ARHIVI XXI 1998 Oceni: in poročila o publikacijah in razstavah 127 svetovalec mag. ¡Mijkfi M i ko I a je za objavo pripravil izbor dokumentov iz okrajnih ftamBkih komitejev, katerih gradivo hrani arliiv. Dokument' sn izhrani tako, ila se bralce lahko seznan z bojem part-' : prc'i različnim v partijskem izrazoslovju imenovanim "no tranjim sovražnikom". Avlor z izdajo teli dokumentov bralcu omogoča, kot pravi v uvoilu, "da se iz prve roke seznar. z nekaterimi vidiki ideološkega in političnega nasilja, ki gaje izvajal komniiislieni režim v Sloven-ji, predvsem v obdobju I945-19pisala razmere v svoji družini, sicer značilne za marsikatero družino v tako imenovanem "obdobju stalinizma". Mag. Milko M i kola ima neizmerno energij,, za pregledovanje, urejanje in raziskovanje novih arhivski li Ion do iz obdobja povojne zgodovine, zato lahko kmaln pričakujemo izdaje novih zvezkov na u, lomu. Izbor i loki imen tov nc bo zanir.iiv le za ar i i iste m zgodovinarje, amoak tudi za vse liste, ki želijo iz prve roke izvedi i, kaj jc prinesel rcžini enonmja po drugi svetovni vojni. Bojan/1 Arislovmk Vlasta Tul, 50 let Glasbene šole Vinka Vodnpivca Ajdovščina. Izdala in založila Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom v Novi Gorici, Ajdovščina 1998, 68 strani Letos mineva petdeset let od ustanovitve glasbene šole v Ajdovščini. Ob Icj priložnosti jc biia pc stavljena razstava dokumentov o petdesetletnem delovanju Šole, izšel na jc lueii ibilcjr. zbornik Avtorica zbornika je Vlasta Till, arhivska svetovalka v Pokrajinskem arhivu v No^i Gorici. "Glasba jc pol življenja. Ni samo umetnost, jt moč, je tolažba in upanje. Jc več kol pol življcn:a, tuHi življenje celo," je na prvo stran Jmjižicc napisala en-iindcvctdcsetlctna Lida Kalinova, prva ravnateljica šole. Publikacija ima več delov Osrednji, najdnljsi, namenjen prikazu razvoja šole, se začenj- z bogatim glasbenim, predvsem pevskim izročilom Zgormc Vi pavske doline in sega dr danaŠniih dni. Iz študije jc mogoče razbrati, da je sob v petdesetih letih svoje zgodovine (ilelovati jc začela februarja I94S kol mestna glasbena šola) doživljala številne vzpone ir padce. Pestile so jo finančne težave, pomanjkanje prostorov kadrov, instriiiDenlov, a jc kljub temu ves čas vztrajala v svojem kulturnem poslanstvu in postopno sir la svoji) dejavnost. Prvih gojencev je bilo 91, danes jih je približno 300. Poleg zgodovinskega orisa so v publikaciji lud' drugi prispevki. Uvodno besedo ic napisala sedanja ravnateliiea Martina Černc Voilopivce, preberemo pa lahko tudi spomir.skc zapise nekdanjih neenccv, učiteljev in rav natcljcv Darje Vidmar. Kla"dija Koloinija, Alck sandrc Trcbižan in Sonje Kodrič. Iz preglednic statističnih podatkov o necncih in predmetniku je za ves čas obstoja šole mogoče dobili sliko o skupnem številu učencev v posameznih šolskih It ,il) razvidno pc je tn ii, katere instrumente so igrali. V seznamu zaposlenih so zajeti vsi, ki so dc'ali na šoli (glasbeni pedagogi, ravnatelj administrativno in tehnično osebje). Svoje ime bodo v publikaciji našli tuili vsi nccnci, ki obiskujejo ajdovsko šolo v jubilejnem letu 1997/08. pa Člani svela staršev in sveta solc. K.,|ižico bogaiiio reprodukcije nekaterih doku mentev in številne fotografiji , povezane z, dejavnostje Šole Avloriea publiakcijc sc je naslonila predvsem na arhivske vire. Poleg dokumentacije glasbenih šol v Ajdovščini m Novi Gorici jc pregledala tudi arhivsko gradivo številnih upravnih organov, ki so se ukvarjali s problematiko glasbene šole na različnih ravneh. Marši kak dokument so pc sodi I i tudi zasebni lastniki Naslovnico publiakcijc jc oblikoval slikar Danilo Jcjcic. Aleksandra Pavfič-Milnsi 130 Occnc in poročila o publikacijah in razstavah ARHIV] XXI 1 (>98 Pavel Plesničar, Ajdovščina, Pogled v njeno preteklost, Komentirana objava 7godovine Ajdovščine in Šturij, za objavo pripravila Ivanka Uršič, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Nova Gorica 1997, naklada 500 izvodov, 184 strani Februarja 1997 jc minilo 50 let od smrti Pavla Plesničar ja, Šolnika, krajevnega zgodovinarja in puhli cista, znanega predvsem po bibliografiji slovenskih knjig in pericdikt; na Primorskem od Icla 1607 do konca Icla 191S z naslovom Narod naš dokaze liram ki je izšla leia IV40 v Ljuhljani Pavel Plesničar rojen 4. junija 1880 v bližini Trnovega pri Gorici, je de1 svojega življenja pred pr"o sveiovno voino preživel kol učitelj ludi v Ajdovščini Tair ,c začel zbirali prve podatke za zgodovino lega kraja. Italijanska okupacij? ga je pahnila v emigracijo v Ljubljano in v icvn kraju je med letoma 1941 in 1945 pisal kroniko" Ajdovščine, kmalu nalo pa 22. fehruarja lela 1947 tudi umrl. Plesničarjeva bccrka prim, dr. Vela Tuma je Po krajinskemu arhivu v Novi Gorici Icla 1995 odstopila del očetove zapuščine, v njej se nahajata tnd: dva zvezka rokopisov o zgodovini Ajdovščine, z željo, da bi lo delo našlo pol med Ijiidi Tl zapisi so po vsebini že pravo zgodovinsko delo siecr nešolancga zgodovinarja, pač pa debrega opisovalca kraja in Jjudi. Pri tem seveda ne gre pozabili, da je lo predvsem zgodovinski vir z vsemi napakami in nedoslednostmi, namen/en luči p iliodniim raziskovalcem ajdovske preteklosti. Z izdaj" le publikaciji, v Pokrajinskem arhivu v No .'i Goriei dopolnjujcimo izdajateljsko dejavnost s samostojnim objavljanjem arhivskih virov in hkrali nadaljujemo prikaze zgodovine posameznih krajev območ a, ki ga pokrivamo s svojo deiavnosljo, V uvodu urednica navaja najosnovnejša dejstva, ki zadevajo avlorja in njegeo delo, ter daje potrebno napotke za branje in razumevanje Plcsn carjevega besedila ler njenih dopolnitev ali opomb .Sledila izčrpen Plcsnicarjcv življenjepis in poskus njegove bibliografije, vendar la ni popi na. Potem lahko beremo prvi, zcmljcp;sni del ajdovske kronike". V njem nas avlor najpre' seznani z geografsko in geološko podobo Ajdovščine in njene okolice. Zalem jc na vrsli politični opis ajdovske občine v okviru tcdaajc dežele Goriško-Gradi.ičansfc, predstavitev prebivalstva ter gospodarskega razvoja, opis kmetijskih panog (policdelstva, "inogradnišiva, sadjarstva, živinoreje ir čehelarsiva), obrli, irgovirc, prometnih povezav, denarn h zavodov in podpornih društev. Posebno poglavj': ji namenjeno duhovni izohrazbi in značaju Ajdovcev. V leni poglavju avtor našteva šole, knjižnice, kulturna in športna društva ler opozarja na izginevanje ljudskega izročila, pri tem pa zapise tudi nek,ij znanih pripovedk Drugi, osrednji del kronike nosi naslov Ajdovščina pogled v njeno pr;lcko ;l - in obsega dve celoli. Najprej splošen pregled zgodovine Ajdovščine in htnrij od predrimske tiobe do začetka ¿0. stoletja, nato pa najobsežnejši del Z našlo.oni Posameznosti. V leni delu Plesničar podrohno ohr lvnava zanimive ljudi in dogodke