5 1.20 Predgovor, spremna beseda Uvodnik Arheo 40, 2023, 5–6 Spoštovane bralke, spoštovani bralci, glasilo Slovenskega arheološkega društva Arheo, ki je svojo pot pričelo (razmeroma) davnega leta 1981, je to- krat že 40. po vrsti. Številki je treba sicer prišteti še pet tematsko obarvanih glasil: Arheološka najdišča dolenjske (1990), Etnogeneza Slovanov (1990), Arheoastronomija (1991), Preventivna arheologija (2012) in Vrednotenje arheoloških najdišč ter sistem(i) varovanja in upravljanja arheološke dediščine (2013). Tako pravzaprav ovekove- čujemo že 45. izdajo! 15 urednikov z uredniškimi odbori je v 45 številkah na 4831 straneh zbralo in uredilo hva- levrednih 621 krajših in daljših prispevkov. Povprečen obseg posamezne številke tako znaša slabih 108 strani in vsebuje 14 prispevkov. Najkrajša, peta številka (Arheo 05/1986) obsega 40 strani, najdaljša, 39. številka (Arheo 39/2022) pa je z 227 stranmi skoraj šestkrat obsežnejša. Kljub manjšim nihanjem podatki kažejo jasen trend na- raščanja obsega Arhea. V osemdesetih letih je posame- zna številka obsegala povprečno 61 strani, v devetdesetih 92 strani, v prvem desetletju tega stoletja 126 strani, v drugem desetletju 131 strani, v zadnjih štirih letih pa že kar 155 strani. Na drugi strani je viden trend upadanja tematskih in posebnih številk, saj jih kar osem izhaja s konca osemdesetih in začetka devetdesetih (1988–1995), dve iz let 2012 in 2013, medtem ko jih v zadnjih desetih letih ni. Deloma izstopa zadnja, 40. številka, saj je en del posvečen človeškim posmrtnim ostankom v arheologiji in muzeologiji, a o tem več v sami številki. Ob pregledu naslovov prispevkov »običajnih« številk lahko opazimo širino, ki jo Arheo ponuja. Poleg društve- nih zadev, kot so različna poročila, ankete in intervju z dobitnikom nagrade Slovenskega arheološkega društva za življenjsko delo, med vsebino zasledimo bogat nabor diskusijskih prispevkov, recenzij ter strokovnih in znan- stvenih člankov različnih tipov. Mnogi izmed njih so bili (ali so še vedno) temeljna oporna besedila slovenski arhe- ološki stroki, tako za strokovno delo kot za delo v stroki. Ob prebiranju številk, posebej snutju kratkih povzetkov posebnih in tematskih številk, je prišla do izraza njihova usmerjenost k objavljanju izstopajočih del ali obravna- vanju različnih družbeno-strokovnih izzivov časa, v ka- terem so številke nastale. Arheološka najdišča Dolenjske (1990), izdana ob 100-letnici arheoloških raziskav v No- vem mestu (1890–1990), predstavijo 42 najpomembnej- ših ali v zadnjem desetletju obravnavanega časovnega okvirja raziskanih arheoloških najdišč na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Predstavitev najdišč na arheolo- ško bogatem in z arheološko tradicijo prežetem obmo- čju je opremljena s kratkim uvodnim orisom zgodovine raziskav ter karto z vrisanimi obravnavanimi najdišči, ki bralcu pomaga pri orientaciji. Etnogeneza Slovanov avtorja Andreja Pleterskega (1990) je kompilacija snovi in komentarjev o arheoloških etnogenetskih raziskavah (Slovanov). Avtor s sedmimi vsebinskimi sklopi predsta- vi kompleksnost teme in spoznavne možnosti etnogenet- skih raziskav v arheologiji, ki se spletajo med prostorom, kulturo, jezikom in etnosom. Ivan Šprajc (1991) v dva- najstih poglavjih Arheoastronomije, vede, »ki preučuje astronomsko znanje in njegovo vlogo v družbah, ki jih sicer preučuje arheologija« (Šprajc 1991, 3), predstavi splošne temelje sferne astronomije ter osnovne tehnike in metode interdisciplinarnega arheoastronomskega dela. Preventivna arheologija (Arheo 29/2) in Vrednotenje ar- heoloških najdišč ter sistem(i) varovanja in upravljanja arheološke dediščine (Arheo 30/2) predstavljata izhodi- šča in rezultat dveh zaporednih simpozijev, ki sta ju v le- tih 2012 in 2013 pripravila Slovensko arheološko društvo in Slovensko konservatorsko društvo oziroma Slovensko arheološko društvo v sodelovanju s projektom InterArch- -Steiermark. Simpozij o preventivni arheologiji je s sed- mimi temami desetih avtorjev predstavil (spreminjajoče se) stanje preventivne arheologije v več evropskih drža- vah, s katerimi si delimo zgodovino. Simpozij o vredno- tenju arheoloških najdišč izpostavlja težave pomanjkanja standardov in kriterijev za vrednotenje arheoloških naj- dišč ter postavi temelje razpravi o vrednotenju in upra- vljanju z arheološkimi najdišči. Poleg že omenjenih petih posebnih izdaj je bilo tematskih tudi pet izmed 40 številk. Namera izbora besedil v prvi, helenistično obarvani tematski številki (Arheo 07/1988), da bi »temu ali onemu humanističnemu duhu zalučal v obraz nekaj setov referenc« (Saksida 1988, Arheo 7, 3), ter pričevanja »o zavidljivo nizki ravni studia humanita- tis v teh mračnih, spodnjetirolskih krajih« (Saksida 1988, Arheo 7, 3) je bila podana s šestimi prevodi antičnih štu- dij in enim (samim) izvirnim besedilom. Druga tematska številka Venetovanje (Arheo 10/1990) je antislovenetsko usmerjena. Z več kot 60 že objavljenimi, poredko rahlo prilagojenimi prispevki skoraj tridesetih piscev in z enaj- stimi namensko napisanimi prispevki je šla »s knjigo nad knjigo – nad Venete NDP z Venetovanjem« (Matičetov 1990, Arheo 10, 8) in omogočila »bistrim bravcem dokopati se do kar najbolj objektivnega, strokovno utemeljenega gledanja 6 na venetski problem« (Matičetov 1990, Arheo 10, 7). Tre- tja tematska številka, Rimski problem (Arheo 14/1992), ki je opredeljen kot »teorija(e) o rimski umetnosti in pro- blemi teh razlagalnih teorij« (Djurić 1992, Arheo 14, 3), v prevodu ponuja tri epistemološke razprave, z namenom vpeljave v arheologijo »način pisanja in razmišljanja, ki lahko disciplino kot tako šele vzpostavi« (Djurić 1992, Arheo 14, 3), ter prikaza, kako je domače razprave in še nepojasnjene pojave mogoče pravilno razumeti šele s poznavanjem in razumevanjem tovrstnih besedil. Četrta tematska številka (Arheo 17/1995) je v celoti posveče- na doktorski disertaciji Božidarja Slapšaka iz leta 1983 – Možnosti študija poselitve v arheologiji. Delo je kot celovito metodološko besedilo o prostorski arheologiji v Sloveniji z uporabo arheološkega zapisa kot osnove za novo vrsto interpretacije poselitve odziv na razvoj pro- storske arheologije po svetu (Novaković 1995, Arheo 17, 6–7). Peta tematska številka (Arheo 18/1997) je posveče- na magistrski študiji Tatjane Greif – Prazgodovinska ko- lišča Ljubljanskega barja, ki je usmerjena v proučevanje možnosti interpretacije in poskus rekonstrukcije načina življenja na kolišču v specifičnem prostoru barjanskega ekosistema z vidika različnih strok (Guštin 1997, Arheo 18, 5). Kot že rečeno, številne posebne in tematske številke obravnavajo pomembne specifično-strokovne izzive, vendar število tovrstnih izdaj z leti upada. V prvi vrsti se pojavi vprašanje, zakaj je tovrstnih izdaj (ali vsaj pri- spevkov), ki bi spodbujale razpravo in iskanje rešitev, ve- dno manj. Odgovora sicer ne poznam, a vsekakor ga ne gre iskati v manjšem številu izjemnih dosežkov stroke ali izzivov, s katerimi smo soočeni. Začela je tleti tudi ideja, da bi bilo morda primerno posebne in tematske številke ponovno vzeti v roke, jih prebrati v luči današnjega sta- nja ter oblikovati neke vrste odziv na obravnavano tema- tiko »desetletje/a« kasneje. So oziroma kako so tovrstne izdaje vplivale na razvoj stroke in kako obravnavane pro- bleme vidimo danes? Na žalost je ideja prišla prepozno, da bi jo vključili v to številko. Tako jo lahko razumete kot spodbudo za pripravo prispevkov za naslednjo številko Arhea. Veseli jih bomo! In k tokratni številki. Arheo 40/2023 bi lahko v grobem razdelili na tri dele: znanstveno-strokovni, polemično-di- skusijski in društveni del. V slednjem najdemo poročilo Črta Lorberja o 29. srečanju Evropske zveze arheologov (European Association of Archaeologists) v Belfastu, pri- rejeni utemeljitvi predlogov za nagrado in priznanje Slo- venskega arheološkega društva ter poročilo predsednika Slovenskega arheološkega društva Predraga Novakovića o delovanju društva v letu 2022. Znanstveno-strokovni del ponuja tri prispevke. Metka Štrajhar predstavi traj- no hrambo in upravljanje arhivov arheoloških najdišč v Arheološkem centru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Andrej Gaspari piše o aktualnih načinih predstavitve in popularizacije podvodne kulturne dediščine, kar ponazo- ri z izbranimi primeri. Posebej prikaže izzive in priložno- sti predstavitve arheološke dediščine v priobalnem pasu med Koprom in Izolo. V tretjem prispevku člani ekipe projekta CRIME (Kremacija ali inhumacija pri preteklih skupnostih?) predstavijo osnove uporabe analiz izotopov v raziskavah človeških skeletnih posmrtnih ostankov v arheologiji. Ta prispevek bi lahko videli tudi kot povezo- valni člen s polemično-diskusijskim delom glasila, ki je posvečen človeškim posmrtnim ostankom v arheologiji in muzeologiji. Gre za sklop sedmih prispevkov, vezan na okroglo mizo »Človeški posmrtni ostanki v arheologi- ji in muzeologiji«, ki jo je Slovensko arheološko društvo organiziralo 20. 11. 2018. Četudi je od okrogle mize mi- nilo že nekaj let, številna vprašanja o ravnanju s člove- škimi posmrtnimi ostanki v arheologiji ostajajo odprta. Zbrani prispevki vključujejo poglede strokovnjakov, ki se s tovrstno arheološko dediščino srečajo na različnih ravneh ter predstavijo izhodišča za nadaljnjo razpravo in oblikovanje standardov ravnanja s človeškimi posmrtni- mi ostanki v arheologiji od odkritja do trajne hrambe. Tamara Leskovar Uvodnik