bolnikov bodo govorili predsednik deželnega odbora RK odv. Giulio Gallo, primarij kardiološkega oddelka prof. Fulvio Camerini, primarij medicinskega oddelka za nujne posege dr. Fulvio Weiss in operativni delegat RK dr. Walter Zalukar.
V soboto ob 16. uri bodo odprli na Trgu Unità fotografsko razstavo o delovanju Rdečega križa, uro kasneje pa bodo gasilci in osebje RK praktično prikazali na pomolu Audace reševanje ljudi iz avta, ki pade v vodo. V nedeljo ob 10.30 pa bo praktičen prikaz reševanja v Dolini Glinščice.
Odprli so jo prejšnji petek
Slikarska razstava v Križu
Kot smo že poročali so prejšnji petek v Križu odprli razstavo m ajših slikark Vilme Radovan in Liane Dra-šček, ki ju je predstavil Franko Vec-chiet. Kriška razstava, ki bo na o-gled še v soboto in v nedeljo, je po svoje zanimiva, saj ponazarja dva različna in morda celo antitetična načina pristopa do likovne umetnosti. Odprtju razstave je sledil koncert rta
odprtem izolskega Obalnega okteta, ki ga vodi Matjaž Šček. Koncert je spet postavil na dan potrebo po kakovostnih kulturnih prireditvah tudi v poletnem času, ko smo čestokrat priča surno šagram in podobnim družabnim prireditvam.
Na sliki : Franco Vecchiet predstavlja Vilmo Radovan in Liano Drašček.
Šolski izlet
barkovljanskih
otrok
Pred koncem šolskega leta so bili barkovljanski učenci šole Finžgar in malčki iz otroškega vrtca iz Barko-velj na lepem šolskem ia'etu, ki so se ga udeležili tudi starši otrok.
Zarana so odpotovali z dvema avtobusoma izpred barkovljanskega porti-ča, po poldrugi uri vožnje pa so že bili v Bistri, kjer so si ogledali tehnični muzej. V muzeju so si ogledali lovski oddelek, lesarski oddelek, prometni odda ek, ribiški oddelek, kovačijo in drugo. Razstava je nadvse zanimiva, saj prikazuje preteklost tehničnega delovanja, lovstva in gospodarstva v Sloveniji.
Bistra leži na južnem barju. Nekoč je bil tu samostan, ki je deloval od leta 1255 do leta 1782. Druga točka izleta je bil Predjamski grad pri Postojni. Grad leži sredi 123 metrov visokih sten, pod njim izginja potok Ponikva. Tu so vsi izletniki z zanimanjem poslušali vodičko, ki je pripovedovala o življenju grada in njenih prebivalcih, med katerimi je bil najbolj znan vitez Erazem Predjam ski.
V Rakovem Škocjanu je čakalo izletnike kosilo na prostem. Popoldne
razna obvestila
Klub mladih raziskovalcev vabi vse člane, stare in nove, na sestanek jutri, 21. t.m., ob 10. uri v prostorih Odseka za zgodovino NŠK.
Skupina CREA iz Trsta (Centro, ricerche educazione attiva) prireja v sodelovanju s florentinsko organizacijo CROPS (Centro ricerche operative psicopedagogiche e sociologiche) letovanje pri morju za osnovnošolsko in srednješolsko mladino. Letovanje bo meseca julija v kraju Cesenatico (pokrajina Ferii), trajalo pa bo petnajst dni. Cena letovanja znaša 375.000 lir vključno z zavarovanjem, otroci pa se lahko prijavijo tako za prvo izmeno (od 1. do 15. julija), kot za drugi turnus (od 15. do 30. julija). Vožnja do letovišča ni vključena v skupno ceno. Za informacije telefonirati na št. 231-984 vsak dan od 14. do 15. ure.
Vpisovanje v kolonijo v Comegliansu
je vsak dan razen sobote, od 18. do 19. ure na sedežu Slovenske Vincen-cijeve konference v Trstu, Ul. S. Nicolò 31. II. nadstr. (tel. 040/68762). Kdor ni še naredil prošnje, lahko to stori čim-prej pri šolskih ali bolnišnih asistentkah.
Dom Mangart v Žabnicah vabi svoje člane in njihove družine na bivanje v domu. Nečlani lahko zaprosijo za izkaznico podpornega člana. Za rezervacije se lahko interesenti obrnejo na urad ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. št. 767-304), kjer bodo dobili tudi vsa pojasnila.
šolske vesti
Uprava Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (tel. 040/573-141), sporoča, da se bo do 14. julija vršilo vpisovanje za šolsko leto 1984-85.
Osnovna šola Prežihov Voranc v Dolini vabi na zaključno šolsko mašo v soboto, 23. t.m., ob 9. uri. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 24. t.m., izlet na Gamspitz v Karnijskih Alpah, obvezen kot kondicijska priprava za udeležence planinskega tabora »Aosta 84«. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI še danes, 20. junija.
so bile na vrsti igre. Smeha in zabave med nogometom, ki ga je vodil nepristranski sodnik Franko Vitez, res ni manjkalo, saj so se za žogo podili tako prvošolci kot očetje, tako da je izlet v celoti uspel (Da)
Krstni nastop mladih glasbenikov v Verdiju
V tržaškem gledališču Verdi bo v petek, ob 20.30 sinfonični koncert s sodelovanjem tržaškega glasbenega konservatorija »Tartini«. Orkester gledališča Verdi bo ob tej priložnosti vodil dirigent Severino Zannerini, nastopilo pa bo med drugim enajst absolventov tržaškega konservatorja, ki z odličnim uspehorp zaključujejo študij klavirja, roga in flavte.
Mladi glasbeniki, ki se vešče pripravljajo na prvi pomembnejši nastop ter na krstni simfonični koncert, so: Dario Sepini, Barbara Opeka, Chiara Galliozzi, Rossana lugovaz, Adelina Masucci in Elisabetta Buffu-lini kot pianisti, Giorgio Raseni in Marco Panello, ki bosta zaigrala na rog ter flavtisti Giuliana Križman, finca Policardi in Alessandro Vigolo.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 20. junija NENAD
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob
1.04	in zatone ob 11.52.
Jutri, ČETRTEK, 21. junija ALOJZ
Vreme včeraj:	temperatura zraka
25.4	stopinje, zračni tlak 1024,7 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mimo, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianluca Di Marino, Enrica Battello, Paolo Umari, Matteo Lupidi.
UMRLI SO: 78-letni Rodolfo Sila, 78-letni SalVatore Rando, 69-letna Silvana Creati vdova Bellen, 80-letna Antonia Strabi, 68-letna Rosalina Coslo-vich vdova Coranica, 66-letni Primo Zoffoli, 90-letna Maria Oliva De-clich vd. Corsi, 81-letni Rodolfo Dodič, 79-letna Luigia Mikulus, 77-letni Giuseppe Muscardin, 75-letni Stanislao Saksida, 72-letna Maria Zefran por. Žiberna.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
• Ul. Mazzini 43, Ul. Tor San Piero 2. Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Bol Junec: tel 228-124, Bazovica: tel. 228-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121. Sesljan: teL 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
GLASBENE MATICE TRST
sklicuje v torek, 26. junija 1984, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. R. Manna 29.	.
REDNI OBČNI ZBOR
1.	otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva;
2.	izvolitev verifikacijske in volilne komisije;
3.	poročila;
4.	razprava;
5.	vazrešnica staremu odboru;
6.	volitve novega odbora;
7.	razno.
gledališča
VERDI
V	petek, 22. t.m., bo na sporedu ob 20. uri simfonični koncert s sodelovanjem gojencev konservatorija Tartini. Dirigent Severino Zannerini. Vstopnice bodo na razpolago od srede dalje.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
V	petek, 22. junija, ob 20.00. Izredni koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Jutri, 21. junija, ob 20.00. Pregled A rt Animacije - Zagrebški festival 1972 -1982.
razstave
V	Domu Alberta Sirka je odprta razstava Vilme Padovan in Liane Drašček. Občinstvo si jo lahko ogleda še v soboto, 23. 6. med 18. in 20. uro ter v nedeljo, 24. 6., med 11. in 13. uro ter med 18. in 20. uro.
V	galeriji Torkla v Dolini se v okviru Junijskih glasbenih in likovnih večerov 1984 nadaljuje razstava vezenin in lesnih skulptur Bogomile Dol ja k. Umik: vsak petek in soboto od 18.30 do 20.30.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Desiderij Švara svoja novej-Šs ddo.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, razstavlja slikarka Pedra Zandegiacomo.
V	galeriji Torbandena razstavlja slikarka Mariolina Amato.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 20. t.m. ob 20.30 redna seja odbora.
ŠD Mladina - baletni odsek priredi v nedeljo, 24. in v ponedeljek, 25. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu ZAKLJUČNI BALETNI NASTOP. Vljudno vabljeni !
KD Slovan priredi v soboto, 23. t.m. ob 20.30 tradicionalno KRESOVANJE. Sodelujejo godba na pihala V. Parma iz Trebč, domači pevski zbor Slovan in gledališki igralec Danilo Turk - Joco. Vabljeni!
Mladinski pevski zbor Glasbene matice
vabi vse vrstnike od 9. do 15. leta starosti, ki bi radi sodelovali v zboru, da se telefonsko prijavijo do 30. junija na Glasbeno matico - tel. 040/418605. S tem imajo možnost, da se udeležijo letovanja zbora, ki bo od 27. avgusta do 6. septembra pri morju v Istri.
PD Kolonkovec, Ženjan 46 prireja
23.,	24. in 25. junija I. RAZSTAVO DOMAČIH VIN. V soboto, 23. 6. ob 17. uri otvoritev razstave; ob 20. uri nastop otroškega pevskega zbora osnovne šole M. Gregorič od Sv. Ane, nato ples in ob 22. uri prižiganje kresa. V nedeljo, 24. 6., ob 19. uri nastop moškega pevskega zbora Tabor z Opčin in domačega pevskega zbora; sledi ples z ansamblom Taims. V ponedeljek, 25. 6. zaključek razstave. Vabljeni!
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 24.
6.,	ob 19. uri v društvenih prostorih, Ul. Cerreto 12, CELOVEČERNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA MILAN PERTOT. Vabljeni!
KD Ivan Cankar sporoča, da bo seja odbora v petek, 22. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih.
KD Lipa prireja društveni praznik 23. in 24. junija v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. V petek. 22. t.m., ob 20.30 v Bazoviškem domu otvoritev fotografske razstave Janka Kovačiča, nastop MPZ Lipa in zbora OŠ P. Trubar. ,
Nastopi šole Glasbene matice: danes,
20.	t.m., ob 20.30 v šolskem centru v Miljah in ob 20.30 na šoli Glasbene matice zaključni nastop oddelka za staro glasbo.
Harmonikarski ansambel šole Glasbene matice Synthcsis 4 pod vodstvom Klavdija Furlana vabi na celovečerni koncert, ki bo danes, 20. junija, ob
21.	ure v gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Na večeru bo sodelovala gledališka igralka Mira Sardoč.
čestitke
Danes praznuje 11. rojstni dan IRENA MILANIČ. Da bi bila vedno zdrava in vesela, ji želijo mama, očka in stara mama.
Danes praznuje 60. rojstni dan naš stric EMIL MAVER. Ob lepem jubileju mu čestita in želi še veliko let dobrega počutja vnukinja Miranda z družino.
Ob rojstvu male JANE čestitata Ne-venki in Zvonku Kalcu kolektiv in u-prava SSG.
koncerti
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Openski glasbeni večeri. Jutri, 21. 6. ob 20.30 klavirski recital WILME PADOVAN. Na sporedu Bach, Chopin, Lizst, Saint Saens, Ravel. Vabljeni!
KD Valentin Vodnik - Dolina. Junijski glasbeni in likovni večeri 1984. V petek, 22. junija, ob 20.30 bo v cerkvi sv. Martina koncert SRBSKEGA GODALNEGA KVARTETA »ŠTEVAN MOKRANJAC«.
kino
Arlston Do petka, 22. t.m. : »Premio Italia«, deset let televizije v svetu.
Eden 17.30—22.15 »Per favore nan mordermi sul collo«.
Fenice 17.00—22.15 »Turbo time« (un viaggio nel mondo della moto). Nazionale Dvorana št. 1	15.30—22.10
»Fedora e Amanda, le depravate del piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2. 15.30—22.10 »Svveet sexy slips«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.30—22.10 »Poltergeist, demoniache presenze«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 — 22.00 »Due vite in gioco«.
Mignon 17.30—22.15 »Pink Floyd live at Pompeii«.
Aurora 16.30—22.00 »La finestra sul cortile«.
Capitol Zaprto.
Moderno 18.00—22.00 »Rambo«. Silvester Stallone.
Vittorio Veneto 16.30—22.00 »L'amica di Sonia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30—21.30 »Erotic sensual fire«.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30—22.00 »Punk rock movie«. Alcione 16.00—22.00 »Un tranquillo week-* end di paura«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Obvestilo KZ za uporabnike UMA
Kmečka zveza obvešča vse uporabnike kmetijskih strojev vpisane v U MA, da morajo prijaviti morebitne o-stanke goriva iz leta 1983 ter da lahko zaprosijo za prejem goriva za leto 1984 najkasneje do 30. junija 1984. Obenem poziva vse tiste, ki te prijave v prejšnjih letih iz raznih razlogov niso napravili, da to storijo čimprej, saj bodo v nasprotnem primeru kaznovani z odvzemom statusa UMA. Naj obvestimo, ker smo izvedeli, da je primer pogost, da mnogo naših članov ne prejme zaprošenega goriva, ker nima številke IVA (partita IVA). Ponavljamo, da je številka IVA obvezna za vsakogar, ki ima kako dejavnost. V našem primeru gre za kmetijsko. Za kmetijsko dejavnost številka IVA ne prinaša nobenih novih obveznosti, na primer izstavljanja faktur, registracije, vodenja registrov itd., vendar je obvezna. Tiste, ki za številko še niso zaprosili vabimo, naj se čimprej oglasijo v naših uradih. Ul. Cicerone 8/b, telefon 62948.
Tajništvo Kmečke zveze
Strožji higienski nadzor nad živili
Pokrajinsko vodstvo stanovske organizacije Confesercenti (trgovina in turizem) bo sporazumno s Krajevno zdravstveno enoto in Pokrajinskim kemijskim laboratorijem v kratkem priredilo študijsko zasedanje o izvajanju odlokov predsednika republike štev. 322 in 327 o higieni surovih in pripravljenih jedi v predaji. Živila v razsutem stanju morajo po novem biti opremljena s seznamom o sestavi prehrane. Kršilci tega predpisa so podvrženi, kot pravi zakonodajalec, globi od enega do pet milijonov lir.
mali oglasi
telefon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
PRODAM popolnoma nov avto SIERRA FORD 1600. Tel. 040/727-654.
PRODAM najboljša dela slovenskih slikarjev. Tel. 040/727-654.
PRODAM 200 1 terana po zmerni ceni. Obad - Salež 64 - tel. 229-246.
ZARADI BOLEZNI prodam SUZUKI GS 500E, 3000 km prevoženih, star 3 mesece. Telefonirati od 12. do 14. ure na št. 299-295.
OSMICO je odprl Vladi Rebula, Rep-nič 2.
VINSKE BRATCE vabi na osmico Stanislav Gruden iz Samatorce št. 6.
GOSTILNA »Pri občini« v Sovodnjah nudi ob nedeljah razne mesne specialitete na žaru.
PRODAM avto simca 1100, letnik 1969, prevoženih 62.000 km, prekucljivi sedeži, edini lastnik, cena 300.000 lir. Telefonirati na št. 770-2067 (urad) ali v večerni urah na dom št. 756-589.
UGODNO prodam električno črpalko na svojem vozičku za greznico. Tel. na št. 040/743-988.
PRODAM kompletno jadralno desko surf in dobra rezervna jadra. Cena 550.000 lir, oz. 110.000 lir. Tel. 040/411-589 ali 411-590.
OSMICO je odprl Milan Kraljič v Pre-benegu št. 73. Toči belo in črno vino.
JOSIP ŽERJAL, Dolina 161, je odprl osmico. Toči belo in črno vino.
PRODAM FIAT 127 — troje vrat, pet prestav, letnik '82, prevoženih 20.000 km. Tel. 040/227-284.
PRODAM 126 Giannini, letnik '78, v dobrem stanju. Tel. 040/226-233.
KNJIGOVODJO/KINJO z najmanj petletno prakso išče priznano slovensko podjetje. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - Trst, pod šifro »Knjigovodja«.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44. Opčine - Trst.
darovi in prispevki
Ob 40-letnici usmrtitve tovariša Karla Kobala darujeta Gigia in Viktor Bogateč 10.000 lir za Združenje aktivistov tržaške pokrajine.
Ob 40detnici herojske smrti Marija Maganje darujeta Gigia in Viktor Bogateč 10.000 lir za kriško sekcijo VZPI - ANPI. V isti namen daruje Marica Žerjalova 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Križu.
Ob 21. obletnici smrti dragega moža Josipa Štoke daruje žena Marija 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na dragega prijatelja dr. Jožeta Seražina darujeta Zlata in Mirko Ferfolja 30.000 lir za Tržaški oktet.
Namesto cvetja na grob Josipa Merkuja darujeta Aljoša in Vera Vesel 30 tisoč lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Josipa Merkuja darujeta Tonči in Sonja Gasperčič
30.000	lir za Etnografski muzej v Skednju.
Namesto cvetja na grob Staneta Maliča daruje družina Mario Sossi 25.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Staneta Maliča daruje družina Mario Sossi 25.000 lir za cerkveni pevski zbor na Opčinah.
V	spomin na dr. Alojza An tonaca darujeta Justa in Anica Daneu 25.000 lir za moški pevski zbor Tabor in 25.000 lir za Finžgarjev dom na Opčinah.
Ob srebrni poroki darujeta zakonca Ada in Peter Škabar 25.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
V	počastitev spomina Staneta Maliča darujejo Davorinovi kolegi 111.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto venca na grob Albina Križmana daruje Vinko Levstik 100.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Albina Križmana darujejo družina Stulle (Col 40)
10.000	lir, Ivanka Guštin (Repen 88) 10 tisoč lir, družina Ravbar (Repen 92) 10.000 lir in Marija Škabar (Repen 4) 10.000 lir v isti namen.
Ob obletnici smrti daruje v spomin Marja Škabarja družina Škabar (Repen 45) 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na pokojne družine Škabar (Repen 137) darujejo domači 25.000 lir v isti namen.
Novoporočenca Robert in Viviana darujeta ob poroki 100.000 lir za repenta-brsko cerkev.
informacije SIP uporabnikom
I
Družba SIP obvešča, da je menjala telefonsko številko približno 500 abonentom Naselja sv. Servila v tržaški občini. Interesenti so bili že obveščeni. Nove telefonske številke so že objavljene v telefonskem imeniku 1984/85.
Za nadaljnje Informacije se lahko poslužlte številke »12c (Informacije v zvezi z naročniki).
1
1L	&t=sw
avtomobil in človek
radiotelevizija
130 konj pod pokrovom nove giuliette 2.000
Biffi 2.0
i Giulietta je bila že v svojih 1600 in 1800-kubičnih izvedbah prijeten, posko-pen avto s športnim temperamentom to dobrimi lastnostmi. Sedaj se je se-giuliett obogatilo še za eno raz-ačico, ki obenem predstavlja najpo-Polnejši model popularnega Alfinega VMila. Govorimo seveda o giulietti s 1962-kubičnim motorjem, ki je doslej Poganjal alletto »quadrifoglio verde« ln ki zmore okroglih 130 KM pri 5.400 ^rijjajih v minuti in visok navor 18,1 kmp pri 4.000 vrtljajih. Motor ji omogoča najvišjo hitrost 187 km na uro, kar je za dvatisoč kubični avto zelo dobra zmogljivost. Motor ima dva °ljna uplinjača in električni vžig bre-akerless, kljub visokim zmogljivostim Pa ni pretirano žejen, saj porabi po tovarniških podatkih 7,3 litra za 100 "to pri hitrosti 90 km/h, 9,7 litra pri 120 km/h ter 12,9 litra v mestnem pro-
metu. K serijski opremi sodijo kajpak petstopenski menjalnik, servooja-čevalec zavor, štiri kolutne zavore, nastavljiv volan ter, v Alfijem slogu, zelo popolna armaturna plošča športnega videza.
Na zunaj lahko giuliette 2.0 lahko ločimo predvsem zaradi črne maske, zaradi odbijačev, ki so pobarvani z isto barvo kot karoserija, zaradi dvobarvnega zaščitnega profila, ki teče vzdolž bokov. Platišča iz lahke litine dobite za doplačilo, prav tako za doplačilo dobite tudi klimatsko napravo zadnje šipe z električnim pomikom (prednje so serijske), ter pomično streho. Kljub temu da je volan skoraj vseh alf dokaj trd in okoren, še zdaj ni predviden servovolan, niti za doplačilo, ker bi to morda škodilo športnemu ugledu milanske hiše.
ti in
Nasveti za
Poleg rešilnih jopičev je sidro nedvomno najpomembnejši del ladijske opreme. Italijanski predpisi določajo- da mora imeti vsako plovilo primerno sidro in dovolj dolgo vrv, več zakon ne pove, da smo pri nakupu sidra in vrvi večkrat v zagati, če domo sidro kupovali pri kupcu, ki nam je prodal plovilo, nam bo ta svetoval lažje sidro in krajšo vrv, da ne m opazili, kako čoln nima pravega Prostora za shranjevanje sidra in vr-Vl- Kdor pluje po morju, je skoraj gotovo že opazil, kako smešno majhna m lahka sidra imajo manjši kajutni gliserji, da ne govorimo o vrveh, ki bl bila še za kozo pretanjka. Na gli-SerJih bi namreč vsaka odvečna teža zahtevala nekaj konjskih moči več, marsikateri novopečeni dopustniški ka-Pitan pa špekulira prav na sidru.
Ne bo torej odveč, če damo nekaj splošnih nasvetov o nakupu primer-nega sidra. V glavnem rabimo na
Sidro Danforth
športnih plovilih skoraj izključno patentna in ne klasična sidra. Prva so namreč preokorna, zavzemajo ogromno prostora, kljub temu pa lahko srebrno dopustniške kapitane, ki imajo P°tog patentnega v podkrovju spravimo klasično admiralsko sidro, ki ga uporabijo v skrajnih primerih.
Pri patentnih sidrih igra glavno vloga oblika in le manjšo teža, zato niso Posamezni tipi primerni za vsako dno. ite manjših gliserjih in napihljivih čol-mh imamo navadno zložljiv maček, teko imenovani »dežnik«, ki je iz-teten na skalnatem ali z algami po-ascenem dnu, a se slabo odnese v mu-ju in pesku. Za blatna dna sta bolj Primerni sidri tipa Danforth in C.Q.R.
rvo ima dva široka in sploščena kraste ki se zakopljeta v mulj ali pesek, mrngo pa je še najbolj podobno plugo- Povsem razumljivo sta taki sidri koraj nemočni na prodnatem in skal-
morje
nakup sidra
Zložljivi maček ali »dežnik«
natem dnu. Na ladjah in večjih jahtah bomo opazili sidra tipa Hall, ki so nekakšen kompromis med klasičnim in patentnim sidrom. Taka sidra imajo podobno kot sidro Danforth gibljiva kraka, ki pa sta manjša in ne tako priostrena in tanjka, da igra glavno vlogo teža.
Za »dežnik« velja nenapisano pravilo, da zadošča za vsak meter dolžine čolna teža 1,5 kilograma, štirime-trski čoln bo moral torej imeti 6 kilogramski »dežnik«, podobno je tudi s sidri Danforth in C.Q.R., za sidra Hall pa je treba dolžino čolna pomnožiti z dvema ali celo s tremi kilogrami. Na gliserjih seveda ne bomo nameščali takega sidra, za izrivne čolne pa je tako sidro primernejše, saj teža ne vpliva na hitrost in plovbo čolna.
Poglavje zase je sidro Bruce, ki je rezultat izkušenj plavajočih ploščadi v Vevemem morju. Tako sidro dobro drži na vsakem dnu, a zavzema precej prostora na krovu, je obenem drago, da se le počasi uveljavlja med dopustniškimi kapitani.
!
Sidro C4.R.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
10.00	Televideo
13.00	Voglia di musica :
na sporedu so skladbe Scarlatti ja, Liszta in Chopina
13.30	Dnevnik
14.00	Totò, Eva e il pennello proibito -film
15.40'Šola in vzgoja: Informatica
16.10	Secret Valley - 25. epizoda
16.35	Avezzano : kolesarstvo
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Kojak - TV film
17.50	II fedele Patrash - 3. epizoda
18.15	II cavallo del fiume - dokumentarec
18.50	Shogun - 3. del TV priredbe
19.40	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Più forte ragazzi - film Igrajo Terence Hill, Bud Spencer, Renč Kolldehoff
22.00	Dnevnik
22.10	Športna sreda:
Pisa: Mednarodni miting prijateljska v atletiki
22.50	La questione sanitaria
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
10.00	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - ob 13. uri
13.30	Due e simpatia:
Diluvio - 2. del TV priredbe
14.30	do 16.00 Tandem Paroliamo - nagradno tek.
Le nuove avventure di Scooby Doo - risanka
16.00	Bionde, rosse, brune - film Igrajo Elvis Presley, Gary Lock-wood, Joan O’Brien
17.40	Iz parlamenta
17.45	Vediamoci sul due - knjižne, gledališke in druge novosti
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Starsky e Hutch - TV film Meteo 2
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.25	Evropsko nogometno prvenstvo
22.15	Dnevnik 2 - Vesti
22.25	Soldi, soldi
23.30	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.05	Šola in vzgoja:
O ribolovu
16.35	Šola in vzgoja:
Nepal - 2. del
17.00	II commissario De Vincenzi:
Il mistero delle tre orchidee -2. del
18.10	Gli allegri pasticcioni - komike
18.25	L’orecchiocchio - glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.25	Immagine del Sol Levante -1. del
20.00	šola in vzgoja:
Potovanje okoli sveta
20.30	Gli amori di Carmen - film Igrajo Rita Hayworth, Glenn Ford. Victor Jory
22.05	Dnevnik 3
22.15	Evropsko nogometno prvenstvo
23.45	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
15.55 Teletekst
16.10	Poročila
16.15	EP v nogometu
18.10	Podenjžep
18.40 Osvajanje morja:
Obzor svobode - potopisna oddaja
19.10	Risanka 19.26 Zrno do zma 19.30 Dnevnik 1 20.00 Film tedna:
Annie Hall
21.35 Kulturne diagonale
22.10	Dnevnik 2 22.20 Omizje
Zagreb
17.45	Gusarji kapitana Kavlja - otroška oddaja
18.15	Koledar
18.25 Kronika občine Bjelovar
18.45	Glasbene mladike 19.30 Dnevnik
20.00 Risanka
20.15	in 22.35 Nogomet
Koper
12.30 Nogomet: Francija - Jugoslavija 14.00 in 17.00 Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
VIDEM — Srečanje Trgovinskih zbornic iz Vidma in z Reke TRST — Osrednja akademija Glasbene matice
TRST — Odprtje razstave »Podoba in njena dvojnost«
TRST — Razstava Pedre Zandegia-como
15.30	Nogomet: Danska - Belgija
17.30	TVD poročila 17.35 Film - ponovitev
19.00	TVD stičišče
19.50 Festival filmov o gorah: Valboite
20.20	Nogomet: Zahodna Nemčija -Španija
22.20	Nogomet: Portugalska - Romunija
24.00	Zeit in bild - čas v sliki
ZASEBNE
CANALE 5
8.30 Buongiorno Italia
9.00 Una vita da vivere - nadalj.
10.00	Aktualnosti
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.35 Mary Tyler Moore - TV film
12.15	Help - glasbena igra
12.45 II pranzo è servito- - vodi Corrado
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadalj.
16.50 Hazzard - TV film
18.00	La piccola grande Nell - TV film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - kviz
20.25	Pestivalbar - Deejay star -spektakel
22.25	Kojak - TV film
23.25	Canale 5 - news
0.25 L’uomo che non è mai esistito -film
RETEQUATTRO
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Film
12.30	Risanke
13.00	Prontovideo
13.30	Fiore selvaggio - novela
14.15	Magia - novela
15.00	Film
16.50	II magico mondo di Gigi -risanke
17.20	Masters, i dominatori dell’universo - risanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	TV film
19.30	M’ama non m’ama - nagradna igra
20.25	Film
24.00	Film
I.	50 Sport
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	I truffatori - film
11.20	Magnetoterapia - rubrika
II.	30 Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy show - TV film
POSTAJE
13.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja Risanke
14.00	Agenzia Rockford - TV film
15.00	Cannon - TV film
16.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja Risanke
Strega per amore - TV film
17.30	Una famiglia americana - TV film
18.30	Ralphsupermaxieroe - TV film
19.50	I puffi - risanke 20.25 OK il prezzo è giusto
22.30	Speed cross - filmska komedija 0.30 Cavalcata verso la gloria - film
TELEPADOVA
13.15	I mostri - TV film
13.50	Disperatamente tua - TV film
14.30	II resto è silenbio - film
16.10	W.K.R.P. in Cincinnati - TV film
16.30	Risanke
17.30	I mostri - TV film
18.45	W.K.R.P. in Cincinnati - TV film 19.20 Disperatamente tua - TV film
19.50	La famiglia Smith - TV film 20.25 La proprietà non è più un furto - film
22.10	Kronos - TV film
23.00	La ragazza di Via Condotti -film
TRIVENETA
10.00	Monitor
12.45	Rum pole - TV film
13.30	Risanke
14.30	Mondo senza fine - film
17.30	Risanke
18.30	Kronos - TV film
19.30	TV film
20.30	Principessa per una notte - film
22.00	II re del quartiere - TV film
22.30	Bottega dell’arte
TELEFRIULI
14.30	Cara a cara - TV film
15.45	Film
17.15	Risanke
18.15	Cara a cara - TV film
19.30	Dnevnik
20.00	Mariana, il diritto di nascere -TV film
21.30	II vizio di famiglia
23.30	Incontro nei deli - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	13.00 Dopoldanski zbornik : Tiho, polglasno, kričč; 8.40 Glasbeni polputi; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 12.00 Sprehodi med starimi spomeniki;
12.30	Glasbeni potpuri; 13.20 Deželni zborj na letošnji reviji »Primorska poje«; 13.40 Glasbene raznolikosti;
14.10	- 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Joseph Archi-bald Cronin: »Angeli noči«; 14.30 Tja in nazaj (Diskorama) ; 16.00 Zori Perdio v spomin; 16.25 Tja in nazaj ;
17.10	Mi in glasba : lanski 15. mladinski pevski festival v Celju: dekliški zbor »25. maj« iz Skopja (vodi Zapro Zaprov) in mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta (vodi Stojan Kuret) ; 18.00 »Poezija slovenskega zapada« - primorski pesniki v a-nalitičnem prikazu Tarasa Kermaunerja ; 18.30 Glasbene podobe: jazz.
RADIO KOPER
(Slovenski orogram)
6.00	Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 13.45 Iz dela koprske glasbene mladine; 14.00 V znamenju rocka;
f Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW - Nanos	88,6 MHz
14.40	Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o . . .; 17.33 Iz zborovske zakladnice - skladbe Vilka Ukmarja;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(ltoll|anskl program)
7.15, ' 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Otroci pojejo; 10.35 Vrtiljak;
11.30	Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 Dialogi ; 16.00 Kino danes; 16.15 Glasbena oddaja; 18.00 Glasba; 18.45 O-pema glasba ; 19.00 Jazz glasba ; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja;
9.00	Glasbeno - govorni program;
11.00	Odprti prostor; 11.10 Radijska
priredba ;	11.30 Glasbena oddaja;
12.03 Ul. Asiago Tenda; 13.20 Karavana; 15.03 Radio 1 za vsakogar;
16.00	Popoldanski program; 18.00 Objektiv Evrope; 18.30 Večerna glasba ; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Gledališče; 21.35 Večerna glasba; 22.50 Danes v parlamentu.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 15.30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Jutranja oddaja ; 8.05 Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Glasbeno - govorni program ; 12.10 Deželni program;
12.45	Discogame; 15.00 Radiotabloid;
16.35	Due di pomeriggio - spektakel; 18.32 Ure ob glasbi; 19.57 Zasedanje petih; 20.45 Solist na vašem domu.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan;
9.35	Napotki za naše goste iz tujine;
10.05	Rezervirano za . . .; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo;
11.05	Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studijo ob 17.;
18.00	Zborovska glasba v prostoru in času; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci; 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci; 20.00 - 22.00 Glasbeni večer v studiu 13 s flavtistko Ireno Grafenauer. Klicna številka študija je 061/315-852 ; 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 2.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno. Feri Lainšček: Pesmi; 23.15 Jazz za vse.
Polarizacija glasov v Tržiču otežuje sestavo občinskega odbora
Tisti, ki so zatrjevali, da so delne volitve na sedežu štev. 42 v Tržiču (bile so 20. in 21. maja) premajhen vzorec, na podlagi katerega bi bilo mogoče» ocenjevati dejanske premike v razmerju političnih strank, se niso zmotili. Izid nedeljskih volitev v evropski parlament je povsem zanikal usmeritev, ki se je pokazala pred mesecem dni. Ni bilo predvidenega poleta socialistov. Krščanska demokracija je v bistvu ohranila število glasov, zelo so se okrepili komunisti, medtem ko so socialdemokrati in republikanci (tokrat so sicer nastopili skupaj z liberalci) zabeležili precejšen osip glasov. Torej je prišlo tudi v Tržiču do pojava še bolj izrazite polarizacije glasov med KD in KPI.
Prav tak premik pa najbrž na bo pozitivno vplival na skorajšnjo rešitev upravne krize, oziroma sestavo občinskega odbora in izvolitev župana in najbrž bo treba računati še na daljše obdobje komisarske uprave, kljub temu da so bile volitve že pred mesecem dni. Menda bo že v tem tednu prišlo do prvega srečanja med predstavniki socialistov, socialdemokratov in republikancev, na katerem naj bi, ob upoštevanju novega razmerja sil, skušali doseči do-
ALI SI SE ŽE VPISAL?
SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE V GORICI
govor za sestavo koalicije. Očitno naj bi še naprej upravljali socialisti in komunisti, za tako rešitev so, čeprav ne najbolj navdušeni, socialdemokrati, medtem ko so republikanci, ki so prejšnjo upravo podpirali od zunaj, tokrat še bolj nejasni.
Bo kriza zares trajala do jeseni?
Lestvica za suplence v otroških vrtcih
Na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici so na ogled lestvice za dodelitev suplenc v otroških vrtcih za dveletje 1984-86. Lestvice so na ogled tudi v osnovni šoli v Pierisu in šoli Duca D’Aosta v Tržiču. Morebitne prizive lahko zainteresirani predstavijo na navadnem papirju v roku petih dni od datuma objave (18. 6.)
Zaključni izpiti na srednji šoli
Za 107 dijakov tretjih razredov slovenske nižje srednje šole Ivan Trin-ko se bodo danes pričeli zaključni izpiti za pridobitev nižješolske diplome. Danes bodo na vrsti pismene naloge, ki bodo vsega skupaj trajale 4 dni, torej do sobote. Ustni izpiti se bodo pričeli prihodnji teden, predvidoma pa se bodo zaključili 30. t.m.
Glavni tajnik UIL včeraj v Tržiču
Generalni tajnik sindikalne zveze UIL Giorgio Benvenuto se je včeraj zjutraj na poti v Trst, kjer je prisostvoval deželnemu aktivu kadrov, ustavil tudi v Tržiču ter se dalj časa zadržal v pogovoru s funkcionarji UIL.
Flavio Sniderò je Benvenuta seznanil s stalnim slabšanjem splošnega gospodarskega položaja, z naraščanjem nezaposlenosti in z neposredno nevarnostjo zaprtja ladjedelnice v Tržiču, Benvenuta so seznanili tudi s težavnim položajem v drugih podjetjih z državno udeležbo, zlasti pa s položajem v Ansaldu.
Glavni tajnik UIL je v svojem posegu dejal, da je v odločujočih krogih dejansko opaziti tendenco, da se na področju pomorskih dejavnosti skuša dajati prednost Liguriji. Naglasil je, da se strinja z nujnimi ukrepi, usmerjenimi v premostitev sedanje krize ladjedelnice, vendar morajo biti v sklopu srednjeročnega načrta razvoja pomorskih dejavnosti. Benvenuto je še naglasil, da je po polemikah in sporih prejšnjih mesecev zdaj vendarle treba začeti znova graditi e-notnost v sindikalnih vrstah. Možnosti za skupno in enotno nastopanje so v sedanjem trenutku vsaj na treh področjih : zaposlovanje, politika plač, davčno področje.
• Na sedežu sindikata kovinarjev (F LM) v Tržiču bo v petek, 22. t.m., zborovanje, ki ga sklicuje sindikat upokojencev CGIL. Razpravljali bodo o reformi pokojninskega sistema ter o nekaterih drugih vprašanjih, ki posebej zanimajo starejše občane.
Stroga selekcija med dijaki prvih razredov trgovskih šol
Zaradi poročanja o volilnih izidih smo bili primorani prenesti na danes objavo še zadnjega seznama dijakov, ki so uspešno zaključili letošnji šolski trud. Tako so danes na vrsti izidi na obeh slovenskih trgovskih zavodih v Gorici, Žiga Zois in Ivan Cankar.
Na splošno so bili .učni uspehi v obeh šolah zadovoljivi, če izvzamemo oba prva razreda, kjer je prišlo do prave »katastrofe«: še posebej v prvem razredu zavoda Ivan Cankar, kjer je bila polovica dijakov zavrnjenih, izdelalo pa je samo 6 dijakov na 28 (niti 22%). Res je, da je letos po vseh šolah opaziti večjo strogost pri ocenjevanju in selektivnosti zlasti v prvih razredih višjih šol, toda ob podatkih, kakršen je gornji, bi se bilo treba zamisliti.
Kakorkoli že, izdelali so sledeči dijaki:
TEHNIČNI ZAVOD ZA TRGOVINO »ŽIGA ZOIS«
1. razred: Lara Bensa, Dario Flospergher, Laura Furlan, Mara Leban, Luca Marassi, Tanja Peteani, Roberta Plet, Lara Vižintin, Tanja Vižintin. 5 dijakov je bilo zavrnjenih, 8 jih bo polagalo popravne izpite.
H.	r.: Iztok Devetak, Gerardo Falcicchia, Boris Frandolič, Marco Humar, Damjan Jarc, Igor Kobal, Kristina Kovic, Ivano Lakovič. 2 dijaka bosta polagala popravne izpite.
III.	r. : Boris Bonetta, Boris Caudek, Martina Gergolet, Lo reta Jarca, Valentina Jarc, Carmen Kocjančič, Ldvia Lutman, Dino Paulin, Danila Pete jan, Luigi Poberaj, Erika Tabai, Robert Tabai, Gerlinda Tedoldi, Erica Zotti. En dijak ima še pokrite ocene, 8 jih bo polagalo popravne izpite.
IV.	r.: Sonia Bensa, Laura Brajnik, Vida Doktorič, Majda Gergolet, Lorena Gulin, Viviana Jarc, Danilo Marušič, Cinzia Olivo, Loredana Peteani, Andrea Terpin. 3 dijaki bodo polagali popravne izpite.
TRGOVSKI STROKOVNI ZAVOD »IVAN CANKAR«
I.	razred: Lidija Ciglic, Marija Humar, Irina Laco, Laura Leghissa, Danjela Orlandi, Tanja Visintin. Ena dijakinja je neocenjena, 13 je bilo zavrnjenih, 8 dijakov pa bo jeseni polagalo popravne izpite.
H. r.: Michela Baldan, Katja Brajnik, Elena Cociancig, Marina Ferfo-glia, Carmen Frandolič, Diana Mulic, Guido Pahor, Manja Vicchi. En dijak je neocenjen, 9 jih bo polagalo popravne izpite.
IV. r.: Nadja Battisti, Julijan Caudek, Ladi Devetak, Mavricij Juren, Robert Juren, Benedikt Kosič, Gemma Kovic, Nadja Kovic, Patricija Šte-kar, Andrej Vogrič. 3 dijaki bodo polagali papravne izpite.
Dijaki tretjega razreda opravljajo kvalifikacijske izpite. Jutri, 20. t.m., bodo imeli še zadnje praktične preizkušnje, ustni izpiti pa bodo od četrtka dialje.
Vseh 21 dijakov petega razreda je bilo pripuščenih k zrelostnim izpitom.
Izidi volitev po rajonskih svetih
LOČNIH
KPI 459 - 17,8% (417 - 16,3%), DP 30 - 1,2 (29 - 1,1), PR 126 - 4,9 (84 -3,2), MSI 112 - 4,3 (120 - 4,7), SVP 9 - 0,3, PSA/SSk 33 - 1,3, PLIPRI 209 - 8,1 (185 - 7,2), LV IZD,5 (3 - 0,1), PSDI 214 - 8,3 (241 - 9,4), KD 1239 -48,1 (1167 - 45,7), drugi (143 - 5,6), bele 68, (107, neveljavne 107 (125).
PODGORA
KPI 322 - 38,0% (301 - 34,6%), DP 15 - 1,8 (16 - 1,8), PR 27 - 3,2'(17 -1,9), MSI 27 - 3,2 (20 - 2,3), SVP 6 - 0,7), PSA/SSk 70 - 8,3, PRI-PLI 24 - 2,8 (31 - 3,5), PSI 69 - 8,1 (83 - 9,5), LV 7 - 0,8, PSDI 66 - 7,8 (68 - 7,8), KD 214 - 25,3 (207 - 23,8), drugi (126 - 14,4), bele 28 (34), neveljavne 37 (35).
PEVMA, ŠTMAVER, OSLAVJE
KPT 232 - 42,8% (161 - 28,7%), DP 7 - 1,3 (8 - 1,4), PR 13 - 2,4 (4 - 0,7), MSI 8 - 1,5 (11 - 1,9), SVP 3 - 0,5, PSA/SSk 67 - 12,4, PRI-PLI 12 - 2,2 (12 - 12,1), PSI 50 - 9,2 (102 - 18,2), LV 6 - 1,1, PSDI 22 - 4,1 (31 - 5,5), KD 122 - 22,5 (88 - 15,7), drugi 143 -25,5, bele 20 (25), neveljavne 18 (16).
STRAŽICE
KPI 521 - 18,3% (451 - 16,1%), DP 29 - 1,0 (22 - 0,7), PR 161 - 5,7 (107 -3,8), MSI 209 - 7,4 (176 - 6,3), SVP 15 - 0,5, PSA/SSk 45 - 1,6, PRI-PLI 188 - 6,6 (202 - 7,2), PSI 257 - 9,1 (216 - 7,7), LV 15 -'0,5 (7 - 0,2), PSDI 192 - 6,8 (266 - 9,5), KD 1207 -42,5 (1164 - 41,7), drugi (181 - 6,4), bele 62 (97), neveljavne 101 (122).
SVETOGORSKA ČETRT
Kra*860^11^1% (772 - 15,7%), DP 58 - 1,2 (66 - 1,3), PR 308 - 6,4 (192 -3,9), MSI 394 - 8,3 (393 - 8,0), SVP 24 - 0,5, PSA/SSk 240 - 5,0, PRI-PLI 429 - 9,0 (458 - 9,3), PSI 331 - 7,0 (346 - 7,0), LV 36 - 0,8 (4 - 0,1), PSDI 252 - 5.3 (317 - 6,4), KD 1826 -38,4 (1792 - 36,5), drugi (566 - 11,5), bele 93 (189), neveljavne 178 (243).
PODTURN - SV. ANA
KPI 1061 - 18,7% (919 - 16,4%), DP 71 - 1,3 (67 - 1,2), PR 319 - 5,7 (229 -4,1), MSI 448 - 8,0 (430 - 7,7), SVP 28 - 0,5, PSA/SSk 108 - 1,9, PRI-PLI 536 - 9,5 (574 - 10,2), PSI 446 - 7,9 (379	6,7), LV 31 - 0,6 (12 - 0,2)
PSDI 351 - 6,3 (458 - 8,2), KD 2222 -39,6 (2115 - 37,9), drugi (391 - 7,0), bele 119 (300), neveljavne 198 (262).
ŠTANDREŽ
KPI 404 - 32,4% (331 - 26,2%), DP
ŠOLA
GLASBENE MATICE
vabi na
DIPLOMSKI KONCERT
pianistke KATARINE TABAJ
iz razreda prof. Helene Plesničar
DANES, 20. t.m., ob 20.30 v predavalnici Ul. della Croce 3.
SPORED: Beethoven, Chopin, Sait-Saens, Debussy, Rossellini.
S kolesom iz Gorice v Celovec
Takoj po kolesarski dirki »Po Jugoslaviji« je bil Travnik prizorišče še ene pomembne mednarodne kolesarske prireditve. Gre za mednarodni kolesarski pohod Italija - Jugoslavija -Avstrija, ki je kolesarje popeljal iz Gorice do Celovca. Prevozili so 182 kilometrov dolgo progo po Soški dolini, čez Predel in Trbiž na Koroško.
Pohod je bil namenjen amaterskim in turističnim kolesarjem. Prišlo jih je kar 215 iz treh držav, Italije, Avstrije in Švice, žal pa tokrat ni nastopal noben jugoslovanski kolesar. Kole-
sarska prireditev je letos potekala ob 20. obletnici pobratenja med Gorico in Celovcem, priredilo pja jo je goriško društvo »Pedale Gorizia« pod okriljem CONI in kolesarske zveze.
Kolesarji so se v nedeljo najprej zbrali na avtoportU, nato so se v dolgi koloni pripeljali na Travnik, kjer je župan Scarano dal znak za uradni start. Mejo so prekoračili v Škabrijelovi ulici.
(Na sliki: kolesarji ob startu na Travniku).	-
14 - 1,1 (10 - 0,7), PR 38 - 3,1 (29 -
2.2)	, MSI 36 - 2,9 (52 - 4,1), SVP 7 -0,6, PSA/SSk 115 - 9,2, PRI-PLI 70 -5,7 (67 - 5,3), PSI 127 10,2 (189 -14,9), LV 18 - 1,4 (3 - 0,2), PSDI 82 - 6,6, (99 - 7,8), KD 336 - 26,9 (273 - 21,6), drugi (208 - 16,4), bele 36 (57), neveljavne 42 (47).
ROJCE
KPI 232 - 15,3% (219 - 14,0%), DP 17 - 1,1 (16 - 1,0), PR 85 - 5,6 (57 -3,6), MSI 111 - 7,3 (121 - 7,7), SVP 7 -	0,5, PSA/SSk 29	- 1,9, PRI-PLI
113	-	7,4 (139	-	8,8),	PSI 117 - 7,7
(100 -	6,3), LV	8	- 0,5	(2 - 0,1), PSDI
101	-	6,6 (152	-	9,7),	KD 702 - 46,1
(658 - 42,0), drugi (100 - 6,3), bele 33 (56), neveljavne 58 (75).
MESTNO SREDIŠČE KPI 1149 - 12,8% (1026 - 11,1%), DP 123 - 1,4 (117 - 1,2), PR 494 - 5,5 (323 - 3,5), MSI 974 - 10,8 (985 - 10,7), SVP 35 - 0,4, PSA/SSk 178 - 2,0, PRI-PLI 1184 - 13,1 (1263 - 13,7), PSI 659 -
7.3	(589 - 6,3), LV 108 - 1,2 (32 - 0,3), PSDI 454 - 5,0 (613 - 6,6), KD 3642 -40,5 (3661 - 39,7), drugi (596 - 6,4), bele 216 (347), neveljavne 290 (336).
MADONNINA
KPI 171 - 22,8% (172 - 21,0%), DP 12 - 1,6 (18 - 2,1), PR 36 - 4,8 (28 -
3.4)	, MSI 48 - 6,4 (58 - 7,0), SVP 2 - 0,3, PSA-SSk 4 - 0,5, PRI-PLI 54 - 7,2 (67 - 8,1), PSI 66 - 8,8 (53 -
6.4)	, LV 17 - 2,3 (12 - 1,4), PSDI 49 - 6,5 (56 - 6,8), KD 291 - 38,8 (313 -
38.2)	, drugi (42	5,1), bele 12 (31),
neveljavne 28 (56).
SKUPAJ OBČINA GORICA
KPI 5101 - 18,2% (4769 - 15,8%), DP 378 - 1,3 (369 - 1,2), PR 1602 -
5.4	(1070 - 3,5), MSI 2367 - 8,0 (2366 -7,8), SVP 136 - 0,5, PSA/SSk 889 - 3,0, PRI-PLI 2744 - 9,2 (2976 - 9,8), PSI 2331 - 7,8 (2242 - 7,4), LV 258 - 0,9 (75 - 0,2), PSDI 1786 - 6,0 (2301 - 7,6), KD 11801 - 39,7 (11438 - 37,9), drugi (2495 - 8,2), bele 687 (1243), neveljavne 1057 (1317).
SVP na lanskih političnih volitvah ni bila prisotna, pač pa so sodelovali SSk (samostojno), MF in LpT. V goriški občini so prejeli SSk 1425 glasov, MF 418 in LpT 652.
Omejitve v prometu
Pokrajinska uprava je izdala ukaz o prepovedi vožnje za težka vozila (preko 15 ton nosilnosti) na pokrajinski cesti št. 23 in sicer na odseku dvižnega mosta preko kanala Cucchi ni. Prepoved je že v veljavi.
čestitke
Danes slavi svoj 7. rojstni dan A-LEKSIJA KUZMIN iz Knnina. Vse najboljše ji želijo tata Zorko, mama Rosana, sestra Fabjana ter strici in tete z družinami.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Mihaelova ulica, tel. 21074
Včeraj zjutraj
Huda prometna nesreča na cesti proti Gradežu
Zelo huda prometna nesreča se je pripetila včeraj, okrog 6. ure, na pokrajinski cesti med Gradežem in Tržičem, blizu kraja Luseo. Dvaindvajsetletni podporočnik italijanske vojske Mario Calzaverini je z ritmom zavozil s cestišča/la svoji desni strani ter silovito trčil v betonsko ograjo mostiča. Iz razbitin avtomobila so ga izvlekli šele gasilci. Zaradi izredno hudih poškodb so zdravniki tržiške bolnišnice, kamor so ranjenca najprej prepeljali, odredili njegovo takojšnjo premestitev v bolnišnico na Katinari.
Calzaverinijevo zdravstveno stanje je zelo resno.
Prva žrtev kopalne sezone
Čeprav se je poletna sezona pravzaprav šele pričela, je morje že terjalo prve žrtve. Potapljači iz Trsta, poseben oddelek karabinjerjev in tudi tržiški gasilci, so tudi včeraj nadaljevali s preiskovanjem morskega dna pri Marini Julii, kjer je v ponedeljek utonil 18-letnd dijak Andrea Boschetti iz Ronk. Morje je na kraju, kjer je fant izginil, globoko okrog tri metre, vendar je prav tu zelo močan tok. Ni izključeno, da je prav morski tok odnesel truplo precej stran.
Nesreča se je zgodila v ponedeljek popoldne. Vest o nesreči sta sporočila dva Boschetti jeva prijatelja. Že kmalu zatem so orožniki in gasilci pričeli s Sondiranjem morskega dna, vendar trupla še niso našli.
Jutri slovesnost ob odprtju gozdnega parka na Santi
V uporabo skupnosti bodo jutri zvečer izročili gozdni park v Fevmd. Gre za gozdnato območje, ki se razprostira na približno 38 hektarjih, v glavnem zajema področje Šance in bližnjih vzpetin. V zadnjem času so tu uredili sprehajalne steze in zgradili nekaj drugih manjših objektov, razglednih stolpov in počivališč.
Slovesnost ob odprtju bo jutri ob 18. uri pri vhodu, ob parkirnem prostoru nedaleč od pevinskega mosta.
Novo vodstvo gobarskega društva
Na izrednem občnem zboru so izvolili vodstvo goriškega gobarskega društva (Gruppo Micologico Goriziano), ki ima svoj sedež na goriškem gradu, v prostorih, kjer je tudi sedež društva Pro Loco. Predsednik dru-
štva je Tarcisio Figar, v odboru pa so še Giovanni Viola, Franco Pelliz-zon, Ivane Marchetti, Giovanni Nardini, Bruno Perco, Claudio Burg, Sino Miletta, Anna Burg in Mirella Gru so vin.
izleti
SPDG — rekreacija priredi dva vzpona: v nedeljo, 24. t.m., h Krnskemu jezeru in v nedeljo, 1. julija, na Prisojnik. Odhod (obakrat) s Travnika, ob ? uri. Prijave na telefon 81363.
SPD Gorica priredi 8. julija avtobusni izlet v Lepeno, ob priložnosti proslave 35-letnice PD Nova Gorica in odprtja novega doma pri Krnskih jezerih. Prijave na sedežu društva in v trgovini Bavcon do oddaje razpoložljivih mest.
SPD Gorica nadalje obvešča, da bo 30. junija in 1. julija delovna akcija za urejanje okolice planinskega doma pri Krnskih jezerih. Informacije pri odbornikih društva.
prireditve
Prijateljsko srečanje med štandre-ško skupnostjo ter člani godbe na pihala iz Cerknega bo v petek, 22. t.m., ob 20.30, na dvorišču Doma Andreja Budala v Štandrežu. Na prijeten večer vabi KD Oton Župančič.
razna obvestila
Gospodarska zadruga Vrh sklicuje jutri ob 20.30 sestanek vseh članov in prijateljev. Sestanek bo v gostilni pri Lovcu.
kino
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Orario continuato per segretarie insaziabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00—22.00 »Drain storm« — generazione elettronica«.
VERDI 17.30—22.00 »Venti«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Barbarosa«. SVOBODA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Živi ogenj«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska, Ul. Teramana 26, tel. 44387.
Iz besede v prostor I.
Korunov »Hamlet« v Mestnem gledališču ljubljanskem
0 zadnjih koncertih tržaške spomladanske simfonične sezone
Sezono označuje nekakšen vtis muzejske spokojnosti
JANEZ POVSE
Prav gotovo je ob izteku gledališke sezone smotrno preleteti neKaj pred stav, ki so se tako s svojimi izhodišči kot tudi rezultati močneje vtisnile v aktualm gledališko problematiko in ne nazadnje v avditorij in njegova pričakovanja. Takšni pregledi uteg nejo biti utemeljeni tudi zaradi dejstva, da se kvalitetnejše stvaritve s svojimi načelnimi opredelitvami pravzaprav odpirajo tudi v prihodnje gledališke sezone, ko bodo — hote ali nehote — naslednji projekti obravnavali ali obšli ista gledališka vprašanja.
•V okviru tukajšnje rubrike, ki želi biti bolj informativna kot analitična, bomo posvetili nekaj svoje pozornosti predstavam tistih gledališč, ki jih sicer »Primorski dnevnik« redno ne spremlja, se pravi t.i. »severnih« gledaliških hiš, saj so predstave obeh primorskih ustanov podrobneje in u-činkoviteje obravnavane že znotraj sezone.
Med predstavami v matični domovini, ki gotovo zaslužijo nekaj trenutkov izostrene zbranosti, je nedvomno va prvem mestu »Hamlet« Mestnega gledališča ljubljanskega v režiji Mile-to Koruna.
Predstava je namreč veliko presenečenje v dobrem smislu, saj s svojim posebnim odnosom do besedila in gledališča nasploh odpira celo vrsto gledaliških vprašanj, s katerimi se bodo uprizoritvena razmišljanja ukvarjala tudi v bodoče. Režiser si je izbral dokaj tvegano pot, ki pa je potrdila smisel vsake prave in premisi jen je tveganosti: zgodba o danskem, kraljeviču, ki je vedno največji izziv sleherne gledališke skupine, se je iz navadno veličastne, »dvorne«, ceremonialne in v večini primerov filozofsko vzvišene pripovedi, spremenila v komorno, navznoter obrnjeno igro, ki želi na nov način razmišljati o svetu okoli nas. V hladno belino poetizirana scena je spremenila vse osebe igre v minljiva in skorajda nemočna bitja, jih opredelila v majhne in ranljive usode, ki bijejo svoj nori hoj za oblast, moč, smisel in srečo. V tej odrski prispodobi, ki je istočasno utelešenje režiserjeve izpovedi, so zanimivo predrugačene tudi osebe, ki se zdaj bolj zdaj manj izmikajo rfašim šolskim pojmovanjem: Hamlet je izredno mlad, brez kraljevske bleščave, pač pa prodoren analizator svoje in splošne usode. Kraljica je postarana soproga izredno miuuega kralja, ki bi lahko bil Hamletu brat, Ofelija je radoživa, na koncu pa zlom-tjena spremljevalka upornega kralje Viča in Polonij je dvorni svetnik, ki ima rad svoje otroke in je prevejan Politik, kar je tudi razveseljiva novost predstave. Z nano je namreč, da je večina dosedanjih upodobitev Ham teta slikala Polonija kot omejenega starca, ki predstavlja skorajda pretirano dvorno karikaturo. Horacij nima več z osamljenim Hamletom prav-zaprav nič skupnega in Fortinbras je docela izven Hamletovega sveta.
Predstava je z igralci: Boris Ostan kot Hamlet, Jožica Avbelj kot Ofelija, Slavko Cerjak kot Klavdij in Nika Ju-van-Kalan kot Gertruda, Zlatko Šugman kot Polonij in drugimi — ostro izpostavila besedo v gledališču: beseda je v tej predstavi takorekoč v Prvem planu, govor kot izraz najtišjih
pa tudi zunanje informativnih vzgibov je čist in brez pomagal, tišine okoli njega je ogromno, tišina odra je seveda »preoblečena« praznina in gluhota sveta, ki grozi človeški temi poosebljeni v danskem kraljeviču. Zato so seveda odpadli vsi slavnostno renesančni pripomočki in gledalec je priča dogodku brez vnanjega efekta, ki se mu mora pridružiti z enako mero zbranosti in nivoja.
Nujno pa je poudariti predvsem še eno odliko predstave, ki konstruktivno odpira razmišljanje o uprizarjanju t.i. klasike: v gledališču zgodovine, zgodovine v smislu muzejske ohranjenosti ali mehaničnega reproduciranja te ali one dobe, pravzaprav ne bi smelo biti. Znotraj zgodovine, znotraj bolj ali manj davne preteklosti se sicer odvija ta ali ona zgodba — v našem primeru Hamlet, ki prihaja iz obdobja renesanse —toda v tej ali za to zunanjo preobleko bi morali ali morajo zaživeti na odru sedaj in tu kaj ljudje in osebe, usode in način, kako osebe reflektirajo svet, tako kot dojemajo in reflektirajo svet današnji čas in avditorij v tem današnjem času. In čeprav Korunova predstava v nobenem primeru ni deklarativna, se pravi da ni mogoče kar v hipu dojeti misel, ki jo je želela predstava posredovati, pa je tudi v tovrstni poetični in navznoter obrnjeni postavitvi mogoče — vsaj post festum — razbrati režiserjevo aktualizacijo, ansambelsko tiho govorico današnjemu času, v katerem pač sedijo današnji in ne zgodovinski gledalci.
Kostumi (Alenka Bartl) in scena (Janja Korun) so zato historično zabrisani, v nekem smislu nadčasovni, čeprav znotraj nove estetike v medsebojnem skladju, igralci in igralke
Povod za pričujoči članek mi je dala izjava Carla Mussarmi ja, ki vodi znano (že kar znamenito) oddajo »Mister Fantasy« (RAI I), da je za kakovost videokaset bistvena ironija, to je ironičen odnos do »sredstva«, s katerim proizvajamo video. Verjetno velja ta trditev za vse videofilme.
Puristi bi se verjetno namrdnili ob tem, da postavljam vse v isti lonec in bi zarezali ostro ločnico, med videoar-tom in videokasetami, to je od tiste video produkcije, ki je zavrela svet lahke glasbe. Verjetno pa je resnica v tem da meje tu niso tako jasne. Bistvena je kvaliteta proizvoda, tu pa se zadeve precej zapletejo.
Ostanimo pri vprašanju ironije. Produkcija videokaset, videofilmov in vi-deoarta je tipično televizijski žanr. Močno je vezana na sposobnost novih tehnologij, to je na vsemogoče aparature, ki nudijo možnost sintetiziranja različnih govoric (od glasbene do likovne). Gre tu za možnost uporabljanja vizua’no izjemno razkošnih »podob«, ki si sledijo lahko v vrtoglavem ritmu. Pri oceni kompleksnosti nekega videofilma se lahko poslužimo najbolj preprostega merila : nekajminutna videokaseta lahko stane kot normalen ceovečemi film.
V vrtincu pohode pa se nam lahko banalno zazdi nabito s pomenom in
s svojimi osebami pa pravzaprav pripovedujejo ali iščejo zgodbo današnjega časa, ki brezprizivno govori o krutem in hladnem svetu, sredi katerega je Hamletova humanistična mi sel grozljivo osamljena in izolirana in to tako močno, da ni nobene pra ve možnosti, da bi Hamletovo dejanje: razkriti in maščevati umor — lahko tudi širše premaknilo ta isti svet in ljudi v njem. Odtod srhljivost odrske beline, odtod skorajda smrtna čistost svetle poetike, sredi katere se nič ne giblje in ki je ni mogoče predrugačiti; istočasno pa je omenjena belina vabljiva in lepa, se pravi morbidna in nedodrohotna.
»Beli grobovi« sveta in ljudi pa so Hamletu jasni in razvidni — kar je bistveno za karakterizacijo osrednje in odločilne osebe predstave — kljub temu pa Hamlet bojuje svoj boj do konca, kljub temu poimenuje stvari, čeprav se zaveda, da je njegovo dejanje lahko v širšem smislu zaman, pa ravno zaradi tega postaja še kako smiselno in v nekem smislu človeško svetlo.
Na vsak način predstava, ki zahteva veliko mero pozornosti in zbranosti, predstava, ki je zanikanje vsakršnega (zgodovinskega) spektakla, ki pa v tveganem poskusu prepričati z jedrom Shakespearove predloge dosega svoj cilj počasi, zato pa toliko temeljiteje. Torej predstava, ki je lahko predvsem s kriteriji notranje aktualizacije, učinkovite potrditve besede v gledališču in pa uglašenimi igralskimi kreacijami tudi vnaprej predmet tistih gledaliških razmišljanj in snovanj, ki želijo iskati vedno na novo in z vsako novo predlogo priti čim bliže avditoriju in njegovim naj intimnejšim resnicam.
bogastvo efektov lahko zamenjamo z bogastvom jezika.
Tehnološka moč postane labirint, ki nas popolnoma vsrka. Kar gledamo, ima samo še funkcijo gledanja, da smo sredi vizualnega bojišča samo še neme tarče. Od tod važnost ironije. I-ronija pomeni namreč tudi distanco, avtorefleksijo, sposobnost odmika od uporabljenega sredstva. Verjetno velja to za vse umetnosti, posebno pa velja ko se soočamo z novimi izraznimi sredstvi, ki se nam, predvsem ko gre za tehnologijo, zazdijo avtonomna, vsemogočna sila. Ob nastajanju filma in ko so odprti prve kinematografije, je marsikdo glasno izjavljal, da to pomeni konec gledališča. Pa ni bilo tako; film ni odvzel gledališču izrazne moči.
Televizija sicer resno ogroža film, gledalce »odganja« od kinodvoran in vsiljuje filmske produkcije svoje specifike. Menimo pa da televizija ne bo vzefa filmu izrazne moči. Video se uveljavlja kot izrecno televizijski žanr, kot specifična govorica, ki pa je še izjemno ranljiva, saj je odprta različnim manipulacijam. Videokasete se s presenetljivo lahkoto vežejo z jezikom reklame. Lahko postanejo vseskozi reklama z vso svojo mitološko zgradbo, lahko so prikrita reklama. Marsikatera videokaseta je le sred-
RAVEL KODRIČ
Po Mendelsonovem oratoriju Elias, nudita predzadnji in zadnji večer spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi priložnost za širši razmislek o izbirah umetniškega vodstva.
Ne moremo se namreč pri spremljanju sezone znebiti vtisa pokopališke muzejske spokojnosti. Vse bolj se te polašča prepričanje, da se odgovorni načrtno otepajo slehernega sodobnega, živega, iščočega nemira v glasbi. No, pa si oglejmo — da ne obvisi misel v zraku — spored predzadnjega koncerta: Brahms, Bruch in Čajkovski, trije vrstniki iz druge polovice prejšnjega stoletja. To je približno tako, kot da ti pri večerji postrežejo s kruhom, krompirjem in testeninami: apetit ti mine, še preden si se jih dotaknil.
Kaj pa zadnji koncert? Kar priznaj mo: z njim smo se že predrzno približali današnjosti. Odrinili smo sicer spet od Čajkovskega, blago, brez sunkov, da bi občutek ločitve od varnega pristana ne bil presurov. Nato pa še pogumno stopamo čez prag stoletja z Ravelom, da nazadnje varno pristanemo . . . pri Bernsteinovem mu-sicalu West side story. (Mama, tata, še pomnita?) Končno spet na kopnem: čez par tednov operetna sezona!
Naj torej sklepamo, da ga ni ko tička, kamor bi se človek zatekel pred morečim tlakom na glavo postavljene piramide — podobe tržaških demografskih razmer? Naj mar tudi glas bi odmerja tlako tistih 30 odstotkov nad 60 let starih Tržačanov?
Včasih se mi v navalu obupa zazdi, kot da je Orenovo živčno spakovanje na dirigentskem odru povsem somerno nekemu namišljenemu, v
stvo za reklamiziranje določenega pevca ali skupine. Ni tahko najti videa, kjer se glasba in podobe utemeljeno prepletajo.
Tudi »čistemu« videoartu ne manjka pasti. Ločnica med videoartom in videokasetami iz sveta lahke glasbe, postane večkrat določena sivina, zgolj razumska igra, ki dolgočasi. Lahko gre le za eksperiment z novo tehnologijo. Slednji postane anahronizem, saj bogati svet lahke glasbe razpolaga z najboljšimi in najmodernejšimi sredstvi. Pa tudi pedantna racionalnost ne more biti obramba proti določenemu šundu. Ponavljam že izrečeno misel, da videokaset, tistih kvalitetnih, ne gre podcenjevati, saj jih med drugim izdelujejo ljudje z velikimi domišljijskimi in drugimi sposobnostmi.
Prav sredi teh pasti in dilem se mi zdi Massarini je va teza o ironiji posebno važna. Mladi žam, ki se noče odpisati reklami, potrebuje določeno distanco, ščepec humorja in tisto bistrino, ki zna ločevati zrno od plevela. Potrebuje tudi sproščen odnos do sredstva, da ga fetiši ne požrejo. Predvsem pa potrebuje jasno znamenje, da nas tehnološka kompjuterska civilizacija ne omamlja z apatično nirvano in umetnimi paradiži, ampak da nam omogoča drobne a1! velike eksplozije kreativnosti.	A. M.
zamudniško romantiko vklenjenemu poprečnemu glasbenemu okusu tržaškega občinstva, ki mu umetniško vodstvo mestnega gledališča streže s takim izborom. Kot da bi se mu dirigent, kaj vem, potuhnjeno a pretkano rogal. Kakor koli, tudi tega se kmalu nasitiš.
Dedje. Kaj naj si mislimo o tem, da gostujeta drug za drugim dva violinista Accardovega in Umijevega kora? Pa o tem, da zaupaš enemu Bru-hov koncert v g-molu, drugemu pa Čajkovskega koncert v D - duru? Ju je kdo želel zvabiti v areno petelinjih dvobojev? Se bo mored zmagovalec pomeriti z. izvajalcem Mendelsonove-ga koncerta v e - molu?
No, tudi v šali je tolažbe kmalu konec. Kaj torej? Ni dvoma, da je Daniel Oren s svojo vnemo vcepil orkestru, zlasti mlajšim vrstam v njem, dragocen umetniški zagon in strokovno prizadevnost; vredna sta drznejših in plemenitejših, v italijanskem glasbenem prostoru odmevnejših preizkušenj. Čas je, da se umetniško vodstvo prevetri.
Pedra Zandegiacomo v Cartesiusu
Ena najbolj veljavnih tržaških umetnic, Pedra Zandegiacomo, se ponovno predstavlja tržaški publiki. V galeriji »Cartesius« .v Ul. Marconi ob Ljudskem vrtu se predstavlja povsem »nova«, kajti od kakih tridesetih manjših in večjih olj, kar jih je dala na ogled, sta le dve starejšega datuma, vse ostalo se tokrat prvič srečuje s publiko.
Kakor že dolgo let, se umetnica tudi tokrat predstavlja s svojo tipično motiviko in v svojem zelo izrazitem slogu. Umetnica Zandegiacomo ima zelo »srečno roko« pri izbiranju motivov, ki v smislu njene kulturne for-miranosti imajo pogosto nekaj socialne note, včasih pa tudi nekoliko pikre vsebine. Zato je po našem mnenju izredno posrečeno njeno veliko olje z naslovom »Davčni obveznik, ki so ga končno pustili pri miru«. Gre za olje, ki prikazuje pokončno človeško okostje, okoli njega pa frčijo davčni formularji. Prav tako ima piker prizvok veliko pokončno olje, ki prikazuje nekakšen ples najrazličnejših likov, preprostih ljudi, moških in žensk, pa tudi cerkvenih svečenikov in rdečih vragov.
Izrazito socialno noto ima lepo olje z naslovom »Človek, ki nima več kaj izgubiti«. Gre za starca v ponošeni temni obleki s pokvečenim cilindrom in ob njem na Ùeh krvav zmrcvarjen kuža. Bil mu je prijatelj, pa ga je povozilo. Pa tudi »Samotarju« je dala podoben, pa čeprav ne tako turoben prizvok. Vsaj v barvi, ki ni več tako mračna.
Vendar nima vsa razstava tega tona, saj je na primer v lepo olje z naslovom »Pod Devinom« dala veliko lepote in lirizma, prav tako je veliko lepega in nežnega v oljih, ki prikazujejo otroke med igro, na sprehodu ali pred bogato, bleščečo stojnico.
Skratka, Pedra Zandegiacomo zelo posrečeno izbira motive, ki jim daje primeren socialni ali kako drugačen poudarek, da njene slike niso same sebi namen. Da pa je Zandegia-comova tudi dober kolorist, pa čeprav najraje izbira svetlejše barve, ne bomo ponavljali. (Fre)
Video med reklamo in umetnostjo
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
_______________ 172---------------—
Preden je vojak, ki je streljal, vstavil nov naboj v cev, je mitraljezec Sulc stopil med vrata z bobnečo strojnico v rokah. Soba se je napolnila z jedkim dimom in vonjem po krvi ter prahom ometa. Sulc je držal prst na petelinu, dokler ni bil šaržer prazen in le strojnica utihnila. Trije vojaki so obležali mrtvi, dva sta se ranjena zvijala v krvi po treh, tista dva, ki ju ni zadelo, pa sta v kotu na smrt preplašena dvignila roke.
Sulc je vstavil nov šaržer in rekel:
»Ali naj pobijem še ta dva, komandir? Najmanj bo težav.«
»Ne«, je dejal Karlo, »dovolj imajo«.
Od mrličev se je na pod nacejala velika luža krvi. Ranjenca pa sta klečala in prosila, naj jima priza-hesejo.
»Lojze, obvežite ju,« je naročil bratu, ki mu še ni Rilo šestnajst let in je bil prvič priča krvavega Prizora.
Vojaka, ki sta ostala cela, sta dala zavoje za prvo Pomoč, Lojze in Trenta pa sta se lotila obvezovanja. Maj prej sta obvezala temnopoltega mladeniča, ki je
ob pogledu na lastno kri, curljajočo po tleh iz prestreljene roke, bledel in se onesveščal. Gledal jih je z velikimi, preplašenimi očmi in se zahvaljeval za pomoč, ne povsem prepričan, da ga bodo pustili živega.
Drugi je sedel v kotu in milo jokal. »O mamma mia, o mamma mia.« Staknil je strel skozi pljuča. Z roko si je zapiral rano in kri mu je mezela skozi prste.
Trenta, ki je imel že blizu trideset let in nekaj vojnih izkušenj, je naglo obvezal ranjenca. Lojzeta je v drobu rahlo skelelo, prevzemati sta ga začela tesnoba in sočutje. Bolečina in strah teh, ki se jih je dotaknila smrt, se je lotevala tudi njega. Toda sam pri sebi ni vedel, ali je to, kar počne, dobro ali slabo za nadaljnji boj. Brat je tako ukazal in on mora ubogati, čeprav je Sulc, še ves prevzet od učinka lastne moči, ker jih je onesposobil pet z enim samim rafalom, ponavljal:
»Še te bi bilo treba pobiti.«
V sobo so navreli borci, ki so stali ob oknih.
Vojakom so pobrali orožje, opremo in vso municijo. Karlo je ukazal, da položijo ranjence na posteljo in jim dal piti. Vojakoma, ki sta ostala cela po naključju, pa je rekel:
i »Dvignili bi bili roke in se vdali, pa bi vsi ostali živi. Zdaj pa imate! Ostanite tu pri ranjencih, dokler ne pridejo vaši. če bosta zapustila poslopje, bosta ustreljena.«
»Si, si si,« sta jecljala na smrt prestrašena vojaka in lezla vase.
Karla je kri vznemirila. Zaslutil je, da bo sovražnik poraz težko prenesel. V vasi so se založili s hrano in veleli aktivistom obvestiti bližnje zaselke, naj se moški umaknejo iz dosega italijanskega maščevanja.
Dobre pol ure po uničenju postojanke italijanske vojske v Merečah so zazvonili telefoni po vsem okrožju vojaških postojank. Te so dobile navodila za povračilno akcijo, ki so jo imenovali »Veliki pohod.«
Varnostni inšpektor Losanna ie bil poklican na tržaško vojno poveljstvo. V konferenčni dvorani so bili že zbrani poveljujoči predstavniki vojske, karabinjerjev in fašistov.
Poveljujoči general je bil besen, kri mu je udarila v glavo, glas se mu je tresel, govoril je neobvladano. Nad neskončno morsko gladino se je dvigalo sonce, v soparni vročini so prekrile napete obraze kapljice potu.
»Dovolj mi je te slovenske nesramnosti, gospodje! Kdor še ne ve, mu zdaj povem, da je Maslova banda napadla in uničila naš oddelek v Merečah, ki je stražil most na progi proti Reki. Vrh tega zadržuje v ujetništvu tri naše časnike, osramotila je čast kraljeve vojske, pobila skoraj polovico naših obveščevalcev, izgnala oglarje in naše naseljene koloniste, da o drugih zločinih ne govorimo...
Vpričo vas se še pred letom dni pokoma in Rimu vdana pokrajina spreminja v vojno cono. Če niste sposobni uničiti Maslove bande in zavreti njenega delovanja, moram poseči po drugih ukrepih.
V zadnjem srečanju skupine 1 v St. Etiennu
Za slovo poraz »plavih« proti Franciji
FRANCIJA — JUGOSLAVIJA 3:2 (0:1)
STRELCI: Šestič v 32’, Platini v 59’, 62’ in 77’, v 82’ 11-metrovka D. Stojkovič.
FRANCLJA: Bats, Battiston, Boss is, Domergue, Fer-nandez, Tigana, Giresse, Platini, Ferreri (v 78’ Bravo), Rocheteau (v 46’ Tusseau), Six.
JUGOSLAVIJA: Simovič, N. Stojkovič, Miljuš, Rada-novič, Zajec, Šestič, Gudelj, D. Stojkovič, Baždarevič (v 85’ Katanec), Su-šič, Vujovič (v 60’ Deverič).
SODNIK: Dai na (Švica), KOTI: 2:5, GLEDALCEV: 45 tisoč.
ST. ETIENNE — »Francoska avantura« jugoslovanske nogometne reprezentance je končana. Tudi v zadnji tekmi na tem evropskem prvenstvu »plavim« ni uspelo doseči kaj več od častnega poraza proti nemotivirani Franciji, ki je bila z mislimi že v polfinalu.
Če so nekateri po prvem polčasu še upali v tolažilni uspeh Jugoslavije proti Franciji pa je Platini s tremi goli poskrbel, da se je vse končalo po pričakovanjih. Jugoslavija včeraj ni zapustila slabega vtisa, vendar se je prehitro zadovoljila z minimalnim vodstvom, kar so Francozi s pridom izkoristili in s stalnimi napadi v drugem polčasu rezultat o-brnili sebi v korist. Tako je Jugoslavija končala svoj nastop v Franciji
s tretjim zaporednim porazom, Francija pa se bo v polfinalu pomerila z drugoplasirano ekipo iz skupine 2.
Francozi so začeli tekmo precej lagodno, tako da so jim bili »plavi« brez težav enakovredni po igri. Domačini so si sicer ustvarili več zelo ugodnih priložnosti, ki pa jih niso izkoristili, zato pa je Šestič v 32. minuti po lepem prodoru z roba 16 metrskega prostora s silovitim strelom premagal francoskega vratarja. Po prejetem golu so Francozi zaigrali bolj angažirano in dve minuti pred koncem je Giresse z volleyem zadel vratnico, ko je bil Simovič že premagan.
Francozi so v drugem polčasu silovito pritisnili in si ustvarili kopico zrelih priložnosti, pri tem pa jim je
tudi pomagala nezanesljiva obramba Jugoslovanov. Do izenačenja je prišlo v 60. minuti, ko se je Platini popolnoma sam znašel pred Simovi-čem in brez težav dosegel svoj prvi gol na današnji tekmi, že po dveh minutah so domačini vodili, strelec pa je bil zopet Platini. Jugoslovani so v teh trenutkih delovali zmedeno in neorganizirano, tako da je bilo delo Francozom olajšano in posledica tega je bil tretji gol Platinija, ko je iz prostega strela mojstrsko ukanil vratarja Simoviča. Po tem golu so se Jugoslovani prebudili in preko nevarnega Deveriča, ki je zamenjal Vujoviča nekajkrat ogrozili gol Francozov. Končno je »plavim« v 82. minuti iz 11 metrovke uspelo ublažiti poraz. Uspešen je bil D. Stojkovič, potem ko je vratar Francozov prvi strel Radanoviča z bele točke ubranil, vendar je sodnik zahteval, da se strel ponovi. Do konca tekme se ni zgodilo nič več zanimivega, razen velike priložnosti Bossisa, ki je zgrešil prazna vrata v zadnji minuti.
'Jugoslovanska reprezentanca je danes zjutraj preko Pariza že odpotovala domov.
Izjave po tekmi
Iz Franclje poroča naš urednik BRANKO LAKOVIČ
ST. ETIENNE — V jugoslovanskem taboru so bili kot šokirani ob srčnem napadu zdravnika reprezentance Božidarja Milenoviča v sredini 2. polčasa. Vsi so spraševali, kako je z njim. Po tekmi nihče ni spregovoril. Za vse je bila predvsem pomembna usoda Milenoviča, zdravnika reprezentance in prijatelja vseh nogometašev. Na tiskovni konferenci je jugoslovanski tabor predstavljal Veselinovičev pomožni trener Ante Mladi-nič tudi zato, ker je Veselinoviča 20 minut pred koncem tekme zajela ponovna slabost. Z njim pa je sedaj vse v redu. Tiskovna konferenca se je torej začela dokaj »žalostno«. Zvezni trener francoske reprezentance Hidalgo pa je takole izjavil: »Bilo je to lepo srečanje proti dobremu nasprotniku. V naši reprezentanci sem zamenjal nekaj nogometašev in tako smo bili že v prvem polčasu proti Jugoslovanom v dokajšnjih težavah. V drugem polčasu pa je le začela delovati naša srednja linija. Michel Platini pa je nato poskrbel za gole in mislim, da je bila naša zmaga zaslužena. Platiniju pa čestitam, da je
V skupini 1 v Strasbourgu
Tudi Danska v polfinalu
Danska — Belgija 3:2 (1:2)
STRELCI : Ceulemans v 26. min., Vercauteren v 38. min., Amesen v 40. min. (11-metrovka), Brylle v 60. min., Elkjaer - Larsen v 83. min.
DANSKA:	Kvist, O. Rassmussen
(Brylle v 56. min.), Bušk, M. Olsen, Nielsen, Amesen (Sivebaek v 78. min.), Bertelsen, Bergreen, Lerby, Elkjaer - Larsen, Laudrup.
BELGIJA: Pfaff, Brun, Clijsters, Degreef, De Wolf, Scafo, Vanderey-cken, Ceulemans, Vercauteren (Voor-deckers v 62. min.), Claesen (Coeck v 46. min.), Vanderbergh.
SODNIK: Prokop (ZRN) ; KOTI: 3:2 za Belgijo; GLEDALCEV: 37 tisoč; OPOMIN: Degreef, Vandereycken.
STRASBOURG — Za Dansko je slabo kazalo: samo pet minut pred iztekom prvega polčasa je namreč Bel-
gija, ki je očitno težak poraz proti Franciji ni zajelo malodušje, že vodila z 2:0. Danci pa niso položili o-rož ja. Vztrajno so nadaljevali z napadi in Elkjaer je svojim priboril e-najstmetrovko. Resnici na ljubo so ga že prej dvakrat podrli v kazenskem prostoru, sodnik Prokop pa je očitno zatisnil eno oko. V tretje pa tega ni mogel in tako so Danci znižali zaostanek.
Odprta, vneta, zagrizena igra se je nadaljevala tudi v drugem polčasu Danci so vseskozi napadali, Belgijci pa so se ostro branili in s protinapadi skušali še povišati prednost. Danci pa so kaj kmalu kronali svoj trud z Bryl-lom in rezultat zapečatili malo pred koncem z Elkjaerom ter se zasluženo uvrstili v polfinale, saj so le pokazali več od Belgije, bodisi sinoči kot v tekmi proti Franciji in proti Jugoslaviji.
Drevi odločilni tekmi v skupini 2
Možnosti je še in še
Tudi po dveh kolih je stanje v skupini 2 še vedno odprto
Res je, Zahodni Nemci so v prednosti, saj so na vrhu začasne lestvice s - tremi točkami. Drevi pa bodo igrali proti Španiji in v primeru poraza ter ob istočasni zmagi Portugalske nad Romunijo bi celo izpadli iz boja za nadaljnje tekmovanje.
Sicer pa je v tej skupini več možnosti (v polfinale se lahko uvrstijo tudi Romuni, verjetno bo odločala tudi gol razlika ali pa celo žreb), takp da ne preostane drugega kot počakati na drevišnji srečanji.
Ob 20.30 v Parizu:
ZRN — Španija
ZAH. NEMČUA: Schumacher - B. Forster, Buchwald, Stielike, Briegei -Matthàus, Brehme, Meier - Voller, Allofs, Rummenigge.
ŠPANIJA:	Arconada, Urquiaga,
Goiooetchea, Maceda, Camacho, - Victor, Julio Alberto, Gallego, Cordillo, Santillana, Carrasco.
SODNIK: Hristov (ČSSR).
Stadion »Pare des Princes«, kapaciteta: 60 tisoč ljudi.
Ob 20.30 v Nantesu:
Portugalska — Romunija
PORTUGALSKA: Ben to - Joao Pinto, Eurico, Lima Pereira, Alvaro -Fras co, Carlos Manuel, Jaime Pa-checo, Sousa, Chalana - Jordao.
ROMUNIJA: Lung - Rednic, Ando-ne, Stefanescu, Ungureanu, Dragea, Coras, Bòloni, Clein - Camataru, Hagi.
SODNIK : Fahlner (Avstrija).
Stadion »La Beaujoire«, kapaciteta: 52 tisoč ljudi.
s tem prehitel našega najboljšega strelca vseh časov Fontainea. Glede Jugoslavije naj povem, da je igrala bolj organizirano kot proti Belgiji in predvsem kot proti Danski. Moram reči, da si je tokrat povsem zaslužila aplavze naše športne publike.«
Veselinovičev pomožni trener Ante Mladinič pa je takole dejal: »Srečanje je bilo dokaj kakovostno in to je bila gotovo naša najboljša igra na tem evropskem prvenstvu. V tem srečanju smo domačinom pokazali kaj znamo. Proti Belgiji in proti Danski nismo imeli sreče, saj so nasprotniki takoj povedli in nato je bil visok poraz neizbežen. Glede Platinija naj povem le to, da je to nogometaš svetovnega kova, naš mladi reprezentant Dragan Stojkovič je dokaj dobro pokrival tega izvrstnega nogometaša, toda Platini je kaznoval vsako njegovo najmanjšo napako in tako dosegel torej tri gole. Moram reči, da je tega francoskega asa nemogoče braniti.
Najboljši igralec in strelec treh zadetkov v sinočnji tekmi Michel Platini: »Že pred tekmo sem dejal, da bodo danes na igrišču plesali petelini in kokoši. Zmagali so sicer petelini, priznati pa moram, da Jugoslovani nikakor niso bile... kokoši. Dosegel sem tri gole, toda moram priznati, da proti Jugoslovanom ni bilo lahko. Naj tudi povem, da sem sam odločil, da bom igral v tem srečanju, ker želim biti najboljši strelec na tem evropskem prvenstvu.«
Kapetan jugoslovanske reprezentance Velimir Zajec : »Ko smo vodili po prvem polčasu, sem že upal v velik podvig. Začasnega vodstva pa nismo uspeli zadržati.«
KONČNA LESTVICA SKUPINE 1
1.	Francija	3	3	0	0	9:2	6
2.	Danska	3	2	0	1	8:3	4
3.	Belgija	3	1	0	2	4:8	2
4.	Jugoslavija	3	0	0	3	2:10	0.
spored in tv prenosi
Danes, 20.6., v Parizu 20.30 ZRN — ŠPANIJA Sodnik: Hristov (ČSSR)
(TV: IT 2, KP)
Danes, 20.6., v Nantesu 20.30: PORTUGALSKA -ROMUNIJA
Sodnik: Fahlner (Avstrija) (TV: IT 1 ob 22.30 posnetek) Jutri, 21.6.: Počitek
BALINANJE
Danes osmo kolo
Danes bodo na sporedu naslednje tekme 8. kola zamejskega balinarskega prvenstva: v Zgoniku domači derbi Kras B - Kras A, v Doberdobu Gradina - Zarja, na Padričah Gaja -Sokol in na Opčinah Polet - Kraški dom. 'Kot so se predstavniki društev dogovorili na ponedeljkovem sestanku. bodo odslej odigrali po dve koli na teden, da bi se prvenstvo končalo pred dopusti. Tako bodo poleg vsake srede igrali tudi na petek, oziroma ponedeljek.	B. S.
Argentinec Hernandez v Ascoliju
ASCOLI — Predsednik Ascolija je včeraj sporočil, da je Ascoli od Torina odkupil Argentinca Hemandeza za približno milijardo in pol lir.
Kolesarska dirka po Jugoslaviji
Brez sprememb na vrhu
ZAGREB — Tudi po šesti etapi kolesarske dirke po Jugoslaviji ni prišlo do nobenih sprememb v skupnem vrstnem redu med posamezniki in e-kipami. Od Ljubljane do Zagreba je razdaljo 160 km najhitreje prevozil sovjetski kolesar Akhov, ki je v zaključnem sprintu za las premagal reprezentanta Slovenije Žaubija. V zmagovalčevem času je na cilj prišla tudi večja skupina, v kateri so bili vsi najboljši Jugoslovani.
Kot kaže hoče sovjetska reprezentanca popraviti slab vtis po polomu v tretji etapi in si zato prizadeva, da do konca dirke osvoji čimveč posameznih etap (doslej so osvojili štiri), če že ne morejo več poseči po končni
zmagi med posamezniki in ekipami, saj je prednost Jugoslovanov prevelika, da bi jo lahko še nedoknadili. REZULTATI
6. etapa Ljubljana - Zagreb 160 km:
1.	Akhov (SZ) 3.55’22”; (poprečna hitrost 40,750 km na uro); 2. žavbi (Slov.) ; 3. Kuijs (Niz.) ; 4. Taesi (It.) ; in večja skupina v času zmagovalca.
Skupni vrstni red: 1. Bulic 16.2T09”;
2.	Čerin 16.22’52”; 3. Pavlič 16.24’02”; 4. Lampič 16.24T5”; 5. Cuderman 16 ur 25T1”; 6. Ropret (vsi Jug.) 16 ur 25’25”; 7. Trampuž (Slov.) 16.25'39”; 8. Golovatenko (SZ) 16.3114”.
Ekipe: 1. Jugoslavija 49.0810”; 2. Sovjetska zveza 49.40’30”; 3. Slovenija 49.40’48”; 4. Italija 49.49'02”.
kratke vesti - kratke vesti
Na amaterskem »giru« vodi Sovjet
TARQUINIA — Sedmo etapo amaterske kolesarske dirke po Italiji je dobil Italijan Ghirardi, ki je 159 km prevozil v času 3.50’40” pred rojakom Montedorijem in Francozom Bernardom, M sta prišla na cilj v istem času. Zmagovita trojica je imela na cilju 8 sekund prednosti pred skupino, v kateri je bril tudi vodilni na skupni lestvici Sovjet Gavrilko, ki vodi pred Italijanom Pagninom, ki zaostaja eno minulo in 50 sekund.
Ameriški senat za stalen sedež Ol
WASHINGTON — Ameriški senat je podprl predlog demokratskega se-
natorja Bradleya, nosilca zlate medalje v košarki z OI v Tokiu, da bi bila Grčija stalen sedež olimpijskih iger. V obrazložitvi je bilo rečeno, da bi v tem primeru odpadli primeri bojkota, kot je bilo to v Moskvi in sedaj v Los Angelesu.
Izžrebani pari Vtfimbledona
LONDON — Nosilec številka ena McEnroe se bo v prvem kolu teniškega turnirja v Wimbledonu pomeril z Avstralcem McNameejem, ki je Američana že neugodno presenetil v Parizu leta 1980. če bo šlo vse po pričakovanjih se bodo v polfinalu pomerili McEnroe in Wilander ter Lendl in Connors. Med ženskami je Jugoslovanka Goleševa že v prvem kolu obsojena na- izpad, saj se bo pomerila z Američanko Evertovo.
Konec bojev za Brežane
Namiznoteniške poletne igre na »1. maju«
ZAČETNIKI
Soncini — Breg 1:0 (0:0)
BREG: Colar, Andreuzzi, Zupin, Glavina, Sancin, Vodopivec, F. Grilanc, Slavec, Starec, Krašovec, Pin tuš.
V zadnji tekmi letošnje sezone so Brežani kljub porazu pokazali zelo dobro igro in na tem poprvenstve-nem turnirju, na katerem je zmagal prav nasprotnik z zadnjega srečanja, zasedli sredino lestvice. Lahko rečemo, da vsi zaslužijo pohvalo. (M. Š.) MLAJŠI CICIBANI (play off) Cosfalunga — Breg 4:2 (1:1) STRELEC za Breg: R. Gombač
(2).
BREG: Gigliofanò, Mondo, Štrain, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara (Punis), Handler, Bandi, Lovriha, Kuzmič.
Zadnje srečanje končnice prvenstva mlajših cicibanov, v katerem je merilo moči osem ekip, je bilo izredno razburljivo in izenačeno. Ekipi sta si bili vseskozi enakovredni. Prva je povedla Costalunga, proti koncu polčasa pa je s prostim strelom izenačil Ravel Gombač.
V drugem polčasu so Brežani odlično začeli in prvi povedli. Costalunga je po tem zadetku silovito reagirala, Breg pa se je solidno držal. Prav v zadnjih treh minutah pa je Costalunga imela na razpolago tri proste strele in z zadnjim tudi izenačila. Lahko rečemo, da vsa Bregova ekipa zasluži pohvalo za požrtvovalnost in resnost, kot tudi starši, ki so bili skozi vse prvenstvo ob strani, kar je zelo spodbudno za naslednjo sezono. (M. Š.)
Za večino naših osnovnošolskih in nižješolskih otrok se je šola ravnokar zaključila, in prav tako razne športne dejavnosti. Pred vsemi so nestrpno pričakovane počitnice in marsikdo je že na tem, da odpotuje na morje ali v hribe. Za tiste, ki bodo ostali v mestu, ali ki bodo kasneje odpotovali, pa je ta vmesni čas včasih dolgočasen, še posebno za tiste, ki so se navdušeno ukvarjali z raznimi dejavnostmi. Za vse te naše obetajoče športnike in za vse tiste, ki se mislijo športu šele približati, pa bo na miznoteniška sekcija ŠZ Bor organizirala na stadionu »1. maj« že tradicionalne poletne namiznoteniške igre. Od 1. do 31. julija se bodo naši o-troci vsak dan od 8.30 do 12.30, od ponedeljka do petka, lahko zabavali ob raznih športnih igrah. Posebna pozornost bo sicer namenjena namizne-
mu tenisu, ker je ta panoga našim otrokom manj znana in za katero bo tudi primeren tečaj pod vodstvom trenerja Gabrijela Rasenija. Na te poletne igre vabimo vse otroke letnikov
1971 -1976, zlasti pa tiste, ki stanujejo v drugih mestnih okrajih, da se tako lahko srečajo s svetoivanskimi otroci. Prijave prejema trener Rase-ni (tel. 745092).
Teniška sekcija ŠZ Gaja uspešno uresničuje cilje
Z rednega občnega zbora ŠZ Sloga
Spodbudni uspehi na odbojkarskem področju
. Kljub nemajhnim težavam, ki pogojujejo razpon dejavnosti, teniška sekcija Gaje vztrajno uresničuje svoj poglavitni cilj — širjenje tenisa v zamejstvu, kjer je ta disciplina še vedno nekakšna pastorka. Delovanje te-mške sekcije, ki stopa že v drugo desetletje obstoja, tudi letos poteka po Ineh tirih, ki se med seboj dopolnjujejo: rekreacija, agonizem, teniška vzgoja mladine.
Rekreacijska dejavnost zajema širši **og športnikov, ki imajo v okviru objektov Gaje na razpolago tudi veli-ko Priložnosti za družabnost, kar ni Postranskega pomena. Teniška vzgoja se odraža predvsem v tečajih za najmlajše, ki jih letos vodi učitelj Nenad Nikolič. V popoldanskih urah Jih dvakrat tedensko obiskuje 15 otrok. Rnihodnji teden pa se bo začel tečaj jia začetnike vseh starostnih kategorij, hi ga bo prav tako vodil Nikolič.
. Popularizacija tenisa in seveda uveljavljanje Gaje na deželni ravni, pa
V OKVIRU TURNIRJA BORA
Zmaga Brežanov
Sokol — Breg 46:57 (27:27)
SOKOL: Vassallo 21, Ušaj, Bogateč, r^nden 4, Devetak 8, Žbogar 2, Pahor n Terčon 4, Sedmak 3.
BREG: Strain, Corbatti 12, Klobas Žerjal 12, Malè 2, Meneghetti 5, Slavec, Barut 14, Zobec 4, Martinelli.
V drugem kolu turnirja v organi ffciji SZ Bor sta se spoprijeli peterki tirega in Sokola. Po pričakovanju je slavila dolinska ekipa, ki ima v svoji 'n,sti visoke in izkušene košarkarje. Uornačini pa bi lahko pokazali marsikaj več, predvsem glede zagrizenosti, mao v napadu, kot v obrambi, saj so ude akcije površne in večkrat nepre-mišljenje.
Naj povemo še, da so tokrat izstopi Vassallo na eni strani ter Corbat-b in Barut na drugi. (Niko Pertot)
• Madžar lajos toth, ki je la
m treniral videmsko peterko, bo v Prihodnji sezoni vodil Mister Day iz Siene, ki nastopa v A-2 ligi.
ŠZ Bor
skUcuje v ponedeljek, 25. t.m., IZCEDNI OBČNI ZBOR ob 20.00 v pr-Vem in ob 20.30 v drugem sklicanju ? Naslednjim dnevnim redom: 1. predložitev in odobritev novega društvenega statuta; 2. izvolitev novega društvena vodstva; 3. razno. Občni zbor b° v prostorih Borovega športnega centra v Trstu. Vrdelska cesta 7.
TPK Sirena
Prtreja julija meseca Stiri Jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj Je, da so dobri plavalci. Vpisovanje na sedežu TPK Siena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah - od 19. do 20. ure ali P» na ZSSDI, Trst, Ul. sv. Frančl-
temelji tudi na agonistični dejavnosti. Letos so se igralci Gaje (Rudež, Pregare, Čorbo, Baldassin, Rama ni, De Ganeva, čuk) udeležili tekmovanja za italijanski pokal. Ekipno so dosegli dve zmagi in sicer proti klubu ATO z Opčin s 6:0 ter proti moštvu Euro-tenis (brez boja). Enkrat so remizirali in sicer 3:3 v srečanju z igralci openske Polisportive. Trikrat so bili poraženi: v srečanjih s Krožkom trgovinske mornarice (0:4), teniškim klubom iz Milj (0:4) ter moštvom Te-niscluba Obelisco (1:4). Najuspešnejši igralci sedaj sodelujejo na raznih deželnih tekmovanjih. Tako se je Andrej Pregare že uvrstil v drugo kolo turnirja v Tržiču. Razvidno je torej, da z rekreacijo, agonizmam in teniško šolo, člani teniške sekcije ŠZ Gaja uspešno uresničujejo program, ki so si ga zadali na nedavnem občnem zboru. Ta spored obsega tudi tradicionalni »Turnir prijateljstva«, ki vsako leto na Pa-dričah združuje v mesecu juliju ljubitelje s te in one strani meje. (K.R.)
V nedeljo se je zaključilo tekmovanje v slovenski nogometni ligi, v katerem je premočno zmagal Maribor, najboljša primorska ekipa pa je Koper na 4. mestu. V zadnjem kolu so Koprčani v primorskem derbiju premagali novogoriška Vozila z 2:0 (strelec obeh zadetkov je bil Kocjančič). Novogoričani so tako pristali na 9. mestu. Izola je visoko, z 0:5 izgubila v Celju proti K'adivarju in je na 11. mestu, zadnje na lestvici pa je ajdovsko Primorje. Njegova zadnja tekma kaže na pravo razsulo v moštvu. Na tekmo s Stolom v Dupljico je odpotovalo le 8 nogometašev, tako da je zaigral celo trener Kotnik. Temu je bil primeren tudi rezultat — Stol - Primorje 12:2.
Lep uspeh so dosegli mladi nogome-
ška 20 še danes med delavnim urnikom.
ŠD Primorec iz Trebč
prireja v dneh 22. do 24. t.m. tradicionalni športni praznik z bogatim športnim in kulturnim programom na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo. Vabljeni!
Jadralni klub Cupa
obvešča člane in prijatelje, da je društveni sedež v Sesljanskem zalivu odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Na sedežu sprejemajo prijave za jadralne tečaje za upravljanje windsurfov, ki bodo v juliju. Članom in tečajnikom so na razpolago društvene jadrnice in jadralne deske.
V "petek je bil na Opčinah redni občni zbor ŠZ Sloga. Na njem so člani združenja, ki se bavi s planinstvom in predvsem z odbojko, obravnavali opravljeno delo v pretekli sezoni, ko je to športno združenje Vzhodnega Krasa doseglo nekaj lepih uspehov v svoji široko razvejani aktivnosti.
Občni zbor je otvoril predsednik ŠZ Sloga Josip Grgič, ki se je v svojem uvodnem posegu zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali k uspešnemu delovanju tega društva. Obširen pregled delovanja v pretekli sezoni pa je podal tajnik Ivan Peterlin, ki je v svojem poročilu številnim prisotnim podrobno predstavil vso aktivnost ŠZ Sloge. V uvodu poročila se je Peterlin spomnil dveh pred kratkim preminulih članov Sloge Marcela Kralja in Ivice Mahnič - Simonič, ki sta v 13-letnem obstoju društva dosti pripomogla, da je Sloga zaživela in kasneje zelo uspešno delovala.
Svoj pregled delovanja pa je Peterlin začel s planinskim odsekom, ki je v pretekli sezoni organiziral številne planinske izlete. Planinski od-
taši Vozil, ki so se z zmago nad Lescami s 4:1 uvrstili v finale mladinskega poka a Slovenije - zahodna skupina. Tu se bodo pomerili z ljubljansko Olimpijo.
Največja športna prireditev ob koncu tedna na Primorskem je bilo finalno tekmovanje atletskega pokala Jugoslavije za mladince v Postojni. Nastopilo je okoli 160 tekmovalcev iz 54 klubov. Izrazito dobrih rezultatov ni bilo. jOd primorskih atletov je dosege1. najboljšega Postojnčan Bilač, ki je v daljavo skočil 710 centimetrov in zmagal. Zmagi sta dosegla še Pekiča (Koper) v teku na 110 m z ovirami - 14”7 in štafeta Postojne 4x100 m 43’'0. Z drugima mestoma sta se izkazala Zuletič (Koper) na 3.000 m -8’42”3 in Cej (Gorica) v skoku s palico - 420 cm Bilač je osvojil še 4. mesto na 100 m in Tominec (Gorica) 5. mesto v skoku s palico.
Dobro so primorski atleti tekmovali tudi na članskem finalu atletskega pokala Jugoslavije v Zagrebu. Lidija Lapajne je zmaga’a v skoku v višino -187 cm, Mojca Pertot na 400 m z ovirami - 59”80, novogoriška štafeta 4x400 m - 3’14”56. Štafeta Gorice 4x100 m je bila druga, Gregorič (Gorica) pa 4. na 400 m z ovirami. Med moški mi ekipami je bila Gorica 6., med ženskimi pa 11.
V Koprskem zalivu je bdla prva letošnja jadralna regata v okviru tekmovanja obmejnih klubov iz Avstrije, Italije in Jugoslavije za »pokal prijateljstva«. V razredu »420« in »europa«. Med 58 tekmovalci so imeli največ uspeha Koprčani: Fras in Gasič sta zmagala v »420«, Mitja Beltram pa v razredu »europa«.
DAVORIN KORUN
sek je v minuli sezoni še razširil svojo aktivnost in še utrdil sodelovanje s sorodno sekcijo SK Devin in planinci z Raven na Koroškem. Planinci bodo zelo aktivni tudi prihodnjo sezono, ki je na pragu, saj so že pripravili bogat program izletov in vzponov, ki jih bodo organizirali sami ali pa v sodelovanju s SK Devin.
V nadaljevanju poročila je Peterlin predstavil delovanje odbojkarske sekcije, ki prav gotovo predstavlja gonilno silo društva in predstavlja pomembno moč v pokrajinskem in deželnem odbojkarskem prostoru. Pri Slogi so podroben program razvoja odbojke na področju Vzhodnega Krasa pripravili že pred leti in danes, kot izhaja iz poročila, je ta panoga pri njih izredno množična, potrdilo pa se je tudi njihovo načelo, da se do kvalitete lahko pride le skozi množičnost. Za Slogo je v pretekli sezoni v desetih različnih prvenstvih nastopilo 140 odbojkarjev in odbojkaric.
Pri ženskah je njihova prva ekipa nastopala v državnem prvenstvu C-l lige, kjer je zasedla 6. mesto, kar je manj, kot so od ekipe pričakovali pred prvenstvom. Kljub temu pa bo ta ekipa tudi v bodoče njihova prva perjanica, saj ljudje običajno gledajo uspešnost društva skozi nastope pr ve ekipe. Bolj zadovoljni so pri Slogi z nastopi drugih ekip, kjer 'je druga ekipa uspešno nastopala v D ligi in si proti pričakovanjem z lahkoto za gotovila obstanek že po prvem delu.
Nedvomno je najbolj množično področje najmlajših, kjer je Sloga A med dekleti v prvenstvu »under 15« zasedla drugo mesto v tržaški pokrajini, uspešno pa je nastopala tudi B postava. Pri dekletih ostaja poglavitni cilj za naslednjo sezono naskakovanje naslova pokrajinskega prvaka.
Posebej se je Peterlin v svojem poročilu zadržal pri moški odbojki, s katero so začeli pred tremi leti. Uspehi so tu celo večji kot pri ženskah, saj je članska ekipa napredovala v D Ugo, največji uspeh pa predstavlja nedvomno osvojitev deželnega naslova pri fantih v kategoriji »under 15«, česar si ne bi upal napovedovati niti največji optimist. Tako bodo mladi odbojkarji Sloge konec meseca nastopili na državnem finalu v Parmi, kot predstavniki F-JK.
Ob koncu se je Peterlin dotaknil tudi področja mini volley a, kjer je Sloga izredno široko razvejala dejavnost,- za
kar je v tem letu dobilo posebno priznanje FIPAV, izostali pa niso niti dobri rezultati na številnih tekmovanjih.
Takšnih rezultatov in množične aktivnosti pa prav gotovo ne bi bilo, če ne bi člani odbora žrtvovali mnogo prostega časa za razvoj društva in če ne bi naleteli na razumevanje firm in posameznikov, ki s finančnimi prispevki omogočajo takšno aktivnost.
Na koncu svojega poročila je tajnik Peterlin spregovoril tudi o združevanju moči na področju ženske odbojke. Po mnenju Sloge to sodelovanje ni mogoče, dokler ostala društva ne bodo sprejela Sloge kot enakovrednega partnerja in bila tudi konstruktivno pripravljena na to sodelovanje, ki bi moralo potekati dvosmerno, ne pa na
Novi odbor SZ Sloga
Predsednik Josip Grgič, podpredsednika Ivo Sosič in Viktor Stopar, tajnik Ivan Peterlin, blagajnik Odo Kalan, gospodar Edvard Peršič, referenti za odbojko Pavel Mor purgo, Angel Kralj, Emil Guštin in Peter Zupan, referenti za planinstvo Dino Stopar, Franc Križmančič, Pino Hrovatin, Renato Grgič in Adriano Ciacchi, poleg njih pa so člani še Aleks Brass, Karel Gabrielli, Marko Rismondo, Marko Kralj, Igor Košuta, Tiziana Križmančič, Dejan Milkovič, Mira Grgič, Sonja Renčelj, Sergij -Leo Kralj, Janko Grgič, Davorin Šinigoj, Darko Vremec, Stojan Ražem.
račun združevanja rušiti tisto, kar je že doseženo. Čeprav je Sloga prvi primer takega združevanja in je načelno zanj, pa je njihov odbor zavzel stališče. da se zaradi nekonstruktivnosti ostalih društev dokončno umika od na-dalnjih dogovorov.
Tajniškemu poročilu je sledilo blagajniško poročilo in nagrajevanje i-gralcev in trenerjev moških ekip, ki so v pretekli sezoni dosegle največje uspehe, nagradili so tudi ekipe, ki so nastopile na medvaškem turnirju, posebno priznanje so za dolgoletno delo podelili tajniku Ivanu Peterlinu.
Po pozdravih gostov, so bile volitve, na katerih so izvolili novi odbor ŠZ Sloga, ki bo v naslednjem obdobju vodil delovanje tega društva, (rg)
šport na primorskem
Nogometaši na odmoru vrhunec sezone za atlete
obvestila
FIFA
founded 1904
3 KRAT MUNDIAL
Saša Rudolf
(7.)
To je bilo seveda nekaj za našega šoferja, ki se ,e takoj spoprijateljil s kuharjem in se zalagal z vsem, kar je bilo uvoženega. Toda tokrat se ni toli-*° zalagal, saj je imel v žepu vabilo na »Cocktail Parmigiano«, ki ga je v stuttgartskem Parkhotelu Priredila trgovinska zbornica iz Parme. Od 19. ure cakajo na vas — je pisalo v vabilu — rezanci z mesno 0lPako, rezanci s pršutom, parmezan, pršut, slašči-Ce- sladoled in »Sauvignon« iz Emilije.
Toplina narave okrog dvorca je na vsakem koraku izgubljala na moči, tik pred vhodom je bilo Vzdušje že skoraj ledeno.
Razprtije in kreganje: tako bi lahko z dvema be-Sedama povzeli občutek vzdušja. Razprtije niso bile Solj med Rimom in Milanom, pač pa tudi med igral-istih klubov. Verjetno so res k temu pripomogli časnikarji z večkrat izmišljenimi izjavami, ki so seveda spore še poglobile. Po drugi strani pa so igralci °lj skrbeli za morebitne prestope k drugim klubom kot za psihološko pripravo na bližnje srečanje z Argentino.
Nič ni pomagalo posredovanje klubskih predstav-lk°v, ki so dopotovali na Valcareggijevo zahtevo,
nič pripravljalno delo izredno spretnega tehničnega vodje Itala Allodija, ki je pri organizatorjih dosegel, da je Italija kot edina reprezentanca stuttgart-sko - munchenche skupine lahko trenirala na Neckar-stadionu.
Valcareggi je bil vedno bolj zaskrbljen, gub na licu je bilo vedno več. Za kramljanje ni imel ne Časa ne volje, njegove izjave so bile sicer diplomatske, vendar kratke in odrezave.
Tako na vprašanje, če bo po provokaciji na nriin-chenskem stadionu izključil Chinaglio iz ekipe, praktično ni odgovoril, ko je dejal:
»Tudi proti Argentini bomo igrali kot znamo, točno po modelu, ki smo ga uigrali in ki ga moramo na igrišču uresničiti.«
Edini, ki se je v Ludwigsburgu počutil bolje kot doma, je bil tretji vratar Castellini. Dobro je vedel, da ga Valcareggi ne bo uporabil, zato je treniral le kolikor so od njega zahtevali, ves prosti čas, ki ga ni bilo malo, je preživel na prostem, ko je s čolnom ribaril v umetnem jezeru, se sončil in kopal.
Če v Ludwigsburgu ni bilo najti zgovornih sobesednikov, je naslednjega dne v južnoameriškem taboru vladalo vzdušje v ritmu tipičnega argentinskega tanga. Že od daleč nas je pozdravljal najpopularnejši argentinski radijski reporter Munoz. Njegovo vehementno, tipično južnoameriško opisovanje dogodkov na nogometnih igriščih je štiri leta kasneje med argentinskim Mundialom zaslovelo tudi v Evropi. Njegov opis gola, ki je brnel po valovih radia Riva-davia je postal del sigle športne oddaje na tržaškem slovenskem radiu.
Trener Ciap se je od evropskih kolegov naučil marsikaj, predvsem blefiranja, ko je svečano zatrdil, da proti Italiji ne bo igral Hector Yazalde, ki je kot srednji napadalec lizbonskega Sportinga s 46 goli po-
stal najboljši strelec evropskih prvenstev. Yazalde ni v formi, psihološko je po razporoki povsem skrušen. Toda argentinski goleador je, zgleda, pozabil na sentimentalne klofute, saj je 48 ur kasneje stopil na igrišče. O rezultatu tekme z »azzurri« Ciap ni imel dvoma:
»Pienso y son seguro que Argentina ganarà a Italia — mislim in sem gotov, da bo Argentina premagala Italijo«.
Ko sta se ekipi srečali na Neckarstadionu v Stuttgartu 19. junija, se je končalo s salomonskim remijem 1:1, za katerega so v celoti poskrbeli Argentinci, ki so najprej povedli s <Housmanom, nato pa izenačili z avtogolom Perfuma.
Italiji bi v zadnji tekmi prvega dela proti Poljski zadostoval že remi, saj so olimpijski zmagovalci iz Munchna premagali Argentino, ki je imela na lestvici le eno točko in bi se z zmago proti Haitiju prebila kvečjemu na 3, kolikor jih je Italija že imela.
Poljska, ki je v bistvu ohranila isto postavo, s katero je presenetila pred dvema letoma, je bila med favoriti za najvišja mesta na končni lestvici. Z radijskim reporterjem Eziem Luzzijem in šoferjem sva pogledala v Monroth, kjer je bil poleg izredno prometne ceste hotel s poljsko reprezentanco.
Po ustaljeni italijanski navadi sva zamudila tiskovno konferenco, toda trener Gorski se je ljubeznivo odzval na vabilo, na pivo in intervju. Sporazumeli smo se brez tolmača, saj je Gorski leto dni preživel v Jugoslaviji, kjer se je imel — kot je povedal — odlično. Pogovor je tekel prosto, šele ko sva sprožila magnetofon, so postali njegovi odgovori bolj premišljeni in skopi. Zvrstila so se tri vprašanja: Gorski, zmagali ste olimpijsko zlato in v zadnjih letih prikazali res lepo igro. To pomeni, da ima Poljska res dobrega trenerja.
Naročnina: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zoseb nike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za orga-mzociie m podietia mesečno 250.00. letno 2 500.00 dm
Poèmi tekoči račun za Itolljo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 l|ubl|ono Kordeiievo 8/11 nad telefon 223023
Oglas» Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20'-' IVA 18 - Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlamie' Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST • Trst. Ul Montecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
20. junija 1984
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
izdaja LJZTT	fcftrjd Italijanska
in tiska jr ^ Trst	Irli in zveze Časopisnih
1	1	založnikov FIEG
Začela se je kampanja za skrčenje prometa v poletnih konicah na italijanskih cestah
RIM — »Inteligenten odhod« je geslo letošnje kampanje za skrčenje prometa v poletnih konicah na italijanskih avtocestah, ki si jo je za letošnje poletje zamislila družba Autostrade, ki vzdržuje večino italijanskih cest, med katerimi tudi najprometnejši Avtocesto sonca od Milana do Neaplja in Jadransko avtocesto od Bologne do Barija. Namen kampanje je, da prepričajo čimvečje število avtomobilistov, naj odhod na počitnice odložijo za dan ali dva, da se ne bodo znašli na cesti v dneh najbolj gostega prometa in torej največjih zastojev. To kampanjo so uvedli že pred tremi leti in lansko leto so bili rezultati že zadovoljivi, saj se je, ob povečanju prometa v poletnem času, v dveh ali treh najbolj »vročih« dneh promet zmanjšal za približno 20 odstotkov.
. Če je bila lanska kampanja uperjena predvsem v poudarjanje, da je pametno izbirati dan odhoda v dneh, ko je manj prometa, bo letošnja kampa nja še nekoliko agresivnejša, saj bo opozarjala, da je nespametno odhajati na počitnice prav v tistih dneh, ko je promet najgostejši. To kampanjo bodo izvedli z razdeljevanjem na vseh avtocestah posebnih koledarjev, kjer so s črno piko označeni dnevi, ko bo promet predvidoma zelo gost in z rdečo piko dnevi, ko bo zaradi gostote prometa vsekakor prišlo do velikih
zastojev. Da opozorijo na te dneve bodo priredili posebne manifestacije tudi v nekaterih velikih italijanskih mestih. V Milanu, Bologni, Firencah in Rimu bodo uvedli posebno telefonsko številko, ki bo obveščala o gostoti prometa na avtocestah in o morebitnih zastojih, prav tako pa bodo ob pomembnejših vhodih na avtocesto in križiščih z monitorji in tablami obveščali avtomobiliste o morebitnih težava. Vse te službe bodo centralizirane in urejal jih bo računalnik na sedežu družbe Autostrade v Firencah, tako da bo minilo največ pol ure od zastoja do obvestila avtomobilistom. Seveda se bodo za ta obvestila posluževali tudi radijskih oddaj, ki so jih uvedli že pred nekaj leti.
Za nekatere dneve pa so vsekakor že sedaj ugotovili, da bo promet zelo gost in torej v tistih dneh odsvetujejo vožnjo. Gre za dneve, ko bodo zaprli velike tovarne v Lombardiji in v Piemontu in ko bo torej izredno veliko število Italijanov odpotovalo na počitnice.
Gre v bistvu za dva konca tedna, od 27. do 29. julija in od 2. do 4. avgusta v smeri sever - jug ter za obdobje od 17. do 26. avgusta v smeri jug - sever, kjer bo najbolj kritična konica v soboto, 25. avgusta, povratek pa bo zelo številen tudi teden dni kasneje, vse do 1. septembra. (bbr)
Titovo delo v slovenščini
LJUBLJANA — Titovo pisno ustvarjanje od 4. junija 1942 do 30. junija 1943 je zajeto v 11. do 15. knjigi zbranih del Josipa Broza Tita, ki sta pravkar izšli v slovenskem prevodu in ju je včeraj predstavila založba slovenske izdaje Komunista skupaj z Borcem.
Prvi mejnik v petih omenjenih knjigah je začetek velike sovražne ofenzive proti osvobojenemu o-zemlju s središčem v Foči, zadnji pa konec hude sovražnikove o-fenzive z bitko na Sutjeski. V vseh petih knjigah je na 1.418 straheh objavljenih 914 Titovih del in kot priloge kar 43 dokumentov.
Ameriško svarilo kubanski vladi
WASHINGTON — Ameriški senat je izglasoval neke vrste resolucijo, v kateri je poudarjeno, da so Združene države Amerike pripravljene »tudi s silo« nastopiti proti širjenju kubanskega vpliva po ameriški celini.
Resolucijo je vložil republikanski senator Steven Symms iz Idaha v okviru razprave o obrambnem proračunu; odobrena je bila s 77 glasovi proti trem nasprotnim, velja pa poudariti, da nima obvezovalnega značaja.
Resolucija točneje pravi naslednje : »Združene države Amerike so se odločile, da bodo z vsemi možnimi sredstvi — tudi s silo — preprečile marksistično - leninističnemu režimu na Kubi, da nasilno raztegne svoje agresivne in subverzivne dejavnosti v kateri koli predel ameriške celine«.
Azerbajdžan: spričo težav v gospodarstvu grožnje o »čistkah« v partijskih vrstah
MOSKVA — Po kritikah, ki so jih spomladi naslovili na račun azerbajdžanske republike in dela tamkajšnjih komunistov, so v Bakuju sklicali centralni komite in ugotovili, da razmere v gospodarstvu res niso rožnate, da podjetja ne izpolnjujejo proizvodnih planov in da slabi delovna disciplina. Toda razen sklepa, da je treba »stvari spremeniti«, tudi sami niso imeli kaj drugega predlagati.
Kot kaže, so v Kremlju ugotovili, da lanska politična kampanja, ki naj bi v celotni deželi prinesla več proizvodnega reda, v Azerbajdžanu ni dala zadovoljivih rezultatov in da je temu krivo tudi republiško vodstvo, ki naj bi dolgo popustljivo gledalo na najrazličnejše gospodarske pomanjkljivosti. V poročilu, ki ga je sprejel azerbajdžanski centralni komite, je tako na primer rečeno, da so v lanskem letu samo zaradi zamud in neprihodov na delo Šle v industriji izgube v milijone rubljev
Najbolj zaskrbljujoče je pri tem to, da se.še vedno ne znižuje število tistih podjetij, ki ne izpolnjujejo gospodarskih planov. Tako baje »sistematično« propadajo plani kapitalne izgradnje v republiki, slabo deluje transport in trgovinska mreža, nič boljše pa ni niti v kmetijstvu, ki je osnovna azerbajdžanska gospodarska panoga. V lanskem letu namreč kar ena tretjina kolhozov in sovhozov ni izpolnila plana oddaje mesa, ena petina je močno zatajila pri proizvodnji mleka, skoraj pri vseh pa je bila vprašljiva kvaliteta kmetijskih pridelkov.
Na plenumu, na katerem so kar poimensko napadli nekatere sepubliške ministre in okrajne partijske funkcionarje, so ugotovili, da se je v partijskih vrstah močno razpaslo samozadovoljstvo, upadla kritičnost do lastnega dela in da se je mnogo komunistov povsem pasiviziralo. To naj bi veljalo v veliki meri baje tudi za vodilne strukture,
kajti administracija naj bi z gledanjem »skozi prste« kršilcem delovne discipline marsikdaj tudi sama vzpodbujala slabo delo, neodgovornost in gospodarske zlorabe. V mnogih podjetjih naj bi namreč samovoljne izostanke z dela zapisovali kot dopust, potvarjali številke o proizvodnji in zmanjševali planske obveznosti.
Vse skupaj je prišlo v zadnjem času tako daleč, da niso več pomagale niti grožnje z odstranitvijo in izključitvijo iz partije tistih vodilnih kadrov, ki ne opravljajo vestno svojih nalog. Samo v lanskem letu so namreč v republiki zamenjali vsakega četrtega direktorja sovhoza in vsakega petega direktorja kolhoza, stvari pa se kljub temu niso nič spremenile. Ni čudno, če so zaradi tega nekateri zahtevali še večje »čistke« v partijskih vrstah, drugi pa so le zmedeno gledali, saj niso mogli razumeti, zakaj tudi grožnje niso več učinkovite.
DANILO SLIVNIK
Najnovejša plesna moda
Televizijski igralec Lorenzo Lamas, ki je znan po svojem nastopu v nadaljevanki »Falcon Creste, pleše po najnovejši rock modi kar v newyorškem središču
Strah pred novo sovjetsko raketo
BONN — Glasnik zahodnonemških demokristjanov v Bundestagu Toden-hoefer, ki je zadolžen za obrambna vprašanja, je tisku postregel z »novo informacijo«, ki naj zahodnjakom dokaže, kako so Sovjeti hudo napadalni. Izjavil je, da so v Sovjetski zvezi preizkusili novo, 8 metrov dolgo raketo SA X 12, ki lahko na razdalji 100 kilometrov uniči katero koli nasprotnikovo raketo kratkega in srednjega dometa, torej tudi rakete vrste »per-shing 2«.
Todenhoefer ni povedal, kje je to izvedel, je pa dal razumeti, da je s primernim ukrepanjem potrebno stopiti v bran pred hudo nevarnostjo
0 etničnih manjšinah v ZDA
NEW YORK — Tu se je v ponedeljek začel štiridnevni mednarodni seminar o etničnih manjšinah v Združenih državah Amerike. Priredila sta ga Borough of Manhattan Community college in rimski Centro di ricerca e documentazione febbraio 74. Rekli smo, da je seminar mednaroden, točneje pa je reči, da je italijansko - ameriški, saj se ga udeležujejo strokovnjaki ZDA in Italije, drugih ni.
Seminar poteka po delovnih skupinah, ki so zadolžene za obravnavo specifičnih problemov, kakor so socialna, gospodarska, družbeno - politična in kulturna stvarnost etničnih manjšin, pa tudi kazenska zakonodaja, kolikor ta zadeva pripadnike teh manjšin. Na začetku seminarja so prečitali pozdravno sporočilo predsednika italijanske republike Pertinija.
»Probleme o razvoju manjšin je mogoče zares temeljito doumeti samo, če postanejo predmet študij izrecno 'interdisciplinarne’ narave, v katerih se združujejo raziskovalni prispevki tako s področja humanističnih in družbenih ved kakor s tehniško - gospodarskega področja«, je bilo rečeno v u-vodu k seminarju. Kaj ko bi Italijani takšen seminar sprožili tudi na lastnih tleh?
mjki muster: Trije hribolazci
(6.)	Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika

V Libanonu se širi kuga
BEJRUT — V Libanonu se širi epidemija bubonske. kuge. Vest je objavila uradna libanonska tiskovna agencija, ki je kot vir navedla poročilo I-slamskega zdravniškega centra.
Po istem viru naj bi ugotovili v zadnjih časih že več primerov te hude bolezni pred. rem v mestu Sidonu na jugu države. Kot je znano, kugo prenašajo z glodalcev, kot so miši in podgane, na člpveka bolhe in se zaradi tega najlažje širi tam, kjer so higienske razmere slabe. Tako je zdaj tudi v Libanonu, kjer že deset let divja državljanska vojna. Po mestnih ulicah se nabirajo kupi smeti, na katerih se pasejo tropi miši in podgan.
Do zadnje znane epidemije kuge je prišlo v Indiji na začetku tega stoletja.
Vprašljivo dedovanje
LOS ANGELES — Zmrznjeni zarodki ne morejo dedovati. Tako meni Laura Honvitch, odvetnica zakoncev Maria in Else Rios, ki sta umrla v letalski nesreči in zapustila v zdravstvenem centru Victoria v Melbournu (Avstralija) svoje spočetke (na sliki).
Zakonca Rios sta med drugim napravila ločeni oporoki. Mož je svoje posestvo zapustil sinu iz prvega zakona, žena pa je vse svoje imetje zapustila svoji materi. Po mnenju nekaterih bi med dediči utegnili biti tudi njuni zmrznjeni zarodki. Temu pa se, kot rečeno, protivi odvetnica Honvitch, češ da se zmrznjeni zarodki lahko razvijajo v žive osebe samo v maternici kake ženske, ki s tem postane tudi njihova prava mati.