4-i8                                               1. A. Klemenčič: Domovini.
mit meinen Schreiben belastige,   ich empfehle  mich bestens,   und bin mit Vorziiglichster Hochachtung
Eiier Hochwiirden
gh. Diener
Minkendorf am 27ten Marž 1818.                     Andreas Krattncr m. p.
Tfarrer.
Domovini.
G
vetje zopet zemljo kriva,
Pomlad krije plan in dol, Meni pa sred zaliva Žalost in globoko b51.
Misel me teži jedina,
Jemlje mi ves mir, pokoj: Revna moja domovina,
Narod siromaški moj!
Togo v srci gledam cvetje, Zate ni cvetii! . . .
Kje si žar, oj, kje si vesna Mojega rodil?
Ve"trec tamkaj  zunaj veje,
Vihre tu besne": Zemlja lepa, zemlja naša
Bojno je polje"!
Stojim na griči; pod menoj ravan, Poljč, livade, temni logi;
Izza gora. smehlja se mladi dan . . Morda i tebi, rod ubogi?
In žarki v tihi, nemi dol hite", Bleste" po cvetkah kaplje rosne;
Li rosne kaplje? . . .  Naroda solze", Solze bolesti že neznosne!
Po mdrji viharnem  čhlnič mi plava, Veslaš moj narod, samcat mornar;
Visoko se vzpenja vodna planjava, Z modrine ne sije nijedni žar.
O ne obupaj, narod moj! Prišel bo hip, prišel bo dan, Vihar bo prihrumel besan, Zemljd bo črna noč pokrila. Žarel bo blisek, grom bobneč, Udarjal v krik sote"sk šumeč, Pravica s silo bo se bila. O, ne obupaj, narod moj!
5-
Naj burja zaganja valove kipeče, Zagrne v temino sve"t širi okrog,
O, stoj,   moj narod,  sred vihre besneče, Ne deni mi vesla obupno iz rok!
O, ne obupaj, narod moj! Utihnil bode bojni grom, Prisvetil žar na mili dom In vdihnil novo mu življenje. Dehtel bo hrib in dol in gaj, Dehtel bo roda novi maj, Pozabljeno bo vse trpljenje! O, ne obupaj, ndrod moj!
I. A. Klemenčič.