PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 številka 43 četrtek, 7. novembra 1996 160 tolarjev Volit^ve so tu! V Velenju in Nazarjah ne samo državne, ampak istočasno tudi lokalne: v Mestni občini Velenje v petnajst svetov krajevnih skupnosti in tri mestne četrti; v Nazarjah pa v tri svete krajevnih skupnosti. Istočasnost državnih in lokalnih volitev bo vsaj malo olajšala Ji-nančni napor občinam, ki si morajo lokalne volitve sfi-nancirati same. Volitve so res tu! Dobesedno. V nedeljo, 10. novembra, se bo širom po Sloveniji odprlo okoli 3500 volišč. Na sedežih okrajnih volilnih komisij, so se odprla že v torek, 5. novembra za tiste, ki ne bi mogli voliti v nedeljo, bi pa to želeli. Ta volišča -predčasna - so odprta še danes, v četrtek, 7. novembra. V Velenju, kjer je predčasno volišče v stavbi Mestne občine Velenje, bo danes (četrtek!) odprto še od 7. do 15. ure. V nedeljo bodo volišča odprta dlje, od 7. do 19. ure. Prvi neuradni izidi volitev bodo znani že nasledji dan, 11. novembra, medtem ko bo na uradne treba počakati do 15. novembra. Še ene zadeve ne gre spregledati: vključno z jutrišnjim dnem, petkom, 8. novembrom, lahko tisti, ki zaradi bolezni v nedeljo ne bi mogli na volišče, bi pa radi volili, sami ali preko sorodnikov to sporočijo okrajni volilni komisiji. bo poskrbela, da jih bo v nedeljo na domu obiskal mobilni volilni odbor. Milena Krstič - Planine foto vos Nekateri so že volili. Takole je bilo včeraj v mestni hiši v Velenju. Spoštovane občanke, spoštovani občani! V nedeljo, 10. novembra bodo v Mestni občini Velenje tudi volitve za Svete KS in mestnih četrti, ki so pomembne za enakomeren razvoj KS in občine. Udeležite se volitev in oddajte svoj glas za razvoj Vaše krajevne skupnosti! Srečko MEH O ClM&b-ŽUPAN Izobrazba: VI. stopnja. , . , J Poklic: inženirka kemijske ^Njtf-' tehnologije, izredna j j študentka na Visoki šoli za j gk^jjflkjj^ij^r Zakonski stan, ime moža: / I C j jI poročena, mož Vojko. ...........-i s«*/«i «1*1 Število otrok, starost in njihovo ime: sin Jan, 2 leti. Kaj vas v državi najbolj moti? "Mačehovsko" ravnanje z naravnimi bogastvi (izredna izčrpanost in uničenje naravne prsti, oporečna pitna voda, onesnaženo ozračje), kar vodi v vedno večje število kroničnih in degerativnih obolenj, rakastih tvorb, prezgodnjih smrti, prizadetega genetskega materiala,..., vedno slabše socialne razmere, neučinkovitost policije in sodstva, bogatenje posameznih priviligirancev na račun divjega lastninjenja. Za kaj bi se kot poslanka zavzemali? Za zaščito zdravja ljudi in naravnih bogastev, za suvereno in gospodarsko uspešno Slovenijo, -----za socialno varno državo in za človeka dostojno življenje v vseh Judita Krneža starostnih strukturah, za enakopravnost žensk na vseh področjih, za Naslov: Levstikova 21, Šoštanj boljši socialni položaj mladih družin in svetlejšo prihodnost mladih. Naša in vaša kandidatka za Zgornjo Savinjsko dolino, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Velenje - desni breg, Plešivec, Staro Velenje in Pesje. Občina Šmartno ob Paki praznuje ISSN 0350-5561 Martinovo je star jesenski praznik obložene mize, na kateri morata biti tudi pitana gos in mlado vino, ki dozori ravno na god tega priljubljenega svetnika. Vse šege in navade, ki so se nabrale okoli Martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, da je Martinovo "jesenski pust". V novembru so namreč pogani našega podnebnega pasu obhajali praznik v zahvalo za letino, pripravljali so si zaloge za prihajajoči zimski čas, svoja obredna slavja pa so imeli tudi pastirji, saj se je bilo treba zahvaliti za uspešno pašo, zmanjšanim čredam pa izprositi blagoslova. K vsem tem slavjem pa so prihajali tudi duhovi rajnih prednikov. Karkoli se torej ob martinovanju dogaja je starejšega izvora, kot je svetnik sam, tako da je svetnik čigar god je Cerkev postavila v primeren čas, moral prevzeti pogansko praznovanje in šege, ki jih med našimi predniki ni bilo mogoče zatreti. Martin je danes med našimi ljudmi gotovo eden najbolj priljubljenih in čaščenih svetnikov. Vseeno pa tudi tokrat naj velja zmernost. D.K. 11. november, dan, ko goduje Martin, so člani Sveta občine Šmartno ob Paki izbrali za dan občinskega praznika. Prvi v zgodovini občine bo to, zato ga želijo zaznamovati temu primerno. Ob tej priložnosti bodo predali svojemu namenu kar nekaj pridobitev (nekateri občani mednje uuvrščajo tudi sprejem občinskih simbolov. Na slavnostni seji Sveta v ponedeljek bodo uradno dvignili zastavo z grbom občine), člani šmarškega turističnega društva pa bodo poskrbeli za kulturno-zabavni del praznovanja. Seveda v sodelovanju z ostalimi društvi v občini. Nekaj prireditev se je že zvrstilo, preostale se bodo vse tja do 16. novembra. Ob prazniku tudi čestitke našega uredništva! . r :•-,■■:_■ I'V. Hermina Groznik na glasovnici pod št. J SOCIALNA VARNOST IN ZLSD ENAKE MOŽNOSTI ŠOLANJA Velenje Bojan Kontič na glasovnici pod št.:{"6} ODLOČAJ M O SAMI ZLSD O SVOJI BODOČNOSTI Velenje d d ZAVAROVALNICA MARIBOR UHO d.0.0. DOM UČENCEV, Efentami ti, VELENJE Tel.: Fan.: 063/ S5B-794 • CD ROM 8x -SB 16 bit ACER - Zvočniki 60W -komplet 10CD iger 9770350556014 2 MS ČAS DOGODKI 7. novembra 1996 Občinski svet Gornji Grad Odlagališče je last občine Na dvajseti redni seji so gonyegrajski občinski svetniki največ časa namenili problematiki osrednjega odlagališča smeti in odpadkov za vseh pet občin in se na podlagi odločitev ostalih občinskih svetov že precej približali dokončni rešitvi tega perečega problema. Sprejeli so namreč odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki je za ostale občine bistvenega pomena. Določa namreč, da te občine na odlagališče v Podhomu ne bodo smele odlagati smeti in odpadkov, če tega odloka ne bodo potrdile; odlagališče je namreč na področju občine Gornji Grad in njena last. Ta odlok pomeni tudi približevanje konceptu slovenske strategije ravnanja z odpadki, so posebej poudarili. Zelo pomembno tudi je stališče gornjegrajskega občinskega sveta, da novega komunalnega podjetja v Gornjem Gradu ne bodo ustanavljali in da bo smeti in odpadke še naprej odvažala mozirsko Javno podjetje Komunala, pogoj za to pa je dokončno opravljena delitvena bilanca tega podjetja. Za prebivalce občine Gornji Grad je pomembno določilo, da bodo poslej odvoz plačevali vsi občani, tudi tisti, ki so se doslej posluževali kontejnerskega odvoza. Svetniki so obravnavali tudi ureditveni načrt prenove starega jedra Gornjega Grada, nekaj novih rešitev pa je pogojila nedavna anketa med krajani. Ključna problema središča tega kraja sta prometni režim in pomanjkanje parkirišč. Težave nameravajo rešiti z enosmernimi cestami in priključki na prevideno obvoznico. Dokaj razgreta je bila razprava o volitvah v organe krajevnih skupnosti. Problem ni bil v previdenem dveletnem mandatu, ampak v razmišljanju o ukinitvi statusa pravne osebe za krajevno skupnost Nova Štifta, ki za krajane v nobenem primeru ni sprejemljiv. Volitve naj bi izvedli decembra na zborih krajanov oziroma vo- lilcev v posameznih krajevnih skupnostih. jp Hišo bo porušil Vegrad Velenje - Kot smo pred časom že poročali, bodo v mesecu decembru dokončali nov stanovanjski blok ob Cesti talcev v Velenju in dodelili ključe novih neprofitnih stanovanj 24 družinam. Da bodo lahko uredili okolico bloka in zgradili še parkirišča, pa morajo odstraniti domačijo Zbičajnik. Po javnem razpisu za to delo so na Mestni občini Velenje kot najugodnejšega ponudnika izbrali Vegrad Velenje. Z deli bo ta pričel zelo kmalu. bš Območna organizacija RK Velenje Pomoči za 268 paketov Zaradi vse skromnejše pomoči iz tujine in zaradi vse večjega števila socialno ogroženih domačih družin so se pri Rdečem križu Slovenije odločili za akcijo z naslovom Nikoli sam. TVajala je od 10. junija do konca avgusta letos. Denarne prispevke državljanov so zbirali na enotnem žiro računu, nato pa ga glede na tisočakov pa je dobila RK Velenje v gotovini. "Ker je 268 paketov za naše potrebe na socialnem področju v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki mnogo premalo, smo se odločili, da bomo s tem denarjem in tudi pomočjo ameriške pevske skupine Exaltation (ta je na nedavnem gostovanju po Sloveniji RK Velenje darovala pomoči za socialno ogrožene domače družine in posameznike drugače ne bomo mogli zagotoviti." Pakete, ki so jih pripravili pri RK Slovenije, so iz skladišča na Prešernovi v Velenju začeli deliti prejšnjo sredo. (tp) S seje Sveta občine Šoštanj Brez pripomb in razprave opravili dve tretjini dela Svetniki občine Šoštanj so se v torek, 29. oktobra, sestali še na zadnji seji v oktobru. Od 12 točk dnevnega reda, ki so se jih lotili, so se najdbe zadržali pri zadnji točki dnevnega reda, pri pobudah in vprašanjih svetnikov, kjer so na mnoga vprašanja dobili že tudi odgovore. Sicer pa so svetniki tokrat sprejeli dobri dve tretjini točk brez vsake razprave. Svetniki najbolj vneti na koncu Rajko Zaleznik (SDS) je prepričan, da bi si šoštanjski rojak kipar Ivan Napotnik (njegova dela, kot je rekel, so v Šoštanju ohranjena po zaslugi Viktoija Kojca in Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje) zaslužil galerijo v primernejših prostorih, kot jo v Šoštanju ima -namesto v kulturnem domu vsaj v Majerjevi vili. Šoštanj bi se s tem pridružil verigi tistih krajev v Sloveniji, ki so svojim znamenitim rojakom dali ustrezno veljavo. Branko Valič (ZLSD) je vprašal, kako dolgo bodo v Šoštanju, v komisijah Sveta, imeli ljudi, ki ne živijo v občini Šoštanj. Predlagal je, da jih Svet razreši in na njihova mesta imenuje nove. Boris Gomboc (SLS) bi želel vedeti, kako se financirajo stranke v občini, rad bi poznal ključ te delitve. Milan Kopušar (LDS) je razmišljal o novi sistemizaciji občinske uprave, dopolnjeni s sekretajem Sveta (ideja, kije ponovno obujena), predvsem pa imenovanjem tajnika občine (zdaj imajo v Šoštanju v.d.) oziroma razmisliti o podžupanu. Petra Radojo (SDS) je na jesen zanimal šoštanjski bazen, rad bi, da bi do naslednje kopalne sezone bile stvari jasne, predvsem pa bi rad vedel, kaj se dogaja z lastništvom bazena. Skratka, najbolj pestro je bilo tokrat pri pobudah. Nadzorni odbor o trošenju denarja iz naslova "poplav" Milica Kovač je v imenu nadzornega odbora poročala Svetu o trošenju sredstev za elementarni nesreči, ki sta občino Šoštanj v letu 1995 prizadeli kar dvakrat -15. julija in 9. avgusta. Osnovno sporočilo: namenska sredstva (skupaj so dobili 33.820.000 tolarjev, do konca oktobra so jih porabili približno 31.000.000) so bila tudi namensko porabljena. "Kar se po časopisih bere (Velunja), ne spada pod našo pristojnost, ampak je stvar Nivoja Celje. Vodotoke ureja Nivo, občina Šoštanj pa pri tem nima pregleda nad pridobljenimi in porabljenimi sredstvi," je rekla Milica Kovač. "Pri kmetijski škodi, kjer je nekaj negodovanja, pa je jasno, da morajo škodo kmetijci dobiti povrnjeno. Denarje bil nakazan Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, njena naloga pa je, da denar odda. 70 odstotkov teh sredstev so razdelili v septembru," je še povedala. Nadzorni odbor je pregledal tudi nekatere naložbe, ki so jih financirali iz letošnjega proračuna občine Šoštanj (cesta Ravne-Ruml, toplovod Florjan, CATV Skorno-Florjan, asfaltiranje ceste Zavodnje) in ugotovil, da pri tem ni bilo nič narobe. Večino zadev potrdili brez razprave Sicer pa so svetniki v Šoštanju prejšnji teden potrdili sporazum o določitvi kriterijev in delitvi premoženja med Mestno občino Velenje, občino Šoštanj in občino Šmartno ob Paki v prvem delu, ki "ni sporen", kot so rekli; osnutek odloka o preoblikovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje - komunalna dejavnost (pisne pripombe so posredovali, če so jih imeli, posebni komisiji, imenovani s strani Sveta); odločali o odprodaji nepremičnin in gradbenih parcel; določili višino poprečne gradbene cene stanovanjske površine in stroškov komunalnega urejanja zemljišč; se sezanili z odlokom o oskrbi s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja v občini Šoštanj; dodamo pa obravnavali in sprejeli sklep, da pristopijo k izdelavi lokacijskega načrta za kanalizacijo Topolšica - centralna čistilna naprava. O vrnitvi mandata kasneje Na dnevnem redu je bila še ena točka - vrnitev mandata svetniku Petru Rezmanu iz vrst Zelenih, ki mu je mandat v Svetu prenehal po tistem, ko je opravljal nalogo sekretarja občine, ki ni bila združljiva z opravljanjem naloge svetnika. Zdaj, ko svetnik te naloge ne opravlja več, so o vrnitvi mandata razpravljali v Svetu, vendar odločili, da zaradi vrste nejasnosti (zadeva naj bi bila na sodišču in še ni zaključena, kaj šele pravnomočna, kot je rekel eden od svetnikov) o tem še ne bodo sklepali in stvar preložili. Milena Krstič - Planine si' » ■■ 268 paketov, ki so jih pripravili pri RK Slovenije v okviru akcije Nikoli sam, je za potrebe na socialnem področju v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki mnogo premalo. naslov pošiljatelja delili območnim človekoljubnim organizacijam. Občani iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so v akciji Nikoli sam zbrali 611.458 tolarjev. Z delom zbranega denarja so napolnili 268 paketov (v njem je po 2 kg sladkorja, 3 kg moke, 3 konzerve rib, 21 olja, 1 kg riža, prav toliko testenin, 10 dkg prave kave, 1 napolitanke in 3 kg pralnega praška), 193 1000 ameriških dolarjev), pripravili še približno 500 takšnih paketov. Žal bo vse pomoči skupaj dovolj le za en mesec," je povedala Darinka Herman, sekretarka območne organizacije RK Velenje. V drugem delu akcije Nikoli sam bodo pri RK Slovenije zbirali denar za mladinsko okrevališče Debeli Rtič. "Mi ob tej razmišljamo še o svoji zbiralni akciji, ker preprosto Konec tedna bo za marsikoga usoden Bliža se dan, ko bodo padale glave. Nedolžne glave. Padale bodo le po volji ljudi in za ljudi. Konec tega tedna bo krvav, res krvav. Nič se ne bojte. Ne napovedujemo, da bo konec tedna krvav zaradi volitev. Tudi zaradi prometa, močno upam, ne. Glave bodo padale zaradi Martina. In padale bodo glave gosi. Saj poznate tisto: ni ga Martina brez goske in vina. Ob tem se še enkrat izkazuje, da so za veselje nekaterih potrebne žrtve. Upam, da to z volitvami, ki letos sovpadajo z martinovanjem, nima res nič skupnega. Gotovo pa je res, da bo letos prava Martinova gos, tista, ki bo "padla" na samega svetega Martina dan, enim bolj teknila kot drugim. Popolni volilni rezultati sedaj res še ne bodo povsem znani, ampak v glavnem se bo že vedelo, kdo se bo veselil, kdo pa tarnal, da bo treba menjati volivce. Škoda, da v tem tednu ne smemo več objavljati javnomnenjskih raziskav, ki kažejo, h kateri stranki se bolj nagibajo glasovi volivcev. Tako ne smem objaviti mnenja prijatelja Janeza. Frizer je in ker se pri njem v času "obdelave" glave ljudje dodobra spovejo, pravi, da dobro pozna voljo ljudstva. Tisto pravo voljo. Vseeno mislim, da nismo izgubili veliko. Rezultati volitev namreč pogosto nimajo kaj veliko skupnega z resnično voljo ljudi. Ne vem, kateri hudič prime nekatere ljudi, ko imajo v roki svinčnik in list s strankami in kandidati, da zaokrožijo imena, kot jih zaokrožijo. Mnogi namreč sploh ne zaokrožijo tistih, za katere so bili še prej, preden so vstopili na volišče, prepričani, da ga bodo obkrožili. Kot da bi jih v tistem trenutku preblisknila skrivnostna sila. Eni to imenujejo angel varuh, drugi pa, da jih je obsedel sam hudič. Zato pa potem imamo take volilne rezultate, kot so. In take politike, ki nas vodijo. Ampak vse bomo izvolili sami. Hote ali zaslepljeni! Letošnje predvolilne razprave najvidnejših kandidatov so bile take, da res ne vem, česa se lahko nadejamo pod novo oblastjo. V kolikor bo sploh nova. Kandidati in strankarski prvaki so se namreč bolj obmetavali med sabo, kot pa volivcem razlagali, kaj so jim pripravljeni servirati, če bodo izvoljeni. Po tem sodeč, so se le malo streznili, saj je res bolje ne obljubljati, kot obljubljati kaj nestvarnega. Praksa namreč dokazuje, da se po volitvah uresniči le malo obljub. Nekaj se bo gotovo uresničilo, pa sodi v predvolilno obljubo ali ne. Napovedali so, da se bo bencin letos zagotovo še podrdažiL Take obljube ljudje seveda niso veseli, veseli pa so je tisti delavci (ali vsaj vodilni), katerih podjetja so zdaj zaradi razkoraka med ceno najte in ceno najinih derivatov v resni krizi Toda takih, ki so v resni krizi, je še veliko, zato je kar dobro, da se volilna kampanja končuje. Da ne bi kdo od politikov, tak seveda, ki ima tako moč, obljubil še kaj podobnega. Konec tedna bomo torej dvignili kozarce. Da bi vince dobro teklo in da bi se vse skupaj dobro izteklo. (k) 7. novembra 199fc AKTUALNO NAŠ ČAS 3 Seja sveta Mestne občine Velenje Mladinski center bo zaživel dr. Vladimir Koran odstopi Tudi tokratno sprejemanje dnevnega reda je bilo zapleteno in že ob tem so se začele vsebinske razprave. Predlagani sta bili tudi dve dodatni točki, ki pa jih svetniki niso uvrstili na dnevni red. TZiko niso podprli predloga predsednika komisije za stat in poslovnik sveta dr. Vladimira Korana (SDS), da naj bi razrešili člana komisije Aleksandra Forštner-ja (SKD), češ, da se sej ne udeležuje. Iz protesta je ta takoj po glasovanju, nepreklicno odstopil s funkcije predsednika. Na dnevni red tudi niso uvrstili predloga FVanca Seveija (nestrankarski) o obravnavi stanovanjske problematike najemnikov stanovanj v denacionaliziranem objektu na Starem trgu 19 v Velenju. Gradivo je namreč predložil prepozno, da bi lahko strokovne službe pripravile stališča. Številne pripombe na zapisnik Potem, ko so vendarle potrdili dnevni red, se je znova zataknilo. Svetniki so namreč podali številne pripombe na osnutek zapisnika prejšnjega zasedanja Predvsem so se hudovali nad zapisom o glasovanju o predlogu upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč. Zaplet so razrešili na predlog predsednika sveta Draga Martinška tako, da bodo ponovno preverili magnetogram zasedanja, ki ga bodo dobili tudi vodje poslanskih skupin, tistim, ki so zahtevali pa bodo priskrbeli tudi kaseto s posnetkom prejšnjega zasedanja sveta. Seveda bodo preverili tudi vse pripombe in jih do oblikovanja predloga zapisnika uskladili z magnetogramom. Velenje ima Mlacfinski center Kar nekaj mesecev se je v svetu Mestne občine Velenje vlekla razprava o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski center, na tokratnem zasedanju pa so ta odlok potrdili, ob tem da se mnogi svetniki s tem še vedno niso strinjali in so tudi zahtevali poimensko glasovanje. R-anc Sever (nestrankarski) je izrazil nezadovoljstvo, ker še vedno ni dobil odgovorov na zastavljena vprašanja o višini te naložbe, dr. Borut Korun (SLS) meni, da vodi parcelacija slovenske družbe v kaos. Tone De Costa (SDS) je ponovno poudaril, kako si morajo zagotavljati za svoje delo sredstva taborniki, v primeru Mladinskega centra pa se sredstva trosijo bianko. Pridal je tudi, da je imela mladina v Velenju že veliko prostorov, ki pa so vsi iz neznanega razloga propadli (Mladinski klub, Dom borcev in mladine, Plač). Igor Centrih (Zeleni) je izrazil ob tej točki svoj protest do dela sveta, ki je po njegovem postavljen pred dejstvo, da to mora sprejeti. Mladinski center je bil namreč zgrajen in odprt predno so svetniki sprejeli odlok o njegovi ustanovitvi. Herma Groznik (ZLSD) seje odločno zavzela za ustanovitev centra, na očime o tem, da bo v njem tudi "šank" pa je odgovorila, da bi morala slovenska družba, če se želi resno soočiti s to problematiko, narediti kaj več na področju obdavčevanja alkoholnih in brealkoholnih pijač. Drago Martinšek (LDS) je odgovoril na očitke, češ daje bila naložba v Mladinski center uresničena brez potrditve v svetu odgovoril, da to ni res, saj je bila ta postavka jasno opredeljena v občinskem proračunu. Odločno se je za Mladinski center opredelil tudi Franci Blatnik (ZLSD), ki je ob tem menil, da svetniki premalo zaupajo mladim, pridal pa je tudi to, daje mnogo bolje, da imajo organiziran javni zavod, ki ga lahko v primeru, če je v njem kaj narobe, kadarkoli zaprejo. Glasovali so poimensko, odlok pa so potrdili: Povh, f fribar,Košir,E5ečič, Martinšek, Grm,Tičič, Špegel, Semečnik, Stropnik, Zupančič, Groznik, Janežič, Planine, Blatnik, Grošelj, Zotll in Forštner. Vzdržali so se: Centrih, Sever, dr. Korun, Arlič, De Costa, Lorger, dr. Korun, Lovrec in Kralj, proti pa je glasoval Jeraj. Na Starem jaško bo radarski muzej Svetniki so v torek sprejeli od-lokj o ureditvenem načrtu Stari jašek, ki obsega malo manj kot 16 ha površin med Koroško cesto, mestnim stadionom, velenjskim jezerom in področjem vrtičkarst-va. Poseljeno je z industrijskimi servisi in skladiščnimi prostori s pripadajočo infrastrukturo. Na območju APS ureditveni načrt ohranja obstoječe objekte s postopnim uvajanjem dejavnosti, ki bodo dopolnejvalie prevladujoče dejavnostiv območju Starega jaška. To bo med drugim centralni muzej rudarstva s spremljajočimi dejavnostmi kot so stare obrti povezane z rudarstvom in konjerejo, specializirane obrtne delavnice, lokali za obiskovalce. Na območju konjeniškega centra je začrtana njegova ureditve. Dejavnosti Sipaka, Elektronike, Gradisa in Mizarstva naj bi dolgoročno prenesli na drugo lokacijo, tu pa podredili dejavnosti prej omenjenim. Dorečeno pridobivanje tehničnega gradbenega kamna Podjetje za vrtanje in miniranje iz Ljubljane je izdelalo Rudarski projekt pridobivanja tehničnega gradbenega kamna, ki je sestavni del Ureditvenega načrta kamnoloma Selo, ki so ga svetniki na torkovem zasedanju potrdili Z njim so določili mejo, velikosti ter zemljišča obravnavanega območja ter pogoje za izrabo in poseganje v prostor. Upravljalec kamnoloma je Vegrad iz Velenja, njegova razširitev pa z omenjenim prostorskim dokumentom ni predvidena. Na Lubeli bo 22 vrtickarjev V osnutku so dali svetniki zeleno luč zazidavi vrtičkarskega naselja na Lubeli, kjer ima parcele 22 vrtičkaijev. H so odkupili zemlj išča in si na njih brez dovoljenj zgradili objetke, zato so nekateri svetniki ob predlogu tega dokumenta menili, da gre za izsiljevanje in legalizacijo črnih gradenj. Predstojnik Urada za okolje in prostor Marko Vučina pa je pojasnil, da s tem dokumentom zgrajenih objektov ne legalizirajo, ampak opredeljujejo, kakšni ti smejo biti. Upoštevali so tudi pripombe krajevne skupnosti, ki bo dajala soglasja k pridobitvi vsakega gradbenega dovoljenja, pred tem pa bodo morali investitorji poravnati prispevke za uporabo krajevne ceste. Reorganizacija komunale Na dnevnem redu so imeli tudi tri odloke s področja komunale. Prvi predvideva preoblikovanje tega podjetja v družbo z omejeno odgovornostjo, drugi določa oskrbo s toplotno energijo iz sistema daljinskega ogrevanja, tretji pa je odlok o komunalnem redu. Vse tri dokumente so v osnutku tudi potrdili. Svetniki sprašujejo Že pred nekaj meseci je dr. Ivan Kralj (SKD) izpostavil problem križišča pred predorom v Velenju in takrat mu je bilo obljubljeno, da bodo ta problem razrešili julija. Tega pa niso storili, zato je ta poslanec ponovno opozoril na to problematiko, obtem pa izrazil prepričanje, daje tu cestni zamašek tako velik tudi zaradi zaprtja ceste pri Živkoviču. Tone Lovrec (SKD) je menil, da bi morali komunalni nadzorniki pogosteje ukrepati proti kršiteljem, ki se vozijo po Vodnikovi cesti (v bližini osnovne šole Gustava Šiliha), po kateri smejo voziti le vozniki s posebnimi dovolilnicami. Menil pa je tudi, da bi bilo potrebno bife Tinka, ki je prav tako v neposredni bližini te šole, zaradi tega ker vinjeni gosti pogosto nadlegujejo otroke, zapreti. Tb še posebej, ker uspe občina od najemnikov kioskov pobrati le dvajset odstotkov najemnin. Igor Centrih (Zeleni) je opozoril na kaos, ki vlada v Velenju v času volilne kampanje, s tem pa povzročil v svetu ostro besedovanje in obtoževanje, kdo komu v času predvolilne kampanje trga plakate. Mehmed Bečič (SDA) meni, da upravljalci stanovanjskih hiš mnogo preslabo skrbijo za njihov videz, saj so fasade ponekod v zelo slabem stanju. Karli Stropnik (LDS) je menil, da bi bilo smiselno celovito obravnavati stanovanjsko problematiko najemnikov stanovanj v denacionaliziranih objektih. S podobnimi težavami kot jih je omenil Franc Sever za Stari trg 19, se namreč srečujejo tudi na Selu. Franc Sever (neodvisni) je zahteval poročilo o celotni naložbi v Mladinski center ob tem pa menil, da je ta mnogo višja kot od 18 milijonov, ki so navedeni v gradivu. Izrazil pa je tudi nezadovoljstvo, zakaj torkovega zsedanja niso snemali. Mira Zakošek JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje V LB Splošni banki Velenje d.d. vam nudimo naslednje storitve na področju naložb v vrednostne papirje: • posredujemo pri prodaji delnic iz privatizacijskega procesa: LEK, MERCATOR, KOVINOTEHNA, KOLINSKA, DROGA,... • nudimo storitve nakupa in prodaje ostalih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi • opravljamo prenose lastništva v klirinški depotni družbi • pripravljamo in izvajamo primarne izdaje vrednostnih papirjev • izvajamo komisijske posle za Banko Slovenije, Ministrstvo za finance in ostale institucije, za katere prodajamo in vnovčujemo blagajniške zapise, zakladne menice, obveznice. Vabimo vas, da nas obiščete ali pokličete na telefon: 063/855-964. z gospodarstveniki NAZARJE - V nedeljo popoldne je občino Nazarje in zgorn-jesavinjske gospodarstvenike obiskal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Na sedežu nazarske občine v gradu Vrbovec so ga sprejeli župan Ivan Purnat, kandidat za državnozborske volitve na listi LDS v Zgornji Savinjski dolini Milan Cajner, direktorji gozdarstva, lesne industrije, kmetijstva, Modne konfekcije Elkroj, MGA Nazarje ter predsednik Zgornjesavinjske gospodarske zbornice Mozirje Franc Benda. V daljšem razgovoru so osvetlili sedanjo problematiko in razvojno perspektivo podjetij v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini, predsednika vlade pa so seznanili tudi z željami in potrebami predvsem pri izgradnji prometnic, šol ter z lastninskim preoblikovanjem. Ob tej priliki je župan Ivan Purnat pripravil poseben sprejem za uspešnega nazarskega podjetnika Mirana Cigaleta, ki mu je firma Bosch Siemens kot zelo uspešnemu kooperantu podelila najvišje priznanje za kakovosat ob skoraj tridesetletnem sodelovanju. Čestitko je podjetniku in hčerki izrekel tudi dr. Janez Drnovšek in poudaril, da je ob takšnih primerih še bolj optimistično razpoložen. Jože Miklavc Gorenje Gospodinjski aparati Za gospodinjske aparate dohodninske olajšave Vlada Republike Slovenije je v začetku letošnjega leta izdala odredbo o določitvi kriterijev energetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke potrošnje. Po besedah državnega sekre-tarja za energetiko Borisa Soviča je to eno izmed prizadevanj za manjšo porabo energije in vode in s tem tudi za manjšo ekološko obremenitev okolja. V zadnjem obdobju so bili doseženi na tem področju pomembni napredki. V Sloveniji smo na primer v šestdesetih letih porabili za ogrevanje na kvadratni meter 30 do 40 litrov kurilnega olja, danes pa ga manj kot 20 litrov. Po vsej Sloveniji je Ministrstvo uvedlo mrežo energetskih pisarn, v katerih dobijo uporabniki nasvete, kako čim bolj racionalno koristiti energijo, več pa bi morali v prihodnje narediti tudi na področju davčnih olajšav. Enega prvih korakov so z odredbo o določitvi kriterijev energetske učinkovitosti tudi naredili, saj lahko nakupe proizvodov, ki ustrezajo tem kriterijem kupci uveljavljajo kot dohodninske olajšave. Za ta pooblastila se je borilo tudi Gorenje, ki že dolgo izdeluje aparate, ki ustrezajo takšnim mednarodnim kriterijem. V mnogih zahodno evrop- skih državah namreč drugačnih proizvodov niti ni mogoče prodajati. Prav zaradi tega so v zadnjih dveh desetletjih ogromno vložili v razvoj in tudi dosegli velike uspehe. Tako so na primer še leta 1995 porabili njihovi pralni storji pri programu 95 stopinj kar 3,6 kWh in 160 litrov vode, današnji pa le še 1,6 kWh in 49 litrov vode. Gorenje si je potrdila prislužilo kar za 9 osnovnih tipov pralnih strojev, dveh sušilnikov in 16 osnovnih tipov hladilno zamrzovalnih aparatov. Namestniku generalnega direktorja Borutu Mehu jih je izročil državni sekretar za energetiko Boris Sovič, ki je ob Prva slovenska potrdila o izpolnjevanju kriterijev energetke učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja je namestniku generalnega direktorja Gorenja Borutu Mehu izročil državni sekretar za energetiko Boris Sovič tem izrazil upanje, da bo podobnih energetsko varčnih aparatov v prihodnje še več, Borut Meh pa je menil, da bi morala država v prihodnje bolj podpirati takšne ekološke projekte. Kupci omenjenih 21 tipov Gorenjevih aparatov bodo lahko pri vložitvi davčnih napovedi uveljavljali že letošnje nakupe na osnovi računov in ustreznih potrdil. M.Zakošek Po Piki Pika Pikin festival je letos doživel in srečno preživel pravljično število sedem. Malokdo bi si še pred tremi, štirimi leti mislil, da bo odštekana ideja o Pikinem dnevu doživela takšen razcvet. Pa ne gre ravno za Piko Nogavičko, ta je pravtako izposojena, kot bi lahko bil eden slovenskih narodnih junakov. Gre predvsem za otroško naravo, ki je v Piki utelešena. Radovednost, zrelost, ustvarjalnost, samostojnost, uporništvo, brezskrbnost in tu-intam neškodljiva nagajivost... Skratka, prav v Pikini naravi je otroški duh dvajsetega stoletja. Tisti, ki smo pri letošnjem Pikinem festivalu največ sodelovali, smo ugotovili, da je bil uspešen. Vsebinsko vsekakor, finančno malo manj, ob vsem skupaj pa je tudi promocijsko za Velenje postal pomemben. A hkrati ravno organizatorji vidimo še vedno veliko neizkoriščenih možnosti in tudi spodrsljajev in napak, ki smo jih storili doslej. Predvsem ugotavljamo, da je Pikin festival postal tako velik in za Velenje tako pomemben projekt, da bo počasi potrebno organizacijo prenesti iz Kulturnega centra in Zveze prijateljev mladine. Da bomo izboljšali in dodali nove vsebine, da bomo delo razdelili na več sposobnih ljudi in ne na koncu, da bo tudi finančni del festivala v vsakem trenutku razpoznaven. Jasno je, da je festival postal velenjski, ni pa še vsem jasno, da bi moralo s festivalom živeti celo Velenje, vsi velenjčani. Tudi to še marsikomu ni jasno, da je za Velenje festival lahko kmalu kar lep posel. Imamo srečo, da so prejšnje, predvsem pa sedanja občinska oblast, začutile,da je Pika tisto ta pravo. Zavedanje in pomoč občinske oblasti /župan Srečko Meh je na zaključku lanskega festivala dejal: "Pike iz Velenja ne damo!" sta prvi korak, da festival ne samo preživi, temveč se še razvije. Drugi korak moramo narediti meščani. Pikin festival je priložnost za mesto priložnosti! In seveda še enkrat hvala vsem, ki so doslej festivalu kakorkoli pomagali, poznal se je vsak par rok, vsak darovan predmet, vsak tolar in vsaka dobra misel. Vse je bilo storjeno in darovano za naše otroke. za Pikin festival Vlado Vrbič Pismo iz Schiedama Letošnjega Pikinega festivala v Velenju, ki je trajal ves teden, sta se poleg ostalih gostov in obiskovalcev udeležili tudi Magda Mijer in Ati Bastiaanse iz partnerskega mesta Schiedam. Polni vtisov se spominjata tistih dni: "Bili sva prisrčno sprejeti in kraljevsko obdarovani. Z eno besedo - bilo je neverjetno. Organizatorji so bili počaščeni, če sva naredili kaj izven festivala. Obe sva se počutili neznansko polaskani. Takoj ko sva prispeli, so naju vprašali, če bi morda hoteli odpreti trgovino Pika Nogavička v centru mesta. Seveda sva bili takoj za to, organizirali pa sva tudi gledališko predstavo." Organizatorji niso bili edini, ki so bili navdušeni nad duom. Veliki in mali otroci so uživali v predstavah, ki sta jih Magda in Ati zaigrali kar v nizozemščini. Povedali sta, da so otroci v Sloveniji bolj uživali na zabavi kot njihovi domači, najbrž zato, ker imajo manj gledaliških predstav in jih zato bolj cenijo. Ob koncu sta še dejali: "Zaključni dan je bil najlepši. Vsi umetniki, ki so sodelovali na festivalu, so vse do športne dvorane, kjer je potekalo praznovanje, v paradi hodili po cestah Velenja. Ko smo se bližali dvorani, je bilo ob poti vse več ljudi. Ob vstopu so nas pozdravljali s tribun. Popolnoma naju je prevzelo, res!" Vtise sta zabeležili Magda Mijer in Ati Bastiaanse Bomo v Šentilju zgrabili enkratno priložnost? Usoda stare šole v Šentilju je negotova vse od trenutka, ko jo je zavod za spomeniško varstvo proglasil za kulturni spomenik. Z odločbo je tudi odredil, da je zgradbo moč uporabiti oziroma obnoviti zgolj v kulturne namene. Tedaj pa se je zataknilo pri denarju. Kje dobiti zadostna sredstva za nujno popravilo zgradbe? Spodnji obokani prostori so zemljiškoknjižna last tukajšnjega župnišča. Zato je po besedah prejšnjega župnika g. Škrinjarja župnišče povabilo priznanega sanatorja cerkva kot drugih starih zgradb strokovnjaka g. Pelka z Bleda. Po temeljitem ogleduje izjavil: "Statika stavbe zasluži oceno prav dobro. Z nekaj injekcijami jo je moč še ojačati, zato je obnova docela smiselna, bi pa tudi ne bila tako draga, kakor se laiku zdi na prvi pogled." Na drugi strani paje dejstvo, da se v Velenju kulturni delavec svetovnega formata ubada s prostorsko stisko, kam namestiti največjo slovensko in verjetno tudi svetovno zbirko prvih beril, natisnjenih v vsemogočih jezikih sveta. Z njeno postavitvijo je že gostoval v Angliji, Zagrebu in drugod. Povsod je požel laskave ocene ne le v strokovnih krogih, temveč tudi v širši kulturni javnosti. Zbiratelj, svetovni popotnik, animator in eden vodilnih delavcev kulturnega centra je po prvem namigu že pokazal posluh za predlagano pobudo z oceno, da je staroavstrijski gradbeni stil stare Šentilj ske šole z bližnjim debelim pokopališkim obzidjem docela prikladen strokovnim zahtevam takšne trajne postavitve. Ob sprejemljivem interesnem združevanju je treba v bitko za sredstva. Pritegniti kaže ljudi, ki imajo jasno vizijo, kaj projekt pomeni in kaj lahko kraju kakor širši okolici v bodoče doprinese; ob dejstvu, da takšna ustanova samodejno postane svetovna prosvetna meka. Da ne bi pobuda naletela na gluha ušesa zgolj zato, ker jo predlagam jaz, spodaj pripisujem, da sem jo že kot šolar iz cekra ukradel rajni nepismeni Neži Martjakovi, medtem ko je plela grobove, in jo iz previdnosti šele sedaj in tukaj uporabljam. Anton Tajnšek Odpoved sebi v dobro ljudi V Savinjski dolini je biser Slovenije - sestre klarise v Nazarjah. Gre za skupino trinajstih sester - najmlajša je stara okoli 18 let, najstarejša pa 91 let. Živijo v samostanu, ki so ga sestra Katarina in še dve drugi zgradile same s pomočjo dobrotnikov. Na malem kosu zemlje pridelajo skoraj vse za preživetje. Njihova odpoved prosvetnemu življenju zaradi sreče drugih je najstrožji red v katoliški cerkvi. Moj prvi obisk pri njih pred dobrim letom je naredil name zelo globok vtis. Čeprav so bile za težko zaveso, jih je izdajal rahel šum. Nisem jih mogla videti, vendar sem čutila, kako so tesno povezane z vsakim, ki jih obišče. Pri večernicah pa sem smela sodelovati. Njihovo čudovito petje s posebno frekvenco me je popolnoma umirilo. Stiska je izginila, na njeno mesto pa je prišlo novo zaupanje. Močno so me ganile besede sestre Katarine: "Od zdaj naprej ne boste v svojih težkih trenutkih nikoli več sami. V svojih molitvah bomo me z vami." Papež Janez Pavel II. je ob letošnjem obisku v Sloveniji sestram klarisam dovolil večjo odprtost do ljudi. Skupina "Prenova v Duhu", ki deluje v župniji sv. Barbare v Velenju, je to odprtost tudi izkoristila. Bili smo njihovi gostje tudi preko noči. Če dobijo goste, se ponavadi prehladijo, saj morajo hišo ogreti na 15 stopinj Celzija. Same namreč živijo pozimi pri srednji temperaturi 8 stopinj Celzija. Da smo lažje dojemali njihove globoke misli, nas je sestra Katarina večkrat sprostila s svojim smislom za zdrav humor. Kot primer je povedala. "Hotela sem se skopati. Pogledala sem na termometer. Kazal je 8 stopinj. Ženska, to pa ne bo šlo, prehladila se boš. Pa sem se znašla. Vzela sem termomter in ga z dihanjem ogrela na 24 stopinj Celzija. Brez strahu sem se okopala." Njihova stalna notranja naravnanost na dobro jih ohranja v vedrini. Brez vsake kozmetike skrijejo več kot 10 let. Zaradi stroge odpovedi vsem užitkom, priboljškom in zelo polnega vsakodnevnega urnika dosežejo veliko zbranost duha. Po drugi strani pa so zelo tankočutne za probleme drugih. Že velikokrat sem izkusila čudežno moč molitve. Primerjam jih z nami, ko nas v glavnem utruja prevelika skrb za srečo in standard nas in naših otrok. Skoraj vsako jutro imam priložnost slišati, koliko hudega se zgodi v bližnji in bolj oddaljeni okolici. Tovornjak s papriko je želo verjetno hotel prečkati Slovenijo z veliko količino mamil. Morda bi jih nekaj kilogramov v Sloveniji tudi ostalo. Na cesti je toliko nesreč, toliko je družinskih in osebnih tragedij, toliko je hudega zaradi notranjih stisk... Kaj mene to briga, imam svojih skrbi zadosti, ne morem nič pomagati, če pa bi že lahko, me to stane preveč časa in truda, to me ne osreči, mi ne prinese koristi, tako in tako ni nobene hvaležnosti. Taki in podobni odgovori so nam kaj hitro v mislih. Sram me je... Ob času volitev smo pri "Prenovi v Duhu" sklenili, da se bomo popolnoma vzdržali kritike na račun politike in politikov. Z molitvijo pa bomo podpirali in spremljali vse, ki si s svojimi besedami in dejanji prizadevajo za korist in dobro vseh državljanov naše mlade Slovenije. Jožica Ribič Center za tehnološko usposabljanje organizira seminar na temo PRAKTIČNA VPRAŠANJA PRI POSLOVANJU Z NEMČIJO, ki bo 8. in 9. novembra v Ljubljani. Informacije in prijave so na voljo do enega tedna pred pričetkom seminarja na CTU, Ljubljana, Dimičeva 9, telefon: 061/342-590, kontaktna oseba je g. Janez Kapun. Sarajevski sejem bo med 5. in 9. novembrom organiziral MEDNARODNI SEJEM PLASTIKE IN GUME. Prijavnico in podrobnejše informacije ter gradivo lahko dobite pri uradnem zastopniku Sarajevskega sejma za Slovenijo -podjetju INO MARKT d.o.o., Dunajska 21, 1000 Ljubljana, telefon: 061/322-978 ali mo-bitelu: 0609/645-090. Na razpolago imamo obrazce za pridobitev licence v cestnem prometu ter brošuro PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA PRIDOBITEV LICENC V CESTNEM PROMETU. Od 18. do 21. novembra bo v Ljubljani potekal obisk Gospodarske zbornice Makedonije in makedonskih gospodarstvenikov. Podrobnejše informacije so na voljo na GZS, služba EOT, g. Miha Bedina, tel.: 061/1250-122. V okviru TEDNA LOMBARDUE V LJUBLJANI bo 25. novembra potekala SLOVENSKO-LTALIJANSKA POSLOVNA KONFERENCA. Služba za konjukturo in ekonomsko politiko pri GZS je izdala novo gradivo CURRENT ECONOMIC TREND. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravlja 2. SLOVENSKI TURISTIČNI FORUM, ki bo 2. in 3. decembra v Portorožu. Ministrstvo za finance - sektor javna naročila in SIPU International AB, Švedski inštitut za javno upravo organizirata usposabljanje za inštruktorje za področje javnih naročil. Center za tehnološko usposabljanje organizira v sodelovanju z Obrtno zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije seminar z naslovom PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKO USPOSABLJANJE IZOBRAŽEVALCEV V OBRATOVALNICAH IN PODJETJIH. Seminar je namenjen bodočim mentorjem -inštruktorjem kovinske, elektro, frizerske, trgovske, gostinske in lesne stroke. Seminar bo potekal v prostorih Obrtne zbornice Slovenske Koi\jice, in sicer v dveh delih: 1. del 15. in 16. novembra, 2. del 22. in 23. novembra. Služba za izobraževanje in Združenje za trgovino pri GZS sta izdali priročnik za pripravniški izpit za poklic prodajalec. Še vedno se lahko prijavite v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA, ki jo organizira GEA COLLEGE. Večerna šola podjetništva bo potekala dvakrat tedensko v večernih urah. Skupno je 90 ur predavanj z zaključno nalogo in podelitvijo diplom. Podrobnejše informacije lahko dobite na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Trg mladosti 2, 3320 Velenje, telefon: 063/856-920, faks: 063/855-645. SLOVENSKA OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA STRANKA CENTRA Slovensko obrtno podjetniška stranka je na svojem zadnjem kongresu ocenila, da Državni zbor in državni organi niso naredili dovolj za potrebe malega gospodarstva, ki v zadnjem času edino zagotavlja nova delovna mesta ter predstavlja vitalni del gospodarska in je v razvijajočih se družbah nosilec razvoja. S tem se strinjam, saj to doživljam sam, zato kandidiram na listi SOPS! Naš program: - NOVA DELOVNA MESTA - FINANČNA DISCIPLINA - EVROPSKA DAVČNA POLITIKA - RAZVOJNO KREDITIRANJE MALEGA GOSPODARSTVA - STIMULIRANJE ZAPOSLOVANJA INVALIDOV - PRAVIČNO PLAČILO ZA DOBRO DELO - OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN SLOVENSKE KULTURE POD TA PROGRAM SE VEDNO PODPIŠEM! Podpišite se tudi vi! ns JOŽE ANGELI V volilnem okraju št. 1, na glasovnici pod št.: 7/ Slovenija, dobro podjetje! JAKOB HOLESEK V volilnem okraju št. 8, na glasovnici pod št.: 7} Poslovne novice 7. novembra 1996 VOLITVE '96 w i AS s i lin mu m i m PRAVI LIBERALCI VEDNO IN ZARES krepimo človekovo ustvarjalnost, skrbimo za človekovo dostojanstvo in svobodo spoštujemo lastnino, zvestobo, odgovornost in pravičnost, slovenske zemlje tujcem ne prodajamo, parlamentarno demokracijo dosledno branimo Dosegel sem, da je bilo na moj predlog sprejeto: Kandidiram ■ da je Velenje mestna občina ^ ^ - da ima Velenje šolsko upravo - da ima Velenje davčno upravo - 80 mio SIT za telovadnico CSŠ Velenje - 0,5 mio SIT za obnovo cerkve Sv. Bric - da imajo kupci pri nakupu ekoloških gospodinjskih aparatov olajšavo pri dohodnini - zavzemal sem se za obnovo ceste skozi Hudo luknjo - v postopku je preregistracija ceste Velenje - Graška gora - Slovenj Gradec iz lokalne v regionalno - v srednjeročnem planu je železniška proga Velenje - Dravograd po novi trasi. Na državnem nivoju sem zahteval revizijo državljanstev in dosegel, da stranke, registrirane v tujini, ne morejo kandidirati na volitvah v državni zbor, zaostritev kazenske zakonodaje in 10 km obmejni pas, kjer tujci ne morejo kupovati zemlje. IVAN VERZOLAK poslanec SND v Državnem zboru 1992-1996 SLOVENSKI KRSCANSKI DEMOKRATI - SKD dr. Ivan Kralj ••• STOPIMO SKUPAJ V 7. okraj J^fVirlT^ f 8 okra, (JH) ALOJZ KOVŠE " • (JKV MARKO VUČINA dipl. oec. dipl. ing. arh. UBtRALUA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ZDAJ JE PRAVI ČAS V vsem petletnem obdobju od osamosvojitve Slovenije smo vzpostavljali novo državo. Iskali in pridobili smo mednarodno priznanje in uveljavitev. Uspeli smo: dobivamo najboljše ocene za prehojeno pot. Doma smo zagotavljali sorazmerno visok nivo življenjskega standarda in Sloveniji varnost v tem negotovem delu sveta. Če kdo misli, da to ni uspeh, naj se sprehodi po bližnji in daljni soseščini. LDS se ozira naprej. Ne delamo si utvar in veliko bo potrebno še storiti. Naš program ima strokovne podlage, je uresničljiv in jasen: 1. Slovenija bo gospodarsko učinkovita, pravna, socialno uravnotežena, racionalno organizirana in razvojno naravnana država. 2. Sodelovali bomo z vsemi, ki jim ni vseeno za našo prihodnost. 3. Pospešili bomo politiko investiranja in zmanjševanja brezposelnosti. 4. Vlagali bomo v mlade in v šolski sistem - znanje bo dejavnik razvoja. 5. Slovenija bo čista in zelena država. 6. V Evropo z ohranitvijo nacionalne kulture in jezika. 7. Zagotavljali bomo osebno in nacionalno varnost. ____8. Zagovarjali bomo uravnotežen regionalizem in decentralizacijo. ^__jf 9. Podprli bomo uravnotežen razvoj mest in podeželja. 10. Zagotovili bomo mirno in dostojno življenje starejšim generacijam, upokojencem. Ne bomo eksperimentirali, upoštevali bomo pozitivne in negativne izkušnje predhodnega obdobja. Potrebujemo odgovorno vlado. Vlado, ki bo zagotovila razvoj in varnost v skupni državi Sloveniji, v evropskem prostoru. Pri izboru najboljših kandidatov nas je vodila hkratna zahteva po razumevanju domačega vsakdana in pripravljenosti na iskanje globalnih rešitev. Naša kandidata sta prav takšna. Dobro poznata probleme in ne manjka jima ne izkušenj ne znanja. Vaš glas za naša kandidata je glas za takšno odgovorno vlado in hkrati glas za predsednika dr. Janeza Drnovška. IGOR CENTRIH, dipl. ekonomist Naši strokovnjaki preučujejo Zakon o varstvu okolja, ki določa, da morajo tisti, ki prekoračujejo zakonska določila o onesnaževanju, plačati odškodnine! S poznavanjem zakonov vam bodo naši ^ finančni strokovnjaki lahko T pomagali pri uveljavljanju vaših odškodninskih zahtevkov! pomagamo! ...doVOUTE, da vam Zakon o varstvu okolja določa meje onesnaževanja našega okolja. Naši strokovnjaki zbirajo dokaze o zakonskih prekoračitvah onesnaževanja okolja. S takšnimi dokazi boste lahko uveljavljali odškodninske zahtevke za škodo, ki vam jo povzročajo onesnaževalci okolja. JUDITA KRNEŽA, inženirka kemije Večje je naše razumevanje, širši je naš svet. vsem občankam in obcc občine Šmartno ob Paki iskreno čestitamo ob praznovanju prvega občinskega praznika! Vsem občanom občine v Šmartno ob Paki čestitamo ob prvem občinskem prazniku! Predsednik Sveta občine. Bojan Kladnik Župan: Ivan Rakun trgovsko podjetje d.d. Velenje, Goriška 46 S poslovalnicami v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki Dobro založene police, zmerne cene. prijazno osebje ter lahek dostop, so naše konkurenčne prednosti. Za praznik občine Šmartno ob Paki Javni zavod LEKARNA VELENJE Vodnikova 1 v Lekarna Šoštanj telefon: 883-002 Lekarna Velenje telefon: 854-303 v Lekarna Šmartno ob Paki telefon: 885-136 immmrn vn pjiJisA rnmmm šmmwjš on PAnii Pridružujemo se čestitkam ob L prazniku občine Šmartno ob Poki! Veliki vrh 47/a, 3327 Šmartno ob Paki, Tel.: 063/853-730 | TATA - dostavni avtomobili do 1 tone - MOTORNA KOLESA {Jfjgg OSEB - MARUTI ŽE ZA 9.900 DEM! Mobil V mesecu NOVEMBRU super popusti! Ugodni plačilni pogoji (krediti do 5 let, leasing do 5 let, staro za novo...)! 1. fiMMiihu/ a&čine/ Šman,tncv ob ^aAi vsem o&čanom/ isfvienos čestitamo;! 6 NAS ČAS PRAZNIK OBČINE ŠMARTNO OB PAKI 7. novembra 1996 TRGOVINA - PEKARNA - BISTRO DROBTINICA Rečica ob Paki 79, Šmartno ob Paki Vsem občanom občine Šmartno ob Paki iskreno čestitamo ob občinskem prazniku -11. novembru FRIZERSTVO ROMANA MAROVT Šmartno ob Paki, tel.: 885-046 ¥mm¥mmuE mmmmmi pmistmm m* MAROVTROMANA d)L fVuje^n fSiaf*tiku olčitte Šmctitm oi Paki tihte+ib ČMULm obesn ohoa*to*K! cvnuiABM -met- Kolman Dubravka Šmartno ob Paki 49 Tel.: 886-016 Nudimo Vam: rezano cvetje, lončnice, poročne in žalne aranžmaje«. Čestitamo ob t. prazniku občine Šmartno ob Pak.il 7. novembra 1996 OBČINA ŠMARTNO OB PAKI PRAZNUJE NAŠ ČAS 7 Pogovor z županom občine Šmartno ob Paki Ivom Rakunom Občina Šmartno ob Paki sije v teh dneh že nadela praznično podobo. Približuje se ll.november, dan, ki so ga šmarški svetniki soglasno izbrali za občinski praznik. Prvi v zgodovini občine bo to. Zaznamovali ga bodo s številnimi kulturno-zabavnimi prireditvami, pa tudi nek^j pridobitev bodo predali svojemu namenu. Praznovanje je gotovo priložnost za pogovor z županom občine Šmartno ob Paki Ivom Rakunom. Prej ste bili predsednik sveta KS Šmartno ob Paki, zadnji dve leti ste župan novo nastale občine z enakim imenom. Bi lahko rekli, da je to občina po meri župana? Ivan Rakun: "Malo čudno vprašanje. Res sem bil predsednik KS 8 let, sedaj 2 leti županujem. Kar precej razlike je med obema dolžnostma. KS je bila predvsem izvajalec del, za katere je bil denar na voljo, sedaj je povsem drugače. Potrebne je veliko iznajdljivosti, angažiranosti, potrpljenja z delom župana. Mislim, da se trudim po svojih močeh to delo vestno in skrbno opravljati. Pol mandata je za nami, ocenjujem, da so sadovi dela že vidni." Občina je tretja najmanjša v državi. Kako bi jo predstavili tistim, kije še ne poznajo? Ivan Rakun: "To je občina z vsem, kar je bilo predpisano za ustanovitev, le prebivalcev imamo manj. Leži ob spodnjem toku reke Pake, pod vznožjem gore Oljke. Na severu mejimo na občino Šoštanj, na zahodu na občino Mozirje, jugovzhodna meja pa poteka ob meji z občino Žalec. Tvori jo 10 vaških odborov, prebivalcev šteje 2800. Pohvalimo se lahko, da imamo v občini dobro urejeno infrastrukturo, predvsem ceste, telefonijo. Prav tako imajo gospodinjstva v vseh vaških odborih pitno vodo iz javnega vodovoda. Društvena dejavnost je dobro razvita, društva imajo tradicijo in so dokaj delovna. Samo ime Šmartno ob Paki oziroma Sv. Martin ob Paki seje prvič pojavilo približno leta 1262, gre torej za staro naselbino. Kraj je bil nekoč izrazito kmetijski, po vojni se je tu razvilo malo industrije, predvsem v vasi Gorenje, kjer seje rodila tovarna gospodinjske opreme Gorenje. Sedaj tu izdelujejo keramične ploščice. Imamo nekaj podjetij, ki pa v občini nimajo sedeža: Gradiš, trgovsko podjetje Dolina, Zavod za repub- liške rezerve, Kovinotehna, Era Vino, Kmetijska zadruga Šaleška dolina. V občini je tudi nekaj obrtnikov, vendar mislim, da je to premalo. V prihodnje moramo poskrbeti, da bo možnosti za razvoj drobnega podjetništva in obrtništva več. Mogoče bi lahko storiti še kaj za razvoj kmečkega turizma, kajti vedno trdim, daje Ivan Rakun:"Leto 1996 bo uspešno leto za občino zlasti na gospodarskem področju." naš kraj lep in zdrav." Ima občina specijične težave, lastne le njej? Katere bi izpostavili? Ivan Rakun: "Največji problem je, da ima 2 zajetji pitne vode sredi polja v dolini. Kako očuvati to zdravo pitno vodo, je težko rešljivo vprašanje. Na področju ekologije (urejanje kanalizacije, izgradnja čistilne naprave) bomo morali naredi največ. To bo zelo velik zalogaj. Letos smo naročili idejni projekt za čistilno napravo in kanalizacijski sistem Šmartnega. Samo idejni projekt je stal približno 5 milijonov tolarjev, naložba pa je po predračunu vredna približno milijardo in 200 milijonov SIT. Tega denarja naša občina ne bo mogla nikoli zagotoviti sama. Upam, da nam bo država prisluhnila in nam pri tem pomagala." m Kaj štejete v tem obdobju za največje dosežke? Ivan Rakun: "Postavitev občinske uprave. Svetniki in člani ostalih odborov so vzeli stvar v svoje roke in z delom dokazujejo, da jim ni vseeno, kakšen bo nadaljnji razvoj občine. Zadovoljni smo lahko z rešitvijo težav glede vodooskrbe. Prav sedaj zaključujemo dela na zadnjem odseku vodovoda v Podgori. TUdi ceste imamo dokaj dobro urejene. V tem mesecu smo posodobili preko 5 km cest in nekaj odcepov. Našim društvom poskušamo po svojih močeh nuditi najugodnejše pogoje za delovanje. Zavedati se moramo, da je proračun občine majhen, zato je potrebno štedi-ti na vsakem koraku. Omenim naj še vlaganja v OŠ, kjer smo opravili nekaj obnovitvenih del, kupili smo nove garderobne omare, prebelili hodnike. Pri vrtcu nameravamo še ta meesec za-menjati dotrajano ograjo. Mislim, da bo leto 1996 na gospodarskem področju zelo učinkovito." Kaj ste načrtovali, da boste naredili, pa še niste? Ivan Rakun: "Pomemben korak, ki smo se ga lotili, je priprava novega prostorskega načrta občine. Moramo predvideti področja, kjer bo možno razvijati malo gospodarstvo, določiti prostor, kjer bo stala bencinska črpalka. To so stvari, za katere ocenjujem, da bodo bistvenega pomena za nadaljnji razvoj naše občine. Upam, da bo ta dokument spomladi sprejet. 1h bomo precej odvisni od razumevanja na republiških ministrstvih za kmetijstvo in gospodarstvo ter za urejanje in varstvo okolja." Med občani krožijo govorice, da se že pripravljate na volitve. Je res? Ivan Rakun: "Sredi mandata o tem še nisem razmišljal. Treba bo izpolniti dane obljube. Ne rečem pa, če mi bo dopuščalo zdravje in če bom ostal pri ljudeh še priljubljen, da ne bi poskušal." Za konec pogovora še, kaj želite svojim občanom ob prazniku? Ivan Rakun: "Vsem občanom in občankam, članom društev, zaposlenim v podjetjih, svetnikom in svetnicam, članom odborov in komisij ob prazniku občine iskreno čestitam in jim želim dobrega počutja ter obilo uspehov tudi v prihodnje." (tp) Cesta skozi Hudo luknjo odprta nejsa vožnja V torek ob 13.00 uri seje zgodilo. V soteski Huda luknja je minister za promet in zveze Igor Umek slavnostno predal namenu 660 metrski odsek rekonstruirane magistralne ceste Velenje -Slovenj Gradec, ki vodi prav skozi to sotesko. Tako je po 20 letih ozko grlo med Koroško in centralno Slovenijo končno odpravljeno. Slovesnosti ob otvoritvi so prisostvovali številni slovenski politiki in župani koroških ter velenjske občine ter predstavniki izvajalcev del. Zadovoljstvo ob otvoritvi reekostruiranega odseka magis-tralke je veliko; tako pri uporabnikih, kot tistih, ki so jinan- cirali in izvedli dela. Magistralna cesta M 10-8 je zelo obremenjena, saj povprečni letni dnevni promet znaša 5774 vozil, od tega 712 tovornih. Kar spomnimo se, kako je izgledal promet skozi sotesko pred rekonstrukcijo najzahtevnejšega odseka te magistralke. Vozišče je bilo ozko, tovornjaki so se težko srečevali, zato je prihajalo do rednih zastojev in pogostih prometnih nesreč, ki so terjale večje materialne stroške, pa tudi človeška življenja. Skratka, zelo nevarna cesta je bila to, sploh pozimi. Ministrstvo za promet in zveze je lani de- cembra pridobilo gradbeno dovoljenje, takoj za tem so dela stekla. Kot najugodnejšega izvajalca so izbrali Cestno podjetje Celje, ki je dela kvalitetno izvedlo. Nadzor je izvajalo podjetje Construkta, kontrolo vgrajenih materialov pa Gradbeni inštitut ZRMK. Pogodbena vrednost del je znašala 270 milijonov tolarjev, končna vrednost vseh del pa znaša 295 milijonov SIT. Na slovesnosti ob otvoritvi sta spregovorila Anton Šajna, direktor agencije za ceste in minister Igor Umek. Oba sta izrazila silno zadovoljstvo ob dokončanju in izgledu tega odseka, s katerim se letos tudi končuje gradbena sezona izgradnje slovenskega cestnega omrežja. Minister Igor Umek nam je ob otvoritvi povedal: "Osebno sem zelo vesel, da bomo tudi Koroško povezali s centralno Slovenijo in se hkrati vsem opravičujem, ker so tako dolgo čakali. Zelo resno smo zagrizli v ta projekt, ga izvedli "pod prometom", poskušali upoštevati vse naravovarstvene in druge zahteve in upam, da nam je to uspelo. Seveda nas bodo presojali drugi. Upam, da bo ljudem tukaj rekonstruiran odsek močno olajšal življenje. Odsek sem si že ogledal in lahko rečem, daje zelo lep." Osrednja vsebina programa gradnje državnih cest je čimprejšnja navezava na os-redno avtocestno omrežje in pri tem posebna skrb regijam, ki so nekoliko bolj oddaljene. Tako lahko že drugo leto pričakujemo nadaljevanje gradnje še kakšnega odseka te magistralke. Bojana Spegel foto: Stane Vovk Veliki Vrh v občini Šmartno ob Paki <0© 'iigil^ mzi Zadnjo nedeljo v oktobru so krajani Velikega Vrha ter Gavc pripravili v okviru prvega praznika občine Šmartno ob Paki na tamkajšnjem športno-rekreacijskem prostoru zanimivo tekmo med "občinarji" in domačini. S 3:2 so zmagali slednji. Minilo soboto popoldne pa je bilo veselo na drugem koncu vaškega odbora Veliki Vrh - Gavce. Tokrat na priložnostni prireditvi ob otvoritvi posodobljene ceste. To je druga Otvoritveni trak je prerezal župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun, za kulturni del prireditve pa so poskrbeli godbeniki Zarje iz Šoštanja. večja pridobitev v tem delu občine Šmartno ob Paki v zadnjih 3 letih oziroma po izgradnji vodovoda, katerega naložbeno vrednost so ocenili na 114 milijonov tolarjev, krajani pa so ga uresničili z vsega dobrimi 28 milijoni SIT. Ob tej priložnosti je goste, med katerimi so bili poleg predstavnikov domače občine še župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih, predstojnik Urada za javne gospodarske službe pri Mestni občini Velenje Tone Brodnik ter predstavniki izvajalca del Cestnega podjetja Celje, pozdravil šmarški župan Ivan Rakun. Izrazil je zadovoljstvo, ker jim je s skupnimi močmi uspelo posodobiti nekaj več kot 1500 m ceste v Velikem Vrhu, ker bodo v okviru občinskega praznika v naslednjih dneh predali svojemu namenu še nekaj posodobljenih kilometrov cest v občini v (tp) skupni vrednosti več kot 20 milijonov tolarjev. Pri naštevanju letošjih pridobitev je omenil redno vzdrževanje lokalnih cest, končanje primarnega dela kanalizacije v Šmartnem ter Rečici ob Paki, postavitev 5 avtobusnih postajališč, ureditev semaforiziranega prehoda za pešče pri osnovni šoli. "Thidimo se še pri zagotavljanju večje varnosti v cestnem prometu, zavedamo se pomena priprave novega prostorskega načrta, ekoloških problemov, zato smo naročili idejni projekt čistilne naprave in kanalizacije za celotno občino." Med več kot le omembe vredne pridobitve je uvrstil še vlaganja v oskrbo s pitno vodo, kjer so v tem trenutku v polnem zamahu dela še na zadnji trasi v zgornjem delu Podgore, skrb za družbene dejavnosti, delo društev. 'To so le največji uspehi v tem letu. Ključ zanje pa je predvsem v razumevanju članov sveta in dobrem sodelovanju z vaškimi odbori. Ob koncu pa se je Ivan Rakun dotaknil še zglednega sodelovanja s sosednjimi občinami in delitvene bilance, za katere pričakuje kmalu pametne zaključke in rešitve. Predsednik sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik je v pozdravnih besedah krajanom obljubil, da se bodo v občini potrudili za posodobitev še spodnjega dela te ceste, šoštanjski župan dr. Bogdan Menih pa, da bodo poskušali v njihovi občini še letos posodobiti tisti del te ceste, ki čaka na asfaltno prevleko. Domačin Stanko Dobnik je obudil spomine na začetke izgradnjo ceste pred 23 leti ter izrazil zadovoljstvo, ker sedanji rodovi njihovo delo nadaljujejo. Tako kot so se domačini izkazali pri posodobitvi ceste, so se tudi na družabnem delu te priložnostne slovesnosti. GOSTIŠČE MALUS VERA Šmartno ob Paki Tel.: 885-007 Vsem gostom in občanom občine Šmartno ob Paki čestitamo ob 1. občinskem prazniku! Trgovina z mešanim blagom i Mira Zager Gorenje, Šmartno ob Paki Tel.: 885-064 Kupcem m občtmam čestitamo vb H. prazniku Jj občine Šmartno ob Polti! ] I IBIKIllIflMCTCtiJOlMIMiBlTIfflMff^lM^I O: Natalija Kopušar Rečica ob Paki 19 3327 Šmartno ob Paki W Tel. (063) 885 200 Iskreno čestitamo ob prazniku občine Šmartno ob Paki! Rogel -METAL d.o.o. PROIZVODNO, TRGOVSKO PODJETJE Gavce 28 a, Šmartno ob Paki Tel.: 063 /885 - 158, Fax: 063 /885 - 554 ČINE ŠMARTNO OB O ČESTITAMO/ HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ŠOŠTANJ TRG SVOBODE 12, 3325 ŠOŠTANJ ČESTITA ZA OBČANOM TRGOVINA IN BISTRO "(F&HIIKA99 Paška vas 9, Šmartno ob Paki Tel.: 885-269 Kupcem, gostom in vsem občanom čestitamo ob 1. prazniku občine Šmartno ob Paki! lili » Prešernova 9/a, Velenje se prazniku občine ob Paki! HONDA SERVIS Alojz SELIČ Rečica 74 3327 Šmartno ob Paki Tel. & Fax: 063/885-182 Ob prazniku občine Šmartno ob Paki iskreno čestitamo občanom - voznikom vozii Honda ter vsem ostalim občanom! Povše Janez s.p. Kovinoplastika Rečica ob Paki 3327 Šmartno ob Paki H PčAZNm mšim immm m pm tmmm immm mm mismm Pf7 PODJETJE ZA OBDELAVO LESA IN TRGOVINO, D.O.O. Ljubija 55, 3330 Mozirje Tel.: 063/831 -681 IZDELAVA OKEN IN BALKONSKIH VRAT PO NAROČILU! Iskreno čestitamo ob prazniku občine Šmartno ob Paki! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. KMETIJSKA TRGOVINA ŠMARTNO OB PAKI TELEFON: 885 -124 Majhna trgovina z veliko ponudbo -to je Kmetijska trgovina v Šmartnem ob Paki! Ta hip vam med ostalim nudimo: razne čebulice (tulipani, narcise...), | vsa krmila, umetna gnojila.!. i KUPCEM IN OBČANOM OBČINE ŠMARTNO OB PAKI ČESTITAMO OB 1. OBČINSKEM PRAZNIKU! Ob občinskem prazniku občine Šmartno ob Paki želimo vsem veselo praznovanje! Obenem se priporočamo s r- - _ svojimi izdelki: strešna kritina je najcenejša in najmočnejša m2 barvne = 816 SIT brez davka m2 cementne barve = 640 SIT brez davka Davek na izdelke je 10 %. Izdelujemo tudi zidake širine od 9 - 30 cm, opažne zidake širine od 15 - 40 cm in betonske cevi fi od 15 - 30 cm. * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Po glasbi se tehnik pozna Ta teden je bilo v radijskih prostorih na Starem trgu 15 v Velenju kot 1BBBHIIMBML mmm« v panju. Nič čudnega, volitve se bližajo in tudi s pomočjo radijskega medija lahko posamezniki, stranke in liste predstavijo svoje kandidate. "Vroče" bo še jutri (petek), sobota pa rezervirana za premišljevanje. Ve se, o čem. JH Sicer pa delo poteka po ustaljenem redu: informacije, ne samo o volit- jM vah, ampak o vsakdanjem življenju na območju, ki ga Radio Velenje ^ pokriva, in redne vsakodnevne oddaje se vrstijo v predvidenih rokih. ^^^^^^HHul Oddaja Nika Rabiča -107,8 Avtomotoheizov si je pridobila velik krog ^fe* poslušalcev, ljudi avtomobili, o katerih Niko razpreda vsak ponedel- 4 > jek, očitno precej zanimajo. Tako kot jih zanima tudi vsakodnevno A, ^^^ jA poročanje Operativno- komunikacijskega centra UNZ Ceije o do- "f^^vlit"^^^**- godkih prejšnjega dne in o pravkar minuli noči, ki je v programu vsak |> Tfft^i^^A dan razen sobote in nedelje. Sredini Erini nasveti pa so oddaja, ki ^Sštfm * -fe, ^^Pi se je tudi "prijela", kar sodimo po neverjetnem odzivu na nagradna JB ' vprašanja. Nič čudnega, ko pa zadnje čase Era skupaj z gosti fjJf Jk ^fP^^^^mH poslušalce tako bogato nagrajuje, da se lahko še dolgo, če pridejo £L\ zraven, smejijo. Oddaj, ki imajo svoj krog zvestih poslušalcev, pa M čre(n/k ima veliko dela tudi z videostranmi> ne sam0 ima Radio Velenje veliko. Naštete so samo primer, z lzborom glasbe< tehnlko ln vsem, kar k radijskim zade- Imajo pa tudi naši tehniki svoje poslušalce. Zaradi glasbe, ki jo izbi- ' ... . • ■ r. tu- • . u i xt*, . vam sodi. (foto: vos) rajo m vrtijo. Po glasbi se na Radiu Velenje tehnik spozna. Ni tako redko, da poslušalci že po tistem, kar se v kakšni oddaji vrti, rečejo: "O, danes je pa Jani Drev!" Ali pa: "Marjan Slapnik je že zaključil dopust." Ali: "Pokliči Mitjo Čretnika, zdajle dela, saj slišiš." Ali: "Seveda, Dragan Berkenjačevič je danes v programu." Malo "zmede" jim tu in tam naredijo poslušalci, kadar lahko sami izbirajo glasbo. mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... NOEL GALLAGHER Kitarist in avtor večine skladb skupine Oasis, Noel Gallagher, je podpisal posebno pogodbo z založbo Sony, s katero se je obvezal, da bo pri njih izdal še dva naslednja albuma. Pogodbo je podpisal popolnoma samostojno in neodvisno od skupine Oasis, zanjo pa bo prejel 3 milijone dolarjev honorarja. Kot je izjavil tiskovni predstavnik založbe Sony music, je pogodba sestavljena tako, da ne določa, ali mora Noel albuma posneti samostojno, ali skupaj s skupino Oasis. MICHAEL JACKSON Michael Jackson bo kmalu postal očka. Tako vsaj trdi njegova dolgoletna negovalka, Debbie Row, ki je petnajst let skrbela za slavnega zvezdnika in njegovo kožo (kar ob vseh operacijah prav gotovo ni bilo lahko) in ki naj bi sedaj nosila njegovega otroka. Ta naj bi privekal na svet že februarja prihodnje leto, spočet pa naj bi bil z umetno oploditvijo v nekem medicinskem inštitutu v Los Angelesu. Po trditvah britnaskega časnika News Ot The World naj bi Michael Jackson 37-letni Debbie Rowe že ponudil 500 000 dolarjev, da mu po porodu izroči otroka. PRINCE 0 umetniku, nekoč znanem kot Prince, že nekaj časa (od izida nje- slišati nič novega. Sedaj se je Prince spet pojavil. Skupaj z znano britansko pevko Kate Bush je namreč posnel single. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če se oba umetnika pri nastanku skladbe ne bi niti enkrat samkrat zares srečala. Skladba je namreč nastala ob pomoči visoke tehnologije, računalnikov in telekomunikacijskih povezav, ki so obema glasbenikoma omogočili delo z različnih strani Atlantika. Skladba bo izšla na novem Princovem albumu "Emancipation" pri založbi EMI, njen naslov pa je "My Computer". MADONNA Veliki pomp povezan z rojstvom Madonnine hčere Marie Lourdes je spretno izkoristil njen dolgoletni prijatelj Stephen Bray, sicer holly-vvoodski producent, ki Madonno pozna še iz časov, ko še ni bila slavna pevka in filmska igralka. Z njo je pred letom 1981 že naredil nekaj posnetkov, ki si jih je sedaj brez zvezdničinega privoljenja protipravno prisvojil in jih namerava izdati na plošči. Album s temi posnetki se bo menda imenoval Pre Madonna Album in ga ne bo moč kupiti v trgovinah, pač pa bo na voljo le v TV prodaji po ZDA. Kaj je nato rekla Madonna, še ni znano. FUGEES Ameriška hip hop skupina The Fugees se je morala odpovedati nekaterim njihovim nastopom na Irskem. Vzrok temu je nekaj njihovih zadnjih koncertov, na katerih je njihov član Wyclef med nastopom večkrat skočil z odra med publiko (kar je sicer bolj znano kot "stage diving"). Zaradi varnosti občinstva so odgovorni v dvorani PointTheatre v Dublinu raje odpovedali nastop omenjene skupine, kot da bi tvegali, da pri tem pride do nesreče. Za tako strog ukrep so se odločili potem, ko je letos maja med nastopom skupine Smashing Pumpkins v isti dvorani zaradi gneče ugasnilo živl-jene neke sedemnajstletnice. MiČ govega albuma Gold in poroke s plesalko in pevko Mayte) ni bilo Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje MEHIKA NA DIAPOZITIVIH V četrtek, 7. novembra ob 19.00, bo v domu kulture v Velenju predavanje mlade velenjske popotnice Tine Trampuš o lepotah in skrivnostih Mehike - največje dežele Srednje Amerike. Vstopnina 300 SIT. POPOTOVANJE OD LITIJE DO ČATEŽA V soboto, 9. novembra 1996 ob 6.30 bo izpred Rdeče dvorane odpeljal poseben avtobus na deseto jubilejno popotovanje po Levstikovi poti - najbolj poznani slovenski literarni poti. Potovali bomo počasi in uživali ob lepotah dolenjskih gozdov, vinogradov, zidanic in idiličnega sveta, ki je bil Levstiku tako blizu, da je na tem delu Slovenije napisal prvi slovenski potopis in prvi slovenski literarni program. Vodstvo! Vrnitev ob 17.00 oziroma po dogovoru. Cena 1.500 SIT. Štartnina 400 SIT. Prijavite se lahko osebno v domu kulture Velenje ali po telefonu 862 002 (do zasedbe mest). PREDSTAVA ZA NAJMLAJŠE V soboto, 9. novembra 1996 ob 10.00 bo v veliki dvorani doma kulture Velenje prva predstava nove sezone za Pikin abonma in izven. Z ekološko lutkovno pravljico ZAČARANE ROŽICE ČAROVNICE ZELENE se bo predstavila lutkarka Jana Stržinar s svojim Mavričnim gledališčem iz Ljubljane. Rožice živijo na vrtu prijazne Čarovnice Zelene. Začarane rožice so prijazne, imajo pa tudi grdo lastnost - zelo rade se prepirajo, kajti vsaka hoče biti najlepša. Nekega dne pride k njim požrešna in grda gosenica in jih hoče požreti... Cena vstopnic za izven 600 SIT. Janez Gregorij o pomenu šaleških ugrezninskih jezer. Zanimiva učna pot v krajinskem parku Skale. V okviru rednega sodelovanja med velenjskim premogovnikom in Prirodoslovnim muzejem Slovenije, je bilo, v torek, 29. oktobra, v dvorani Mestne občine Velenje zanimivo predavanje ornitologa Janeza Gregorija iz Ljubljane. Organizatorja sta na predavanje povabila vse učitelje biologije in nižjih razredov osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Okoli 30 poslušalcev je z zanimanjem prisluhnilo Janezu Gregoriju, ki je na zanimiv način predstavil Škalsko in Velenjsko jezero ter rastlinski in živalski svet tega območja. Poudaril je, da postajajo ta jezera, glede na število živalskih vrst (zlasti ptic in dvoživk), vedno bolj pomemben živalski življenjski prostor. Krajinski park, ia nastaja ob teh jezerih, pa lahko v naslednjih letih postane tudi pomembna učna pot za otroke iz naše okolice in celotne Slovenije. S postavitvijo opazovalnic, bodo lahko naši najmlajši v naravi sami opazovali življenjske procese in tako na praktičen način izpopolnili svoja teoretična spoznanja. Učiteljem, pa bo taka učna pot precej olajšala njihovo, včasih kar preveč abstraktno, delo z učenci. OK (foto DK) Janez Gregor/ med predavanjem LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 3. novembra: 1.SLAKI: Dolenje in Savinjčan 12 glasov 2.ZAJC: Leto je okrog 11 glasov 3.ZUPAN: Vrh Trojan 5 glasov 4.KLAVŽAR: Vinski blagoslov 2 glasova 5.JEVŠEK: Na Križni gori 1 glas Predlogi za nedeljo, 10. novembra: 1 .CVERLE: Srečno pot nevesta 2.EKART: Izlet na Boč 3.GAŠPERJI: Polka je ključ do srca 4.HENČEK: Pazi se punca ti! 5.MLADI PRIJATELJI: Zelena Štajerska Viti Grabner OBLETNICE - CREAM Letos mineva trideset let od ustanovitve legendarne britanske ročk in rhythm & blues skupine Cream. Skupino, pravzaprav trio, so aprila 1966 ustanovili trije veliki možje britanske ročk glasbe: bobnar Ginger Baker (rojen 1939 v Londonu), basist Jack Bruce (rojen 1943 na Škotskem) in kitarist Eric Clapton (rojen leta 1945). Clapton, ki je prej igral s skupino Bluesbreakers Johna Mayalla, se je pridružil obema članoma ritem sekcije skupine Graham Bond Organization in nastala je superskupina The Cream. Že istega leta so nastopili na VVindsorskem festivalu in izdali prvi album z naslovom Fresh Cream. Z njim so napovedali smernice njihovega glasbenega ustvarjanja, ki je temeljilo na čvrstem bluesu, prepletenim z dolgimi kitarskimi solažami. Taka formula se je pokazala za uspešno, saj je skupina kljub nenavadnim skladbam uspela sproducirati kar nekaj hitov. Prvi tak je bila skladba "I feel free", ki je nastala že leta 1966. Tej je sledila legendarna "Strange brew", ki je leta 1967 uspela priplezati med dvajset najpopularnejših skladb v Veliki Britaniji (na 17 mesto). Leto 1967 je bilo leto selitve v ZDA, kjer je skupina preživela večino časa. V domovini bluesa so naleteli na še ugodnejši sprejem in vsak njihov album je prinesel milijonski zaslužek (v dolarjih seveda), njihovi koncerti pa so bili vsi po vrsti razprodani. Istega leta so izdali album Disraeli Gears, leto kasneje pa še Wheels of fire, pol v živo posnet in pol studijski album, ki je na najboljši način razkril dvojnost skupine. Album je postal platinast in se v ZDA celo uvrstil na prvo mesto najbolje prodajanih albumov. Kljub uspehu pa to ni zadovoljilo članov skupine, ki kot močni individualisti, kmalu niso več našli dovolj motiva za nadaljnje skupno delo. K temu so svoje dodale še naporne in dolgotrajne turneje, ki so članom skupine že po dobrih dveh letih obstoja začele močno presedati. Jeseni leta 1968 so tako v londonskem Royal Albert Hallu odigrali svoj zadnji koncert. Kmalu za tem pa so posneli še svoj zadnji album s pomenljivim naslovom Goodbye, ki se je v ZDA uvrstil na drugo, v Veliki Britaniji pa celo na prvo mesto najbolje prodajanih plošč. Po razpadu skupine so njeni člani nadaljevali samostojne kariere. Ginger Baker se je najprej pridružil skupini Blind Faith, kasneje pa bobnal še v številnih različnih skupinah, od Airforce, Atomic Rooster do Hawkwind. Eric Clapton je prav tako nadaljeval v skupini Blind Faith, ki pa jo je kmalu zapustil in se podal na nadvse uspešno in še danes trajajočo samostojno kariero. Jack Bruce pa se je takoj po razpadu skupine odločil za samostojno pot, ki pa nikoli ni bila posebej blesteča. Vsi trije se nikoli niso ponovno srečali, čeprav je Clapton kasneje še sodeloval z Bruceom, ta pa prav tako z Bakerjem na jazzovskem festivalu v Niči. Veliko glasbeno znanje in močan individualni ustvarjalni potencial so tiste značilnosti, ki govorijo v prid trditvi, da je bila skupina Cream, kljub kratkemu veku trajanja, ena najmočnejših skupin v zgodovini ročk glasbe. Postavila je temelj številnim ročk triom, od skupine Jimi Hendrix Experience do Thin Lizzy, ki so kasneje nastali po njihovem vzoru in razvili tako imenovano "power trio" smer v ročk glasbi ter postavili tudi temelje kasnejšemu hard rocku in heavy metalu. MiČ Zgodilo se je ... 7. listopada Leta 1904 "Važno za dame!" je naslov članka, ki gaje 7. novembra leta 1904 objavil časopis Slovenski narod: "Pouk v samofriziranju. Sedaj ob pričetku gledališke in koncertne sezone je koristno in potrebno, da ima vsaka dama nekaj ročnosti v friziranju. Čast dame se lahko uče pravilnega česanja na lastni glavi, obenem pa tudi gojitve las. Frizure, ki se jih je naučiti se obrazu pristoječe naštudirajo. Dajo se kurzi po 6 gld, tudi posamezne ponavljalne lekcije za dame in polovični kurzi. Prijave in pričetek vsak dan in je previdno zaradi razdelitve ur se dati predznamovati. Marijana Kattner specialistinja za pouk v friziranju v hotelu "pri Maliču", l.nadstr., vrata 23." Ja, ja, na frizuro in na obleko je tudi danes potrebno nekaj dati, sicer človek kaj malo velja! Iz iste številke Slovenskega naroda pa smo povzeli tudi članek z naslovom "Žejna gosta": "Včeraj po poldne sta prišla v gostilno k "Angelju" v Kolodvorskih ulicah dva nemška gosta in popila 30 čaš pive. Bila sta ves čas "židane volje" in uganjala svoj nemški "Galgenbu mor" na najrazličnejše načine. Ko sta bila njuna želodca dovolj napolnjena, sta pa začutila njuna žepa sušo, in ko se je natakarica odstranila, sta jo hajlovca popihala. Policija ju baje že voha." Glede na količino popitega piva, ju verjetno niti ni bilo tako zelo težko "izvohati". Leta 1913 Tudi naša naslednja novica je bila objavljena v Slovenskem narodu: "Štajersko. Zavarovalnična agentura na c. kr. sodišču. Iz Šoštanja nam poročajo. Kaj čuden vtisk napravi na človeka, da vabi neki S. na tukajšnji okrajni sodniji s sodnijskimi povabili stranke k sebi na št. 6, da jih tam vabi k zavarovanju za dunajsko zavarovalno družbo in tudi pobira denar. Ne glede na to, da se dela na tak način precej umazana konkurenca drugim zavarovalnim družbam, je vendar vsekakor - čudna, taka agentura c. kr. okrožne sod-nije v Celju. (0 razmerah na šoštanjski c. kr. okrajni sodniji bodemo sicer še priobčili jako značilen dopis. Opomba uredn.)." Kako opraviti z ekonomsko, politično ali kakršnokoli drugo konkurenco, je še vedno eno temeljnih vprašanj sodobnega sveta. Da je temu res tako, se v teh dneh lahko prepričate tudi v Sloveniji, kjer poteka neusmiljen boj za prevlado na slovenskem političnem prostoru. Mnogi pa pri tem boju radi uporabljajo tudi, ali pa predvsem "nizke udarce"! ..... ' ' • Damijan Kljajič S Srdanom Arzenškom iz velenjske območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje smo se pogovarjali o štipendiranju mm mmM Skc Zavodi Tja zaposlovanje širom po Sloveniji vsako leto, za vsako novo šolsko leto posebej, razpišejo in podelijo dve vrsti štipendij -republiškem Zoisove. Za prve lahko kandidirajo vsi dijaki in študentje, ki ne presegajo cenzusa, druge, Zoisove, so namenjene nadarjenim učencem. Na velenjski območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki"pokriva" območje šestih upravnih enot, od Radelj ob Dravi do Mozirja, so letos prejeli 2.427novih vlog, od tega 2.147 vlog dijakov in 280 vlog študentov. Vsako leto pa obravnavajo tudi stare vloge, saj morajo štipendisti sproti dokazovati, da še izpolnjujejo pogoje za štipendijo. Starih štipendistov imajo 4.105, od tega 2.659 dijakov in 1.446 študentov. Tako so letos v Območni enoti Velenje obravnavali skupaj kar 6.532 vlog! O štipendijah, tudi kadrovskih, njihovi višini, vsebini in funkciji, smo se prejšnji teden, ko so prve štipendije za september bile dijakom že izplačane, pogovarjali z vodjem oddelka za poklicno svetovanje in štipendiranje v Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje Srdanom Arzenškom. * Zoisove štipendije so štipendije za nadarjene. Kdaj se podeljujejo in na kakšni podlagi? SRDAN ARZENŠEK: "Praviloma na prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Predloge dobimo iz osnovnih šol, kandidate predlagajo svetovalni delavci, razredniki in ravnatelji. Predlogi morajo biti strokovno utemljeni, podkrepljeni z dokazili o tekmovanjih in drugih aktivnostih. Pri podelitvi te štipendije pa upoštevamo tudi rezultate testiranja intelektualnih sposobnosti iz 7. razreda osnovne šole. Na podlagi vseh teh podatkov o kandidatu se potem odločimo, ali bomo štipendijo podelili ali ne." * Koliko vlog za Zoisovo štipednijo ste letos prejeli iz osnovnih šol v regiji in koliko ste jih rešili v dobro nadarjenih dijakov? SRDAN ARZENŠEK: "266. Od teh smo jih 155 rešili pozitivno, 111 pa negativno." * Ali lahko dijaki in študenti pridobijo Zoisovo štipendijo tudi kasneje? SRDAN ARZENŠEK: "Izjemoma vsako leto podeljujemo tudi štipendije za srednješolce in študente, praviloma po končanem 2. letniku. Za to šolsko leto smo dobili 22 predlogov iz srednjih šol, doslej smo podelili 1 štipendijo, 12 vlog ni bilo popolnih, 9 dijakov, kandidatov za Zoisovo štipendijo, pa smo dodatno testirali. Iz fakultet smo prejeli 6 predlogov, doselj smo 1 rešili pozitivno, 3 negativno, 2 kandidata pa bomo še testirali." * Za pridobitev štipendije v šolskem letu 1996/97 je že veljal spremenjen Pravilnik o štipendiranju. Kakšne novosti prinaša? SRDAN ARZENŠEK: "Pri republiških štipendijah je bistvena novost, ki je prinesla s seboj tudi neprijetno posledico, da za stare štipendiste ne velja več povečanje cenzusa za 20, ampak samo za 10 odstotkov. Tako je manj starih štipendistov ostalo upravičenih do nadaljnjega prejemanja te štipendije. Novost je tudi, da štipendije ne more dobiti tisti, ki je prijavljen kot iskalec zaposlitve, tisti, ki ima status zasebnika ali podjetnika, ki je zaposlen in tisti, ki ima v času šolanja priskrbljeno brezplačno oskrbo." * Je k^j novosti tudi za Zoisove štipendiste? SRDAN ARZENŠEK: 'Tudi. Prva je že ta, da je cenzus, ki je vel- jal od leta 1991, ukinjen. Tako lahko letos zaprosijo za izplačevanje Zoisove štipendije vsi, ki jim je bila ta odobrena, a je zaradi cenzusa niso mogli dobiti. Bistvene spremembe prinaša pravilnik pri novih štipendistih, povezane pa so s kriteriji za prejemanje štipendije. Spremenil seje kriterij uspešnosti. Zoisov štipendist, kije srednješolec, mora imeti povprečno oceno najmanj prav dobro, sicer mu štipednijo začasno ukinemo. Če je povprečna ocena manj kot dobro, mu jo ukinemo in je nima več možnosti dobiti. Delni primanjkljaj lahko štipendisti nadoknadijo z izvenšol-skim in šolskim delom, ki ni vezano na pouk, z raziskovalnimi nalogami ali udejstvovanji na umetniškem področju in podobno." * Višina štipendije odvisna od veliko različnih okoliščin; se da vseeno reči kaj o najnižjih in najvišjih? Srdan Arzenšek: "Med Zoisovimi štipendisti je nekaj neverjetnih biserov, ki so dosegli tudi že mednarodno uveljavitev." SRDAN ARZENŠEK: "Če pogledamo najprej republiške štipendije za dijake: za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja, je najnižja 3.526 tolarjev, če se vozijo 5.189 tolarjev, če stanujejo drugje pa 14.891 tolarjev. Najvišje za dijake pa: 10.817 za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja, za vozače 20.620 in za tiste, ki bivajo drugje 24.69 tolarjev. Vsi dijaki imajo možnost dobiti dodatek za uspeh. Nagrajujemo prav dobre in odlične. Za uspeh, ki je prav dober, dobijo 2.366 tolarjev in za odličen 4.394 tolarjev." * Pri študentih so štipendije najbrž višje? SRDAN ARZENŠEK: "Če se šolajo v kraju bivanja, je najnižja 5.554 tolarjev, še se vozijo je 7.217 tolarjev in če bivajo drugje 16.919 tolarjev. Najvišja za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja, je 12.845 tolarjev, za vozače 22.648, in če bivajo drugje, teh je večina naših študentov, 26.397 tolarjev. Tudi uspeh nagrajujemo. Za poprečno oceno od 7,9 do 8,1 je dodatek 2.366 tolarjev, če je več pa 6.423 tolarjev." * Kaj pa Zoisove štipednije, kako visoke so te? SRDAN ARZENŠEK: "Za dijaka, Velenjčana v Velenju je ta štipendija 12.845 tolarjev, če se vozi, dobi dodatek za prevoz, ki je različen in odvisen od tega, od kod se vozi, če se šola izven kraja bivanja pa štipendija znaša 26.397 tolarjev; za študente so štipendije malo višje - če se šola v kraju bivanja 16.901 tolarjev, če Vegradove zmogljivosti povsem zasedene Žfflafjoo m®w m@tefflCD®waOmQ ©©mGotr V zadnjih letih smo običajno, kadar smo obiskali gradbena podjetja, poročali predvsem o velikih stiskah, ki jih preživljajo. Težav gradbincem tudi v tem času ne manjka, povezane pa so predvsem z veliko konkurenco in nelikvidnostjo, pa vendar so v Vegradu kar zadovoljni. Dela imajo namreč za vse zaposlene dovolj, pa še kooperante pogosto najemajo. Doma ima Vegrad trenutno odprtih največ gradbišč v Velenju, kjer gradijo velik nakupovalni center, poslovno stavbo Afininga, telovadnico Centra srednjih šol, prizidek h Glasbeni šoli Frana Koruna Koženjskega, tu pa imajo še nekaj manjših gradbišč. V Šentjurju gradijo Dom ostarelih, dela so v sklepni fazi in upajo, da bodo objekt predali investitorju še v letošnjem letu. V Celju se pripravljajo na izgradnjo druge faze nakupoval- nega centra Interspar. To bo gradnja za trg, trenutno pa pridobivajo dokumentacijo. V Ljubljani imajo dve veliki gradbišči in sicer gradijo stanovanja na Bežigrajskih dvorih in poslovni objekt na Litijski cesti. Na Hrvaškem in v Astriji ima Vegrad dve hčerinski podjetji, kjer pa imajo postavljen samo management, med tem ko dela izvajajo s kooperanti, predvsem pa v ti dve državi izvažajo betonske konstrukcije Vemont. Na Hrvaško jih prodajo letno za okoli 4 milijone nemških mark. Največ težav imajo ta čas v Nemčiji, kjer imajo nekaj gradbišč, na njih pa dela okoli 150 njihovih delavcev. Na tem trgu se želijo ohraniti tudi v prihodnje, saj upajo, da se bodo razmere za slovenske gradbince po priključitvi Slovenije k evropski uniji izboljšale. Trenutno pa tamkašnja politika se vozi dobi še dodatek za prevoz in če stanuje drugje 30.453 tolarjev. Dodatek za uspeh pa je enak kot pri republiških štipendijah." * V nekaterih primerih je možno vlogo za pridobitev štipendije oddati tudi med šolskim letom. V katerih? SRDAN ARZENŠEK: "Izjemoma je to možno v primerih, če se spremeni družinska situacija (smrt roditelja, povečanje družinskih članov, ločitev staršev), naknadni vpis; če vloži vlogo v 30 dneh od nastanka vzroka." * Kaj pa kadrovske štipendije, te imajo svojo funkcijo? Koliko se podjetja še sploh odločajo za podelitev kadrovskih štipendij? SRDAN ARZENŠEK: "Vsaka od štipendij ima svojo funkcijo, ne samo kadrovska. Še pred petimi leti so kadrovske štipendije res imele svojo nalogo. Ta naj bi bila s strani delodajalcev skrbeti za bodoči kader, ga vzgajati, spoznavati in obratno. Tfeh štipendij je iz leta v leto manj. V Mozirju je bilo letos naprimer razpisanih le 10 štipendij za vse stopnje, v Velenju je situacija sicer malo boljša, še vedno pa ekstremno kritična." * Zakaj mislite, daje tako? SRDAN ARZENŠEK: "Izbira kadrov je tako velika in ugodna, da podjetja preprosto ne razpisujejo štipendij že iz tega razloga. Delodajalci lahko izbirajo ne da bi si vzgajali, plačevali in izobraževali svoj kader. Drug problem so likvidnostne težave v podjetjih." * Funkcija republiških štipendij pa je drugačna od kadrovskih? SRDAN ARZENŠEK: "Seveda, v zadnjih letih predvsem zapolniti vlogo, kritično stanje na področju kadrovskih štipendij. Naše štipendije še nimajo kadrovske funkcije, čeprav se na oddelku za poklicno svetovanje in štipendiranje trudimo, da bi tudi ta element vnesli. Ugotavljamo pa, da je večina prosilcev za republiške štipendije socialno šibkih in štipendijo dodelimo ne glede na to, kam se vpisujejo, če imamo v mislih deficitarnost in suficitarnost poklicev." * Če smo že pogledali funkcijo dveh štipendij, je prav, da spregovorimo še o Zoisovi. SRDAN ARZENŠEK: "Odkrivati, spodbujati in spremljati razvoj nadarjenosti, kreativnosti v mladih ljudeh, ker mislimo, da smo tako majhen narod, da moramo prav na nadarjenem človeku graditi svojo prihodnjost." * Ob tem seje odprlo še eno novo vprašanje: pred časom ste na Območni enoti izdali zbornik Zoisovih štipendistov. Namenjen je bil tistim, ki jih zanima znanje. Je bil odziv na ta zbornik dovolj konkreten? SRDAN ARZENŠEK: "Zbornik Zoisovih štipednistov bomo izdaj ali vsako leto, letos je tudi že v tisku. Namenjen je tistim, ki se zanimajo za nadarjene ljudi, za talente. V njem se predstavlja 500 Zoisovih štipendistov v zaključnih letnikih fakultet in drugih visokošolskih zavodov. To je za vse odlična prložnost, da spoznajo mladega človeka, da spoznajo področje, na katerem se že sedaj uveljavlja in, moram priznati, da imamo med Zoisovimi štipendisti nekaj neverjetnih biserov, ki so dosegli že mednarodno uveljavitev." Milena Krstič - Planine Eno največjih Vegradovih gradbišč je nakupovalni cente Velenju, v katerem gradijo lokale za trg. V prihodnjem letu bodo začeli graditi drugo fazo nakupovalnega centra Interspa ce(ju, prav tako za t. tujim izvajalcem ni naklonjena. Pred leti so začeli graditi tudi v Rusiji, kjer se jim odpirajo nove možnosti. Konec prejšnjega tedna so gostili delegacijo največje ruske banke Sberbank in z njimi tudi podpisali pogod- bo za izgradnjo 4 milijone dolarjev vrednega objekta, dogovorili pa so se tudi za obnovo vseh njihovih enot po vsej Rusiji. Več gradbišč imajo še v Ekateburgu in Krasnojarsku, gradijo pa predvsem banke, hotele in poslovne objekte. Na gradbiščih v Rusiji dela trenutno okoli 150 delavcev Vegrada in kar okoli 500 kooperantov. Direktor Vegrada mag. Muharem Bolič pravi, da imajo zmogljivosti za letos v celoti zasedene, trenutno si prizadevajo, da izpolnijo postavljene roke in objekte pravočasno predajo investitorjem. Izkoristiti morajo lepo jesensko vreme. Seveda so njihova razmišljanja uprta v prihodnje leto, za katerega imajo v tem času že pridobljenih približno 40 odstotkov potrebnih del. Eno največjih Vegradovih gradbišč je nakupovalni center v Velenju, ki ga gradijo za trg. Veliko težav so imeli s to gradnjo, pa tudi veliko škode. Z deli zaradi zapletov na začetku letošnjega leta niso mogli začeti tako kot so predvidevali. No, gradnja je vseeno v sklepni fazi in bodo lokale posameznih investitorjem kmalu tudi predali, večina pa jih bo odprla v začetku prihodnjega leta. In kaj vse bo v novem nakupovalnem centru? V prvi etaži bo nosilec programa celjska Kovinotehna, ob njej pa bo še Pivnica Vegradove invalidske dejavnosti in Drogerie markt. Nosilec druge etaže bo Spar, tu pa bo še Drogerie Marckt, Mc Donald, Ljubljanska banka Splošna banka Velenje in nekaj manjših lokalov. V tretji etaži pa ima Vegrad še nekaj prostora, pa tudi nosilca programa še niso v celoti dorekli, bili pa naj bi prodajalni pohištva in konfekcije. V Vegradu bodo kmalu sklenili tudi lastninsko preoblikovanje. S prihodnjim letom bodo delovali kot delniška družba v pretežni lasti zaposlenih. M.Zakošek Ponovno "odkritje" nad Matkovitn kotom Konec začetka, nadaljevanje...? Mojca Novak in Barbara MaVser sta bili v minulem šolskem letu dijakinji 4. letnika velenjske gimnazije in udeleženki gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občin Velei\je, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Izdelali sta nalogo z naslovom Ponovno odkritje izvira mineralne vode nad Matkovim kotom. Zadrgo soboto v oktobru sta na terenu predstavili rezultate svojih raziskovanj krajevnim ter Mentor prof. Andrej Kuzman je bil avtor ideje. Porodila se mu je na enem od planinskih raziskovalnih taborov v Logarski dolini občinskim veljakom, predstavnikom društev, ki se v Solčavi in Logarski odlini ukvarjajo s turizmom - torej pri izviru na zemljišču, ki je last Roka Suhadolnika. Ideja za ponovno iskanje izvira mineralne vode se je porodila v glavi njunega mentorja prof. Andreja Kuzmana (ravnatelja velenjske gimnazije). Ik je zasledil članek raziskovalca dr. Friedricha Rolleja, znanstvenika iz Hamburga, ki je o studencu pisal že leta 1856. Mojca in Barbara sta ga našli v knjižnici v Mariboru, ga prevedli, pri delu pa sta si pomagali še z zapisom Valentina Vidra iz knjige "Zapiski o Solčavi in njeni okolici". Ampak to je bilo premalo. Odšli sta na teren in pri domačinih Francu ter Matevžu Poličniku izvedeli, kje naj bi se izvir nahajal. "Nekaj malega je kapljalo, vendar premalo, da bi lahko opravili kemično analizo. Kopali smo skupaj z lastnikom zemljišča, odstirali skale in blato, ker je izvir ob povodnji leta 1926 zemlja studenec zasula. Prišli smo do velikega zajetja. Kemijska analiza vode, ki so jo opravili na velenjskem ERICo, je pokazala, da vsebuje ta več železa v primerjavi z odvzetimi vzorci bližnjih potokov," je povedala Mojca. Mojca Novak: "Želiva si, da rezultati naloge ne bi šli v pozabo, da ponovno odkritega izvira ne bi prekril plaz in da bi urejeno zajetje res nekoč koristilo kraju." Domačini imenujejo kraj izvira Pri kisli vodi. Pravijo, da sojo starejši radi pili, govorili so tudi o njenem blagodejnem učinku. Zato sta Barbara in Mojca ob vnovičnem odkritju Barbara Matfser: "Zanimalo naju je veliko stvari, zato naju za raziskovanje oziroma ponovno iskanje izvira slatine ni bilo težko navdušiti" izvira prepričani, da njuno delo in delo tistih, ki so jima pomagali, ne bo zaman. "Midvi sva opravili konec začetka. Prav bi bilo, da bi kdo najino delo nadaljeval, saj, kot sva slišali, si domačini od studenca še veliko obetajo," sta povedali mladi raziskovalki, ki sta danes obe brucki na Pravni fakulteti v Ljubljani. (tp) Po letu dni še delovni zvezek za 4. letnik Računalniško opismenjevanje v hidromehaniki Ni kar tako republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber ob zadnjem obisku na Šolskem centru Velenje poudaril, da sodi ta izobraževalna ustanova med najboljše v Sloveniji. Strokovno delo in dosedanji rezultati ter želja po posodabljanju pouka so precej pripomogli k temu, daje Poklicno in tehniško strojno šolo Centra ministrstvo izbralo za osrednjo šolo na področju mehanike. V okviru vseslovenske akcije Računalniško opismenjevanje je že lani skupina učiteljev omenjene srednje šole v sodelovanju z učitelji Srednje strojne šole iz TVbovelj ter Podjetjem za avtomatizacijo PIA iz Velenja izdala povsem nov delovni zvezek za mehaniko za dijake 1. letnikov. Po letu dni je ugledal luč sveta tudi novi delovni zvezek za hidromehaniko za dijake 4. letnikov srednjih strojnih šol. Diplomirana inženirja Karli Juhart in Albin Vrabič, profesorja na Poklicni in strojni tehnični šoli Šolskega centra Velenje in soavtoija delovnega zvezka za 4. letnike, sta povedala, daje tudi ta učbenik sad dela skupine ljudi. Poleg učiteljev njihove šole in zaposlenih podjetja PIA Velenje so pri njegovem nastajanju sodelovali učitelji drugih naprednih šol na tem področju. Pri slednjem predvsem s Srednje strojne in metalurške šole iz Maribora in magister Franci Jakopič (omenjena mariborska Šola je izbrana kot osrednja šola za strojne elemente). "Ob tem je potrebno povedati, da ne gre samo za delovni zvezek, ampak tudi za didaktično programsko opremo. Ta je sicer že vključena pri rednem pouku (vse strojne šole je s temi programi opremilo republiško ministrstvo za šolstvo in šport), omogoča pa tudi reševanje nalog iz delovnega zvezka. Programska oprema torej tudi omogoča dodatno poglobljeno ter nazorno podlago osnovnih zakonitosti hidrostatike in hidromehanike s pomočjo računalniških animacij. Tako lahko učenec s ustrezno programsko opremo tudi doma utrjuje pridobljeno znanje." Za računalniško podprt pouk hidromehanike ni dovolj le Dipl. inž. Albin Vrabič: "Nosilka celotne akcije je bila naša šola. Ker še vedno otjemo ledino na tem področju, skrbimo tudi za redno strokovno izpopolje-vanje učiteljev." delovni zvezek, potrebno je tudi nenehno izobraževanje učiteljev. Na Poklicni in tehniški strojni šoli Šolskega centra Velenje ga izvajajo v sodelovanju s prej omenjenim podjetjem, nanj pa se lahko učitelji prijavijo preko kataloga stalnega strokovnega izobraževanja učiteljev, ki ga izdaja republiško ministrstvo za šolstvo in šport. Kot zanimivost velja še omeniti, da šola in podjetje omogočata učiteljem ter učencem stalno spremljanje vseh novosti na tem področju preko Internet omrežja. Vse te novosti bodo pokazali tudi tistim, ki se bodo udeležili dneva odprtih vrat Šolskega centra Velenje. Delovni zvezek za 4.1etnik je izdal Zavod za šolstvo republike Slovenije, potrdil ga je Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje, podprlo pa gaje v okviru programa računalniškega opismenjevanja tudi republiško ministrstvo za šolstvo in šport. Po besedah Karlija Juharta in Albina Vrabiča se lahko prihodnje leto nadejamo še dveh novih delovnih zvezkov, in sicer za trdnost (za 2. letnik) ter dinamiko (za 3. letnik). "Fsi Dipl. inž. Karli Juhart: skuPaJ uPamo>da mm bo oba "Delovni zvezek za 1.letnike je mPel°izdati hkrati in <*» ^mo pošel, potreben je bil ponatis. s tem zapolnili praznino na To potrjuje, da smo se zadeve tem področju." lotili na pravem koncu." (*P) Optometer Lučke pa kar izginjajo Pred dnevi so pričeli PUP-ovci graditi novo krožni križišče na Goijanovem klancu v Velenju. Pa so zato vse dostope do klanca označili z ustrezno cestno signalizacijo. Hidi s svetlobnimi znaki, torej svetlečimi utripajočimi lučkami. A glej ga zlomka, vsako noč te "mrknejo". Ali jih faloti odnesejo, ali pa odstranijo baterijo, ki jo bodo kar težko uporabili v kakšne druge namene. Se morda fakini že pripravljajo na praznovanje božiča in novega leta, ali pa gre spet le za objestnost? Filmski krožek na OŠ Šalek Velenje Odprtost za sedmo umetnost Izvirnost, ustvarjalnost, nedolgočasnost so zapisali priznani slovenski filmski režiseiji po ogledu filma z naslovom Šola v naravi Vse glasove žirije so pobrali mladi filmski ustvarjalci osnovne šole Šalek Velenje. Njihov uspeh ni zgolj slučajen, saj so namreč na srečanju mladih filmskih ustvaijalcev Slovenije v Piranu sodelovali drugič in tudi prvič niso bili "od muh". Mentorica krožka Alenka Meža - Hrovat in zunanji sodelavec Zvone Grebenšek sta ob tej priložnosti povedala: "Če je šola odprta tudi za sedmo umetnost z ravnateljem Jožetom Kavtičnikom vred, potem uspeh toliko ne preseneča. Kamera, projektor, mešalne mize, ...vse veliko stane. Na Šoli pa smo zmogli in poskrbeli za to, da lahko ideje učencev - mladih filmaijev uresničimo." Filmski krožek na šoli deluje 4 leto, zanimanje zanj je na začetku med učenci na predmetni stopnji precejšnje, kasneje pa ostane filmski ustvaijalnosti zvesta le peščica. 3 mladi filmaiji Šole Šalek so pri "osvajanju" filmskega sveta neustavljivi in prav ti so dosegli na omenjenem srečanju mladih filmaijev Slovenije v Piranu zavidanja vredne uspehe. "Namen krožka je jilmska vzgoja mladih, delo z video in filmskimi aparaturami, kaj je kader, kako se posname, montaža filma in podobno. Za poznavanje vsega je eno leto premalo. Vsaj 2,3 leta so potrebna za "kaljenje" mladih filmskih mojstrov kot sta Ana Drk in Miha Može." Veseli so uspehov, veseli posnetih filmov, toda tudi dejstva, da se mladi filmarji, tudi ko zapustijo to šolo, h krožku radi vračajo, ne gre prezreti. Eden od njih se je odločil celo za poklic snemalca. Ano je zvabila h krožku radovednost. Zadeva je bila zanimiva in ostala je. "Po seznanitvi z vsem, karje za nek film potrebno, smo poskusili narediti oddajo. Tako smo videli, kaj komu najbolj leži. Meni novinarski del. To delo ni lahko, saj sem se že nekajkrat prepričala, da ni enostavno nekomu potisniti mikrofon pred usta češ, sedaj pa povej ali odgovori na vprašanje. Nekateri imajo tremo, drugi ne. To moraš upoštevati pri delu na terenu, kasneje pa moraš sodelovati še pri montaži. Zanimiva je sedma umetnost. Po končani osnovni šoli Pomembno je, da se ob idejah, pisanju scenarija, snemanju in pri montaži filma zabavajo. Tega ne sme manjkati niti ob gledanju njihovih stvaritev, so prepričani: (od leve proti desni) Ana, mentorica Alenka in Miha bom nadaljevala izobraževanje na gimnaziji, potem se bom pa odločila, ali me bo to, kar počnem pri filmskem krožku nadušilo, spodbudilo za poklicno pot." Miha je dijak velenjske gimnazije. Prepričanje, daje "krivec" za njegovo zanimanje za filmsko dejavnost dejstvo, da je v zgodnji mladosti veliko časa prečepel pred TV sprejemnikom. Priložnost seznaniti se s sedmo umetnostjo je bila vabljiva in danes raje kot snema piše scenarije. Tudi režije se je že "podstopil". Med drugim "ima na zalogi" scenarij za 60 do 90 minut dolg igrani film. Ko bodo pridobili pokrovitelje, bodo film o mladih in drogi tudi posneli. Avdicijo za osrednje junake so že opravili, tudi z nekaterimi lastniki lokalov so se že dogovorili za snemanje. "Upam, da bomo zvozili. Zame pa je pomembno tudi, da se ob učenju še zabavamo." Filmski krožkaiji na OŠ Šalek v Velenju so do sedaj posneli ogromno materiala. Za 7 filmov ga je, različnih zvrsti. 10 minutni film Ovenela marjetica je njihov uspešen prvenec, ničmanj film z naslovom Celjski sejem. 2 posneta didaktična filma - Od zrna do kruha in Nemi opazovalci našega vsakdana - pričata, da so dokaj vešči tudi pri snemanju zanje najtežje filmske zvrsti. Alenka Meža - Hrovat in Zvone Grebenšek sta prepričana, da v prihodnje ne bo nič drugače. "Posluh na šoli za sedmo umetnost je, idej je veliko, otroci so ustvarjalni. Mentoiji jim bomo pri tem dali prosto pot, le poskušali jim bomo dopovedati do kod in kako." Premalo prostora imamo odmerjenega, da bi lahko o delu mladih filmaijev na OŠ Šalek napisali vse. Priložnost za to še gotovo bo, saj so med drugim pobudniki o organizaciji seminaija za mentoije, na katerem naj bi spregovorili o filmski vzgoji na OŠ. Hkrati pa kandidirajo še za organizatorja slovenskega festivala mladinskega filma. "To bo najlepšepromoviranje ne le naše šole, ampak tudi Velenja kot mesta priložnosti," so ob koncu pogovora povedali Zvone, Alenka, Ana in Miha. (tp) mM Najboljši Občina Šmartno ob Paki ima od vseh treh novo nastalih občin najbolj užiten grb. V njem je gos. Kislicn Zaradi volitev letos nekaterim še mošt za Martinovo ne bo šel v slast. Varčevati je Slišalismo, da je Gorenje z uvajanjem varčnejših gospodinjskih naprav "privarčevalo" eno hidroelektrarno. Nekateri menijo, da bi bilo bolje, če bi prihranili eno termoelektrarno. Še ui konca Mesec požarne varnosti seje iztekel. A marsikje še tli in še bo vroče. Končno obnovljene cestne oznake Po tem, ko smo tudi v našem časopisu opozarjali, da jih ni, ko smo na Radiu Velenje poskušali izvedeti, kdo je kriv, da jih ni, se je zgodilo. V torek so pričeli obnavljati cestne oznake, predvsem prehod za pešce, na križišču med Partizansko cesto in Cesto talcev, pri novem Vegradovem nakupovalnem centru. foto:vos ■HMMMIBlillllMIMMM Občinski svet Nazarje Za ekonomske cene v vrtcih Predpogodbi o sanaciji in nadalnji gradnji osrednjega odlagališča smeti in odpadkov, ki jo je štirim občinam ponudila občina Gornji Grad, so izrekli soglasje tudi nazarski občinski svetniki in za podpis pooblastili župana Ivana Purnata. Eden najbolj žgočih problemov Zgornje Savinjske in Zadrečke doline je torej zelo blizu razumni rešitvi. Dokaj dolga in pestra je bila razprava o predlogu ekonomskih cen v mozirskem vzgojno-varstvenem zavodu. Svetniki so bili deležni pojasnila, da imajo občine, v katerih je povprečna plača nižja od republiškega povprečja možnost, da zaprosijo državo za finančno pomoč v obdobju prehoda na nov sistema plačevanja varstva otrok. Navkljub nekaterim pomislekom so svetniki predlagane ekonomske cene potrdili. Starši bodo tudi v prihodnjeplačevali hrano le za dni, ko so otroci dejansko v vrtcu; če otroci zbolijo, plačajo starši vzgojnino do enega tedna neprekinjene odsotnosti, za daljšo odsotnost bo vzgojnino plačala občina. Na vprašanje, kdaj bosta vrtca v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti "občinska," je župan odgovoril, da naj bi še pred koncem letošnjega leta ustanovili zavod "osnovna šola Nazaije v ustanavljanju," kamor naj bi vključili tudi oba vrtca. V nadaljevanju so nazarski svetniki zavrnili pobudo odbora za zaščito Menine pred radarji, ki deluje pri gornjegrajskem občinskem svetu, da bi člani odbora sodelovali na redni ali izredni seji nazarskega sveta, ki bi bila namenjena tej problematiki. Takšno odločitev so pojasnili s tem, da nazarski občinski svet v celoti podpira delovanje tega odbora, v kolikor pa bo potrebno, se bodo neposredno povezali z gornjegrajskim občinskim svetom. V prevolilni mrzlici, gre namreč za volitve v organe krajevnih skupnosti, je bil dokaj odmeven sklep občinskega sveta, da na njih ne bodo mogli sodelovati kandidati SKD, saj je stranka njihove kandidature občinski volilni komisiji posredovala prepozno. Takšni sta tudi razsodbi vrhovnega in ustavnega sodišča, kamor seje stranka pritožila po odločitvi občinske volilne komisije. jp V soboto brezplačni tehnični pregledi Tudi avto se "boji" zime Oto Praprotnik Čeprav smo v preteklih dneh uživali v prelepi jeseni, ta ne bo večna. Zato je prav, da tudi letos pripravimo svoj avto na zimo. Brezplačno možnost vam to soboto ponujata APS Velenje in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Velenje. Brezplačni tehnični pregledi se bodo pričeli ob 8.00 uri in bodo trajali do 12.00 ure. Oto Praprotnikje tudi letos zadolžen za to vsakoletno akcijo obeh organizatorjev. O tem nam je povedal: "Kot ponavadi bodo brezplačni tehnični pregledi potekali na APS-u, v hali tehničnih pregledov, kjer bodo delali naši delavci, usposobljeni za izvajanje tehničnih pregledov. Še vedno iščemo sponzorje za artikle, ki se uporabljajo za zimsko vožnjo; to je predvsem hladilna tekočina, pregled te tekočine, razne žarnice, zavorno olje, ki ga bomo po potrebi dolili in ga prekontrolirali." Sam pregled bo ta dan brezplačen, kaj pa tisto, kar bodo mehaniki vgradili ali vlili v avtomobile? "Včasih se teh artiklov porabi več, včasih malo. Sploh pri starejših avtomobilih tega porabimo več, saj gre za potrošno blago. Če bomo našli sponzorja, ne bo težav. Ponavadi je bil to Avto Celje." Oto Praprotnik paje k temu dodal: "Vabljeni so vsi občani, iz vseh treh občin. Predvsem pa vabimo mlajše voznike, predvsem ženske, ki še nimajo rutine vožnje in po opravljenem izpitu niso čisto sigurni v svojega jeklenega konjička, da se oglasijo." Bojana Spegel Agronomija Razkuževanje tal V kmetijski proizvodnji se v normalnih klimatskih razmerah in pri pravilnem kolobar-jenju vzpostavi ravnotežje med koristnimi in škodljivimi organizmi. Pomembno je, da pravilno gnojimo z organsko-mineralnimi gnojili. Takšna tla ostajajo rodovitna skozi daljše časovno obdobje. Prav nasprotno pa je v rastlinjakih, kalilnicah, razsadilnicah, vrtovih, drevesnicah, trsnicah in na nekaterih poljedelskih površinah. Na intenzivno koriščenih površinah se največkrat razmnožijo parazitke glivice, bakterije in škodljivci. Te probleme lahko rešujemo na več načinov, in to: - s proizvodnjo na bolj ekstenzivni način z večjimi odmori, - razkuževanje s paro, - razkuževanje s kemičnimi sredstvi, kot je naprimer razkuževanje z Basamit-granulatom. Slednji ima zelo širok spekter delovanja in je cenovno zelo zanimiv. Z njim uničujemo bakterije in gljive, ogorčice (nematode), tajne škodljivce in plevele. Sredstvo deluje tako, da se tvori plin, ki izhlapeva. Bakterije v tleh povzročajo škodo pri vzgoji sadik kot tudi na drugih posevkih, kot so fižol, grah, krompir, zelje, cvetača, kumare, pesa, korenje... Največ rastlinskih bolezni povzročajo glive. Opazne škode delajo v vrtnarstvu in zelen-jadarstvu. Z uporabo Basamid granulata uničimo tudi škodljivce, ki se v času aplikacije nahajajo v tre-tiranem sloju tal. Zato je pomembno, da uporabimo sredstvo takrat, ko poteka eno od razvojnih faz škodljivcev prav v tleh. Kemično uničevanje plevelov v vrtovih je skoraj nemogoče. Za mnoge vrtnine ne poznamo herbicidov, karenčna doba (čas, ko po škropljenju ne smemo uživati delov rastlin) je za mnoge predolga ali pa zaradi nanašanja škropiva uničimo rastline na sosednjih gredah. Običajne herbicide v vrtovih skoraj ne moremo uporabljati. Basamid granulat uničuje semenske in koreninske trajne plevele. Zaradi širokega spektra delovanja je sredstvo zelo primerno za razkuževanje zemlje, ki ga uporabljamo pri presajanju lončnic. Basamid granulat vsebuje aktivno snov da-zomet, ki se pri stiku z vlažnimi tlemi pretvori v substance, ki razkužijo tla. Glavni novonastali produkt je plin širokega spektra delovanja. Plin potuje skozi zračni prostor tal proti površini, na svoji poti pa uničuje žive organizme, s katerimi pride v stik. Učinkovitost Basamid granulata je odvisna od več dejavnikov, in sicer: a) Tipa in strukture tal Plini se lahko v tleh gibljejo le skozi zračne pore, zato je za zadovoljiv učinek plinjenja pomembna dobra priprava tal, ki naj bo kot za setev. Zemlja naj bo drobno grudičasta, plin ne more prodreti skozi velike, zbite grude, kjer se prav tako zadržujejo škodljivi organizmi. Različnim tipom tal moramo prilagoditi količino uporabljenega sredstva. Pri težkih ali humoznih tleh povečamo količino za 10 g/m2, hkrati pa ustrezno podaljšamo čas do naslednje setve oziroma sajenja. b) Vrste in stanje organizmov ter potrebne količine sredstva so prikazane v naslednji razpredelnici. Globina uničevanja organizmov je 20 cm. organizem in tip tal g/m2 talne glive 30-60 kijoča plevelna semena 20-40 nematode lahka tla 30-40 težka ali humozna tla 40-50 cistotvorne nematode 60 V primerih, ko želimo razkužiti globlje plas- ti tal, povečamo količino za 15-30 g/m2 za vsakih 10 cm dodatne globine. Zemljo ali substrat za presajanje razkužimo s 300 g na kubični meter. c) Vlaga tal bistveno prispeva k učinkovitosti sredstva. Organizmi so le pri ustrezni vlagi v občutljivi razvojni fazi, hkrati pa je vlaga pomembna pri pretvorbi sredstva v plinasto, aktivno obliko. Za dober učinek naj bodo tla 7-14 dni pred razkuževanjem toliko vlažna, da so primerna za obdelovanje. V takšnih razmerah škodljivi organizmi preidejo iz mirujočega v aktivno stanje (klitje...), ko so za razkuževanje občutljivi. Tla, ki so z vodo zasičena, niso primerna za razkuževanje, ker so v tem primeru pore zasičene z vodo, plin ne more prodirati skozi plast zemlje. d) Najprimernejša je temperatura tal 10 do 25 stopinj Celzija. Pri tem se sredstvo zelo hitro aktivira, hkrati pa je zagotovljen hiter razvoj škodljivih organizmov do razvojne faze, ko so najbolj občutljivi. V tem temperaturnem območju je tudi faza razkuževanja dokaj kratka, prav tako pa tudi čas do naslednje setve. Ko ustvarimo zgoraj navedene optimalne razmere, uporabimo Basamit granulat tako, da ga potrosimo po površini tal in ga takoj ročno ali strojno enakomerno pomešamo do želene globine tal. Uhajanje plina preprečimo s pokritjem s folijo, lahko pa tudi z valjanjem ali s površinskim zalivanjem z vodo. Pred setvijo moramo opraviti ročno ali strojno prezračevanje tal, s čimer odstranimo ostanke plina v tleh. Opraviti moramo test poskusnega kaljenja s krešo ali solato, s čimer se prepričamo o morebitnih ostankih plina, ki bi sicer lahko bili fitotopsični za sejanje kulture. Setveni test opravimo vedno primerjalno z ner-azkuženimi tlemi. Ker je področje uporabe Basamit granulata izredno obsežno in tudi strokovno zahtevno, vam priporočamo, da pri uporabi upoštevate navodila proizvajalca, za morebitne nejasnosti pa se obrnite na strokovno službo proizvajalca oziroma distributerja sredstva. Damjan Finšgar Odžagano, zdrobljeno -neopaženo? Včasih se lahko res začudimo, kako zaprtih in neprizadetih oči se Velenjčani sprehajamo po svojem mestu. V noči iz nedelje na ponedeljek si je nekdo vzel čas in požagal bor na Kardeljevem trgu. Že krepkih nekaj dni prej pa si je nekdo drug vzel še več časa in najverjetneje s težkim predmetom (ali pa so tudi silaki, ki to zmorejo z golimi rokami) razbil dobršen del betonske mize za igranje tenisa v istem naselju. Za čigavo zdrav-je? foto: vos - 7. novembra 1996 a ZA RAZVEDRILO NAŠ VAS 13 Oven od 21. marca do 21. aprila Ne bo šlo vse tako, kot si želite, čeprav se bodo stvari v začetku prihodnjega tedna precej bolje zasukale. Vzemite si več časa zase, predvsem pa se ponovno posvetite svojemu telesu, ki ste ga kar malo zanemarili. Partner vas bo potreboval bolj, kot si mislite in slutite. Bik od 22. aprila do 20. maja Sedaj se pa odločite in končno povejte, kaj si sploh želite. Sicer vam želje prav gotovo ne bodo uresničene, saj ne morejo biti. Partner zaenkrat vaših želja namreč še ne zna brati. Čeprav bi jih rad. Ker sluti, da niste povsem iskreni do njega. Ali ste? Dvojčka od 21. maja do 21. junija Precej vas bodo dajali živci, kar boste čutili kot notranji nemir. Če ne boste storili kaj zase, predvsem pa se razbremenili, se bo vse skupaj še poslabšalo. Nikar ne recite ne, ko vas bodo prijatelji povabili v veselo družbo. Tudi to namreč potrebujete. Rak od 21. junija do 22. julija Preveč ste se sprijaznili s sedanjim načinom življenja, vse premalo energije zato vlagate v pozitivne spremembe. Te se vam sicer kar same kažejo, a kot da jih nočete opaziti. Partner bo imel preveč težav s sabo, da bi lahko reševal še vaše, zato se po nasvet zatecite drugam. Lev od 23. julija do 23. avgusta Ugotovili boste, da vam je kljub beganju in iskanju drugačnosti, doma najlepše. Zato boste v prihodnjih dneh tu preživeli več časa kot sicer. Tega bodo veseli vsi domači, sploh otroci, če jih že imate. Pri igrah na srečo znate imeti srečo, le srečko morate kupiti. Devica od 24. avgusta do 23. septembra Poglejte raje resnici v obraz in se soočite z vsemi posledicami svojih dejanj. Tako bo šlo najlažje, pa še to boste kmalu ugotovili, da hudih posledic pravzaprav sploh ne bo. Preveč negativnih misli je v vas, zato se ne čudite, če se boste tudi telesno slabo počutili. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Imeli boste občutek, kot da vas je nekdo, ki ste mu neomajno zaupali, izzigral. Ko boste dobro premislili, boste ugotovili, da ni tako, se pomirili in z njim ostali v zelo dobrih odnosih. Navsezadnje bosta eden drugega še kako potrebovala. Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Da je življenje lahko res lepo, kljub temu, da imate veliko dela, se bo izkazalo v prihodnjih dneh. Po pošti boste dobili nekaj, kar vas bo rešilo še zadnjih dvomov. Zato boste še toliko bolj optimistični, predvsem pa delovno uspešni. Pa nikar ne zapravite vsega z besedami. Strelec od 23. novembra do 22. decembra Vaše družinsko življenje postaja vedno uspešnejše in lepše, kar vas izredno veseli. S partnerjem bosta ogromno časa skupaj, tako, da si boste na trenutke že zaželeli, da bi se mu malo skrili. Le poskrbite zato, godilo bo obema. Kozorog od 23. decembra do 20. januarja Ko boste že mislili, da vas nič ne more več presenetiti, se bo zgodilo prav to. K sreči presenečenje ne bo slabo vplivalo na vas, saj bo pravzaprav prineslo kar nekaj pozitivnih stvari, dela boste spet imeli več kot dovolj, kar pa vas sploh ne bo motilo. Tudi ljubezni vam ne bo manjkalo. Vodnar od 21. januarja do 19. februarja Dnevi se vam bodo spet zdeli povsem prekratki, saj boste imeli dela čez glavo. Včasih se vam bo zdelo, da boste obupali, pa vendarle ne boste. Motivov, da se to ne zgodi, imata več kot preveč. Največji je srečno ljubezensko življenje. Ribi od 20. februarja do 20. marca Vse bojazni, ki niso bile majhne, bodo odveč. Izteklo se bo tako, kot ste si na tihem ves čas želeli. Sedaj se morate le še prepričati, da ste dovolj sposobni, da izpeljete še napovedano spremembo, pa bo. Zdravje bo vsak dan boljše. _ilustracije:Pia Zima nam letos svojih mrzlih zob še ni pokazala, a prav dolgo verjetno ne bo več čakala. Zato se moramo nanjo pripraviti, preden nas preseneti. In kaj je lahko za damo srednjih let, ali pa tudi mlado gospodično, če ima ta rada eleganco, lepšega, kot krznena jakna ali plašč. Krznena, po moje, le po videzu, saj močno navijam za umetno krzno, ki je danes že tako dobro narejeno, da je razlika zelo težko opazna, nekaj prikupnih kosmatincev pa zaradi ženskih modnih muh ne ostane brez življenja. Seveda odločitev ostaja vam, vsekakor pa tudi svetovno najbolj znani kreatorji delijo to mnenje, morda tudi zaradi pritiskov okolje-varstvenikov. Saj ni kaj novega povedati o modelih samih. Lahko so klasični, lahko široki, lahko kratke jakne, ali dolgi plašči. Treba bo pomeriti, se pogledati v ogledalo in si iskreno priznati, kaj vam pristoji. Toplo vam bo zagotovo dvakrat; ko boste odšteli zahtevano vsoto in pozimi. i« i mm Nevarne bodice Tudi bodljikave kakteje moramo po nekaj letih presaditi. Včasih ne vemo, kako bi jih spravili iz lonca. Oprijele so se notranjega oboda in če z loncem še tako prizadevno trkamo ob mizo, uspeha ni. Lahko si pomagamo s časopisnim papirjem, ki ga po dolgem večkrat prepognemo, ali pa si nataknemo debele zaščitne rokavice. Nevarne igle nas jjtij&L ne zbodejo. Toda JHL če kakteja kljub t . j- s JDilji temu ne gre i/. 1 |fr 1 ffMff lonca, nam ne 1'MJI preostane druge- mBTm %lMlll* ' ga, kakor da ga - MKr m JSgK razbijemo. aMHrI-,\> J Mleti zrezki v smetanovi omaki Za 6 oseb potrebujemo: 500 g mlete govedine, 200 g prešane slanine, 2 srednje veliki čebuli, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 1 jajce, 40 g masla ali margarine, 4 zrele paradižnike, 6 žlic belega vina, 2 žlici smetane, moko, sol, poper. Slanino narežemo na kockice. Sesekljamo tudi čebulo in peteršilj. Zmešamo meso, slanino, čebulo, peteršilj in jajce, da nastane gladko mesno testo. Solimo in popramo. Iz mesnega testa oblikujemo 6 do 8 zrezkov. Povaljamo jih v moki in spečemo na maslu ali margarini, da porjavijo z obeh strani. Zrezke ponudimo z rižem ali ~ * 'jJ^*' V prezračeni postelji se bolje spi Zjutraj odvržemo odejo in se spravimo iz postelje, zvečer pa spet ležemo vanjo? Nak, posteljnina se ne prezrači, če posteljo pospravimo in pregrnemo. Postelji in posteljnini moramo od časa do časa privoščiti svežega zraka, da izpuhti vlaga iz ležišča, odej in blazine. Čim topleje je, tem več vlage oddaja naše telo med spanjem. Samo v blazino se tako znojimo, kot da bi v eni noči zlili vanjo vinski kozarec vlage. Najmanj enkrat na teden bi morali posteljo temeljito prezračiti in po možnosti vse, kar se da, odnesti na balkon, na vrt ali vsaj okna. Tudi pozimi. Zdrava in prezračena postelja nenavadno veliko pomaga k dobremu spanju. Že tako ali tako je prijetno leči k počitku v posteljo, ki diši po svežem. Od materiala je odvisno, kako dolgo moramo zračiti. Odeje, ki so napolnjene s čisto volno ali z umetnimi kosmi (na primer poliester), zlahka negujemo. Zadostuje že ura na svežem zraku, pa se vlaga posuši. Blazine so navadno polnjene s perjem, nekatere s puhom. Med drobna peresca se useda vlaga, ki se dalj časa ne posuši. Take blazine in tudi puhaste odeje moramo zračiti na odprtem celo vsake tri do štiri dni po eno uro. Ne smemo pa jih obesiti na sonce! Temeljito jih moramo prerahljati, da ostane polnilo rahlo. Hrana iz zamrzovalnika? Predsodki glede zamrznjene hrane so globoko zakoreninjeni, pa ni rečeno, da je v njih kaj dosti resnice. Je res, da odtajenega ne smemo ponovno zamrzniti? Ne vedno. Živila, na primer zelenjavo in sadje, odtajamo, skuhamo, spečemo in zdušimo, nato pa jih z mirno vestjo spet zamrznemo. Je res, da globoko zamrznjena zelenjava ni tako zdrava kot sveža? Je. Raziskave so pokazale, da naprimer sveže fižolovo stročje, ki je bilo samo 2 dneva shranjeno pri temperaturi -20 stopinj C,izgubilo približno 50 odstotkov vitaminov. Globoko zamrznjen fižol pa je bil po 9 mesecih hranjenja pri temperaturi -18 stopinj C ob približno 30 odstotkov vitaminov. Je res, da v zamrzovalniku jedi ne morejo postati žarke? Je. Kemični procesi tečejo tudi pri tako nizkih temperaturah, toda zelo počasi. Navadno se spreminja maščoba, na primer pri svinini. Meso izgubi svoj dobri okus in prijeten vonj. Pametno je upoštevati čas, ki ga priporočajo za hranjenje tega ali onega živila. 14 NAŠ (AS TV SPORED 7. novembra 1996 ČETRTEK, 7. novembra SLOVENIJA 1 Svilena obleka Moj oCe živi v Riu, 1/5 Pustolovščine in odkritja, 14/26 Po domače Poročila Kolo sreče, tv igrica Made in Slovenia Fašizem pod Slovenci, dokum. oddaja TV dnevnik 1 Detfi in prijatelji, 19/26 Operacija strogo zaupno, 22/24 Po Sloveniji Dodojeve dogodivščine Risanka Kolo sreče, tv igrica Majhne skrivnosti velikih kuharjev TV dnevnik 2 Volitve Ž96 Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke TV dnevnik 3 Šport Reportaža s podelitve nagrad slovenskih znanstvenikov Poslovna borza SOVA: Kvantni skok, 16/30 Najstrašnejši umor, 5/6 10.25 10.40 11.10 11.40 13.00 13.05 15.00 15.50 17.00 17.10 17.35 18.00 18.30 18.40 18.50 19.20 19.30 20.00 20.35 21.25 22.30 22.50 22.55 23.15 23.30 sledi 00.20 SLOVENIJA 2 13.00 Japonska 13.30 6. krog evropske lige v košarki, Smelt Olimpija:Panathinaikos, posnetek iz Ljublane 14.50 Ethan Frome, amer. film 16.30 Prevzetnost in pristranost, 2/6 17.20 SOVA, ponovitev sledi Kvantni skok, 15/30 18.10 Casttovi, 15/26 18.40 Korenine slovenske lipe 19.00 Najstrašnejši umor, 5/6 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V anjboljši družini, 4/11 20.00 Sporočilo iz Vietnama, 2/4 20.45 TV portret; Globokar: dialog o vodi 21.45 Parada plesa 22.35 Zgodovinska kitajska mesta, 13/13 23.30 Letni koncert Big banda RTV Slovenija, 1. del 08.30 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 09.30 M.A.S.H., ponovitev naniz. 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, ponovitev naniz. 12.00 Pop kviz, ponovitev 12.30 Volitve Ž96, ponovitev 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Ljubim te na smrt, tilm 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Družinski hlevček, nad. 21.00 Gorski zdravnik nad. 22.00 Volitve'96 22.30 M.A.S.H., nanizanka 23.00 Sedma sila, nanizanka 00.00 Mož pravice, nanizanka 01.00 24 ur, ponovitev 01.30 POP 30, ponovitev 09.30 10.20 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 52 POT V AVONLEA, pon. EPP/Vabimo k ogledu NAJ SPOT, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU POD ZVEZDNIM SVODOM, gostja v studiu astrologinja Roža Kačič PREBOJ, film REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 8. novembra SLOVENIJA 1 09.55 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.10 Pasje mesto 10.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke 11.25 Ena kuha, druga ne, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 16.20 Operni zvoki 17.00 TV dnevniki 17.10 TOKTOK 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.40 Risanka 18.50 Hugo, tv igrica 19.20 EPP 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Stranke se predstavljajo 20.00 Volitve Ž96 20.35 Prometni kviz Rondo 20.55 Planet IN 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 SOVA: sledi Kvantni skok, 17/30 23.50 So leta minila, 13/20 00.20 Potovanje v neznano, španski film SLOVENIJA 2 11.55 Poslovna borza 12.05 Korenine slovenske lipe 12.25 TV portret 13.25 Parada plesa 14.15 Letni koncert Big banda RTV Slovenija 15.15 Spi z mano, amer. film 16.40 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 16/30 17.30 So leta minila, 13/20 18.00 Alpe Jadran 18.30 Koncerti za mlade 19.30 V najboljši družini, 5/21 20.00 Umori stopnje, 3/23 20.50 Forum 21.00 Duhovnik, ang. film 22.50 Videošpon 09.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 09.30 M.A.S.H., pon. naniz. 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. naniz. 12.00 Pop kviz, pon. 12.30 Volitve Ž96, pon. 13.00 Roseanne, naniz. 13.30 Dan, ko bo obstala zemlja, film 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, naniz. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, naniz. 21.00 Dosjeji x, naniz. 22.00 Volitve'96 22.30 Poltergeist 2, film 00.30 Lovec na glave, naniz. 01.30 24 ur, pon. 02.00 POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO 09.45 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. EPP/Vabimo k ogledu PREBOJ, film, pori. VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU GREMO V KINO, oddaja za ljubitelje filma NAŠ AVTO, slovenski film DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, 5. oddaja: SHEIKH ABEL OUARNA GOST ODDAJE DOBRO JUTRO REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 10.45 10.50 12.20 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.30 22.00 22.35 23.05 23.10 23.15 23.20 SOBOTA, 9. novembra SLOVENIJA 1 08.35 Radovedni Taček 08.55 Jakec in čarobna lučka 09.05 Nikoli več 09.15 Pod klobukom 09.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Učimo se tujih jezikov: angleščina 10.30 Razglednice iz festivalskega vrveža 10.55 Eistfodd 95 Sovveto 11.10 Svet dinozavrov 11.40 Analitična mehanika 12.10 Tednik 13.00 Poročila 13.05 Hugo, pon. 14.15 Reka upanja 15.15 Elena in možje, franc. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Boj za obstanek 18.00 4x4 18.30 Ozare 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Včeraj, danes, jutri 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Jesenski 3x3, prenos 21.35 Za tv kamero 21.45 National geographic, 17/20 22.40 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.10 SOVA: sledi Kvantni skok, 18/30 00.00 Večni sanjač, 20/25 00.25 Moon 44, amer. film SLOVENIJA 2 08.55 10.25 10.55 11.25 12.15 12.40 13.00 16.25 17.55 19.30 20.00 23.15 23.45 Planet IN Mostovi Slovenski utrinki Zgodovinska kitajska mesta Skrivnostni svet A. Clarka Prometni kviz Rondo Stockholm: tenis; polfinale ATP turnirja, prenos Košarka NBA - CHICAGO BULLS:MIAMI, posnetek Slovenj Gradec: DP v rokometu (M), PREVENT:AFP DOBOVA, prenos V najboljši družini, 6/21 J.F.K., amer. film TV avtomagazin Sobotna noč 08.00 Mož pajek, risana serija 08.30 Junak akcije, mladinska serija 09.00 Zvezdne steze, risana serija 09.30 Kje je Wally, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 10.30 Življenje z otroci, nad. 12.00 Nove Supermanove dogodivščine, naniz. 13.00 Predvolilni boj, film 15.00 Obraz tedna, pon. 15.30 V družinskem krogu, naniz. 16.00 Hokej, reportaža 16.30 Svet športa 17.30 Vesoljski bojevniki, naniz. 18.30 Prijatelji, naniz. 19.00 Varuška 19.30 24 ur 20.00 Smrt ji lepo pristoji, film 23.30 Teksaški mož postave, naniz. 00.30 Francoska zveza 2, film 02.30 24 ur, pon. 52 09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 GREMO V KINO, pon. 11.05 DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, pon. 12.00 Videostrani 17.00 ŠKL-ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA 18.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 529. VTV MAGAZIN 20.30 25 LET ANSAMBLA LAPOS, 2. del 22.10 HOROSKOP 22.15 TV IZLOŽBA 22.20 NAJ SPOT DNEVA 22.25 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 10. novembra SLOVENIJA 1 08.35 Sredi galaksije zavij levo 09.00 Poročila 09.05 Otroški program: ŽIV ŽAV 10.00 Koncert za mlade 11.00 Poročila 11.10 Vsi smo ena družina, 8/10 11.35 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Glasbena oddaja 13.00 Poročila 13.15 Hugo, tv igrica 14.00 Karaoke, pon. 15.00 Poročila 15.10 Dlan v dlani 15.25 La Grande Fille, franc. film 17.00 TV dnevniki 17.15 Zavrtimo stare kolute 17.55 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Posebna oddaja VOLITVE Ž96 00.20 TV dnevnik 3 00.30 Šport v nedeljo SLOVENIJA 2 09.15 Videošpon 09.45 TOKTOK 10.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 11.00 Nedeljska reportaža 11.30 TV avtomagazin 12.00 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 17/30 12.50 Elena in možje, franc. film 14.25 NBA - ACTION 14.55 Ljubljana: kvalif. za SP v nogometu, SLOVENIJA: BIH, prenos 16.50 Stockolm: tenis, finale ATP turnirja, posnetek • 19.30 V najboljši družini, 7/21 20.00 Prevzetnost in pristranost 20.50 Grajski biki, slovenski film 22.15 Novice iz sveta razvedrila 03.00 Boks: TYSON-HOLYFIELD, neposredni prenos 05.00 Zmaga duha, film 08.00 Pink Panter, risanka 08.30 Peter Pan, risanka 09.00 Kapitan Zed in Zee Zone 09.30 Kimba beli levček, risanka 10.00 Reboot, risanka 10.30 Detektiva in pol, naniz. 11.00 Radovedna Nancy, naniz. 11.30 Kuharske mojstrovine 12.00 Razprtije, naniz. 13.00 Svet športa, pon. 14.00 Vlado Kreslin, pon. 15.30 Boks: TVSON-HOLVFIELD, pon. 16.30 Avtodrom, pon. 17.00 Ljubezan na Donavi, nad. 17.50 Utrip srca, film 19.30 24 ur 20.00 Rožnati cadillac, film 22.15 Na sever, naniz. 23.00 Volitve'96 23.30 Hokej 01.30 Klic s prižnice, film 03.00 24 ur, pon. [anali m n 52 08.15 MLADI UPI 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 528. VTV MAGAZIN, pon. 10.00 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 10.30 ŠPORTNI TOREK 10.50 ŠPORTNI GOST 11.20 EPP 11.25 529. VTV MAGAZIN, pon. 11.55 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.25 25 LET Z ANSAMBLOM LAPOS, 2. del 14.05 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.35 VIDEOSTRANI 15.00 POT V AVONLEA, pon. 1. dela nad. 15.50 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. 16.50 NAŠ AVTO, Slov. film, pon. 18.20 POT V AVONLEA,-pon. 2. dela nad. 19.15 NAJ SPOT, pon. 20.15 DIPLOMSKI ORGELSKI VEČER, pon. 1. dela 20.45 HOROSKOP 20.50 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 11. novembra SLOVENIJA 1 10.15 Lovska zgodba, lutkovna igrica 11.05 Zagorje Ž96 11.35 Grajski biki, slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Zrcalo tedna 15.25 Za tv kamero 15.35 Forum 15.50 Nedeljska reportaža 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.30 Očividec, 6/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Omizje 21.25 Roka ročka 22.20 Včeraj, danes, jutri 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Sova: sledi Kvantni skok, 19/30 23.50 Noro zaljubljena, 14/25 SLOVENIJA 2 12.00 Učimo se tujih jezikov, angleščina 12.15 Reka upanja, 6/18 13.00 Jesenski3x3 14.30 Sobotna noč, pon. 16.30 Športni pregled 17.15 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 18/30 18.00 Simpsonovi, 53/92 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, 14/25 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 V najboljši družini, 8/21 20.00 Kot z velike daljave, nizozem. drama 20.55 Sanjski cilji - od Miamia do Key Westa 21.25 Osmi dan 21.55 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.25 Svet poroča 22.55 Brane Rončel izza odra 09.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Razprtije, pon. 12.00 POPkviz, pon. 12.30 Kuharske mojstrovine, pon. 13.00 Vzhodno od raja, nad. 13.30 Ljubezen na Donavi, pon. nad. 14.30 Radovedna Nancy, pon. 15.00 Max Glick, pon. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža,naniz. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur 20.00 Micki in Maude, film 22.00 Športna scena 23.00 Sedma sila, naniz. 00.00 Mož pravice, naniz. 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO 09.45 EPP Vabimo k ogledu 529. VTV MAGAZIN, pon. Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE ŠRL - pon. oddaje EPP/VABIMO K OGLEDU GOST V STUDIU: ANDREJ ŽIGON POT V AVONLEA, 3. del nad. REGIONALNE NOVICE DIPLOMSKI ORGELSI VEČER ANDREJE GOLEŽ, 2. del GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 VIDEOSTRANI do 24.00 09.50 12.00 18.55 19.00 19.05 20.00 20.05 21.05 21.55 22.00 22.30 TOREK, 12. novembra SLOVENIJA 1 10.55 Zlati prah 11.00 Mama in oče me ne slišita, mladinski film 11.55 Perje frči, danski film 13.00 Poročila 13.05 Lingo 13.55 Vsi smo ena družina, 8/10 14.25 Obzorja duha 14.55 Kot z velike daljave, nizoz. drama 15.50 Sanjski cilji, pon. 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Sredi galaksije zavij levo, 26/28 17.35 Jakec in čarobna lučka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Dosje: piranski zaliv 20.50 Beli vitez, 3/4 21.50 TV dnevnik 3 22.15 Šport 22.20 Poslovna borza 22.35 Sova sledi Splošne poizvedbe, 11/14 00.05 Davov svet, 16/25 SLOVENIJA 2 10.50 Osmi dan 11.20 Boj za obstanek 12.10 Alpe Jadran 12.40 Baletni gala iz Varšave 13.40 Medea 14.25 Zoom 15.25 Pustolovščine in odkritja, 15/26 15.55 Sporočila iz Vietnama, 2/4 16.40 SOVA, pon. sledi Kvantni skok, 19/30 17.30 Castlovi, 16/26 18.00 Prisluhnimo tišini 18.30 Svet dinozavrov 19.00 Davov svet, 16/25 19.30 V najboljši družini, 9/21 20.00 Wildbach, 11/13 20.50 EPP - pohištveni sejem 21.00 Studio city 22.00 (Ne)znani oder 22.50 Howard Barker: Ljubezen dobrega moža, PDG N.Gorica 00.45 Studio city 08.30 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. 12.00 POP kviz, pon. 12.30 Grdi raček 13.00 Kuhajmo skupaj, pon. 13.30 Športna scena, pon. 14.30 Zadeva Beiderbecke, 3/6 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, naniz. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, naniz. 21.00 Newyorška policija, naniz. 22.00 M.A.S.H., naniz. 22.30 Sedma sila 23.30 Mož pravice, naniz. 00.30 24 ur, pon. 01.00 POP 30, pon. kanali 09.30 GOST V STUDIU: ANDREJ ŽIGON, pon. 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 POT V AVONLEA, pon. 3. dela nad. 11.25 DIPLOMSKI ORGELSKI VEČER ANDREJE GOLEŽ, 2.del, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MINI 5, otroška glasbena lestvica 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 530. VTV MAGAZIN 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.10 ŠPORTNA REPORTAŽA 21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 NAJ SPOT DNEVA 21.55 VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 09.20 Karaoke 10.10 Otroški program 10.45 Roka ročka 11.35 National geographic, 17/20 12.30 APZ Tone Tomšič 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 Omizje 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Male sive celice 18.00 Po Sloveniji 18.30 EPP - pohištveni sejem 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 Varljivo sonce, ruski film 22.10 Včeraj, danes, jutri 22.20 TV dnevnik 3 22.45 Šport 23.00 Sova: sledi Kvantni skok, 20/30 23.45 Caroline v velemestu, 3/24 SREDA, 13. novembra SLOVENIJA 2 10.30 Prisluhnimo tišini 11.00 Poslovna borza 11.10 (Ne)znani oder 12.00 Gledališka predstava 13.40 Velika punčka, franc. film 15.05 Homo turisticus, oddaja o turizmu 15.35 Umori.stopnje,3/23 16.30 Splošne poizvedbe, 11/14 18.00 Castlovi, 17/26 18.30 Japonska 19.00 Caroline v velemestu, 3/24 19.30 V najboljši družini, 10/21 20.00 Krško: Košarka za Koračev pokal, INTERIER:NANCY, prenos 21.30 Alica, evrop.kultmagazin 22.00 Baletni gala iz Varšave 23.00 Koncert orkestra SF 09.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. naniz. 12.00 POP kviz, pon. 12.30 M.A.S.H., pon. 13.00 ITCmagazin 13.30 Newyorška policija, pon. naniz. 14.30 Ograje našega mesta, pon. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, naniz. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, naniz. 18.30 POP kviz 19.00 Cosby, naniz. 19.30 24 ur 20.00 Čar otroštva, film 22.00 M.A.S.H., naniz. 22.30 Obraz tedna 23.00 Sedma sila, naniz. 00.00 Mož pravice, naniz. 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO 09.45 530.VTV MAGAZIN, pon. 10.05 EPP/Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.30 ŠPORTNI GOST 10.50 ŠPORTNA REPORTAŽA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program : RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, 4. del nad. 20.55 VIDEO TOR oddaja o pop glasbi 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 Sn, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rad. prelom: STUDIO MREŽA ' Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenlh fotografij In rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek _ 7. novembra 1996 MODRO HML£\ KRONIKA KAK VAS 15 XX** .S * ' -'i m nanec, ki si je zaželel vožnje z avtobusom. Na Goriški cesti je odkril parkiran avtobus, last podjetja APS Velenje, vanj nasilno ' vstopil, ga spravil v pogon in se odpeljal. Cilj njegove poti zaenkrat ostaja še neznanka. Morda seje namenil le do planinskega doma na Smrekovcu, saj so avtobus že dopoldne našli na lokalni gozdni cesti, ki pelje iz Belih vod proti Smrekovcu. Roparja dvakrat "napadla" V sredo, 30. oktobra, so okoli 22. ure neznanci na Starem trgu v Velenju napadli 39-letnega M. T iz Velenja. Zbili so ga na tla in mu vzeli 2.000 tolarjev. Naslednji dan, v četrtek, 31. oktobra, pa je 52-letni Velenjčan A.M. obvestil policiste, da sta ga v zgodnjih jutranjih urah na parkirnem prostoru na Foitovi cesti v Velenju ob-stopila neznanca, ga tudi podrla na tla in mu iz hlačnega žepa vzela 5.000 tolarjev, nato pa ju je vzela noč. Ne za dolgo, ker so policisti storilca kaj kmalu prijeli, šlo naj bi za očeta in sina iz Velenja, tretjega, ki je pri ropu sodeloval, pa policija še išče. Jahalka padla s konja V sredo, 30. oktobra, okoli 14. ure, je 27-letna Simona P. iz Velenja med jezdenjem na poligonu z ovirami v Velenju padla s konja in se pri tem hudo poškodovala. Z reševalnim avtomobilom sojo odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Neznanec odnesel plinski jekleniki V soboto, 2. novembra, ponoči, je neznanec preplezal žično ograjo gradbišča na Trgu mladosti v Velenju in odnesel dve polni plinski jeklenki za acetilen in kisik. Z dejanjem je GIP Vegrad Velenje oškodoval za 167.000 tolarjev. Poslovna poteza, ki se ji reče goljufija Pred dnevi je prišel v podjetje Gorenje Eleketronika v Velenju neznanec in na podlagi ponarejenih dokumentov nabavil in odpeljal kar 68 barvnih televizorjev. S podvigom je podjetju povzročil za več kot 3.300.000 tolarjev škode. Dejanja je osumljen moški, star od 27 do in 30 let, visok okoli 180 centimetrov, vitke postave in svetlejših kratkih las. Za prevoz je uporabljal starejši kombi znamke Mercedes rjave barve. Z ukradenim avtobusom proti Smrekovcu V noči na ponedeljek, 4. novembra, je po Šoštanju kolovratil nez- Zdrsnil v prepad in umrl 1. novembra so svojci obvestili policiste Policijske postaje Mozirje, da že nekaj dni pogrešajo 28-letnega Mateja U. iz Gorice pri Slivnici, ki se v predvidenem času ni vrnil s ture po gorah na območju Logarske doline. Ob pomoči gorskih reševalcev so sprožili iskalno akcijo, žal pa za pogrešanega ni bilo več pomoči. Mrtvega so našli v bližini planinskega doma na Klemenči jami. Policisti in gorski reševalci so ugotovili, daje ponesrečenemu na izki gorski stezi na mokrem odpadlem listju zdrsnilo, in da je padel preko previsa v 100 metrov globok prepad. Zdravnik, kije truplo pregledal, je ugotovil, da seje pogrešani smrtno ponesrečil že v nedeljo, 27. oktobra. Neznanec okradel župnišče V ponedeljek, 28. oktobra, med 11.30 in 11.50 uro, je neznanec obiskal prostore Župnijskega urada v Šmartnem ob Dreti. Župnik Avguštin K pogereša 370.000 tolarjev gotovine. pri tem pa spregledala in zadela pešca, ki je v tistem času pravilno prečkal križišče pri zeleni luči. Poškodovanega Mihaela G. so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Presekal pot voznici V sredo, 30. oktobra, ob 10.10 je 68-letni Franc S. iz Kaple vozil osebni avto po lokalni cesti iz smeri Tabora proti križišču za magistralno cesto Celje - Ljubljana. Ko je pripeljal v križišče, je zavil levo na magistralno cesto v smeri proti Vranskemu in s tem presekal pot voznici osebnega avtomobila 29-letni Rozaliji G. iz Ljubljane, ki je vozila po prednostni cesti iz smeri Vranskega proti Celju. Med vozili je prišlo do trčenja, v nesreči pa se je huje poškodoval voznik Franc S., sopotnik v njegovem vozilu 52-letni Franc D. iz Ojstriške vasi pa lažje. Ogenj na policistovem avtomobilu je bil podtaknjen V ponedeljek, 4. novembra, nekaj pred 1. uro zjutraj, je na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom v Čopovi ulici v Žalcu zagorel osebni avtomobil znamke Renault 19. Ogenj je uničil prednji in notranji del vozila. Po zbranih podatkih je bil ogenj na avtomobilu, ki je v lasti policista Ferdinarda J. podtaknjen. ■ ::: : -iš^i, .;..,->::/ 'i«-:?f Izgubil ravnotežje V torek, 29. oktobra, okoli 13.30 se je Podgorju pri pripravi opaža potrebnega za vlitje betonske plošče na strojni lopi, hudo poškodoval 36-letni Branko R. iz Pameč pri Slovenj Gradcu. Med nameščanjem lesenih elementov je izgubil ravnotežje in padel z višine okoli štiri metre globoko. Voznica spregledala pešca V sredo, 30. oktobra, ob 8.30 se je v nesreči na Šlandrovem trgu v Žalcu hudo poškodoval pešec 65-letni Mihael G. iz Žalca. 64-letna Olga R. iz Arje vasi je vozila osebni avto po ulici Ivanke Uranjek proti Šlandrovemu trgu. V križišču je zapeljala levo, Eksplozija pri Republikancih zavita v (predvolilno) meglo Poskus likvidacije Štormana in Zupana^ Za letošnji predvolilni čas bi v Velenju zagotovo lahko rekli, da je potekal mirno, če ne bi v noči iz nedelje na ponedeljek prišlo do eksplozije neznanega eksplozivnega telesa v pisarni Republikanske zveze Slovenije, ki jo imajo v najemu na Šaleški cesti 19/a, kjer njihova pisarna meji na pisarni SKD in Izpitne komisije. Ali je šlo za atentat s političnim motivom ali kaj čisto drugega bo pokazala šele preiskava. Predvolilno geslo republikancev "Čas je za akcijo" je res sprožilo akcijo, čigavo in zakaj pa ostaja (zaenkrat) zavito v meglo, ki jo bodo verjetno težko razkadili pred nedeljskimi volitvami. Eksplozija je zmotila mirni spanec stanovalcev v stolpnici ob Šaleški. Celo dopoldne in pozno v popoldne ljudje niso mogli skozi podhod pri Loteriji, saj je tekla preiskava. Tudi trgovine na tem območju (Semenarna, Erina Biro oprema in Zlatarna) so bile to dopoldne ob dober posel, saj se je marsikdo pri traku z napisom "policija" obrnil in odkorakal vstran, vhod v stavbo pa sta varovala dva policista. Že v ponedeljek ob 11.00 uri sta prvaka stranke na že prej napovedani tiskovni konferenci spregovorila tudi o "odmevnih" nočnih dogodkih. Poleg tega sta novinarjem predstavila od nedavnega članico stranke Suzano Č. iz Maribora, ki bo s pomočjo svojega odvetnika podala ovadbo zoper vodjo proizvodnje v svojem podjetju, ker naj bi jo ta nagovarjal k spolnosti. O eksploziji je štorman povedal: "Dejstva so ta, da sva se z Darkom Zupanom, BREZPLAČEN PREGLED VOZILA Jaz sem pripravljen na zimo. Kaj pa Vi in vaš avto ? Vabimo vse voznike vozil ŠKODA v naš servisno prodajni center: PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje Prodaja vozil: Tel. &fax: 063/861-570 Servis: 063/853-928 podpredsednikom stranke, med eno in drugo uro ponoči vrnila iz nočne akcije lepljenja plakatov po celotni Šaleški dolini. Ko sva stopila v pisarno, sva prižgala luč. Prej je bila stavba v temi. Zadržala sva se dve ali tri minute, potem sva vzela posode z lepilom, čopiče ter kozarec in šla v sanitarne prostore, da bi to oprala. Takrat se nikakršno zastraševanje, temveč za poskus likvidacije. Glede na to, da je že pri parih stvareh, ki so se nama zgodile v zadnjih letih za tem stala država, upam, da tudi v tem primeru ni tako, ker bi to preseglo vse meje in bi prišlo v državi do resne situacije, da se bi morali zamisliti nad demokracijo." Pri tem je omenil tudi dogodke pred Karako (štiri leta nazaj, prav tako pred volitvami), pa Senožeče... Na vprašanje, ali so republikancem v zadnjem času kaj grozili, je Adolf odgovoril: "Ne, moram povedati da vsaj že leto dni ne, pre-jmem pa včasih kakšno pismo z nesramno vsebino. To je pač del političnega življenja. Težko bi to povezoval z dogodkom ali na koga Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, kije bila sklicana že pred nočnimi dogodki, so nam predstavili tudi Suzano C, ki naj bi jo vodja proizvodnje v njenem podjetju nagovarjal k spolnim dejanjem. je zaslišal žvenket, kot da bi se razbilo steklo in takoj v naslednjem momentu je prišlo do močne eksplozije. Po hodniku se je valil dim, ko sva prišla v pisarno, je iz radiatorjev iz več lukenj tekla voda, zato sem to poskušal zapreti. Telefon je ostal po nekem čudežu toliko nepoškodovan, da sem lahko poklical policijo." Policisti so na kraj dogodka prispeli hitro, v 5 do 10 minutah, za njimi pa še ekipa celjskih kriminalistov. Štorman je na tiskovni konferenci povedal, da je neznano eksplozivno sredstvo v prostoru "naredilo" veliko luknjic, zato bi to lahko bila ročna bomba, ki jo je neznanec po njegovih predvidevanjih vrgel s parkirnega prostora skozi okno v pisarno. Pri tem je nastala materialna škoda, ki pa še ni ocenjena, povedal pa je, da so uničeni predvsem pisni materiali stranke. Štorman je nočni dogodek ocenil takole: "Zadeva je resna, ker je bila prižgana luč v pisarni, zato je bil storilec po vsej verjetnoti prepričan, da sva z Zupanom v njej. Predvidevam, da ni šlo za Skozi okno naj bi priletelo neznano eksplozivno telo, kipa k sreči ni povzročilo drugega kot materialno škodo. pokazal s prstom." Zanimanje medijev za ta dogodek je bilo na tokratni tiskovni konferenci res veliko, zato je Štorman, ki rad potarna nad neenakopravnim položajem parlamentarnih in neparlamentarnih strank ob njenem začetku ugotovil, da "izgleda, da mora počiti kakšna bomba", potem pa novinarje zanimajo "tudi republikanci". Kakorkoli že, kriminalisti se bodo tudi tokrat potrudili, da bodo okoliščine eksplozije čimprej razjasnili. Kako bo dogodek vplival na volilne rezultate republikancev, pa bomo neuradno vedeli že v ponedeljek. Bojana Špegel foto: bš, vos 16 NAS VAS ŠPORT 7. novembra 1996 Bojan Požuin, trener Gorenja: Vemo, da vsi pričakujejo naslednji krog Dre vi bodo rokometaši velenjskega Gorenja z avtobusom odpotovali na dolgo pot v Luksemburg, kjer se bodo v nedeljo popoldne v istoimenskem mestu te državice v prvi tekmi drugega kroga tekmovanja v pokalu Evropske rokometne zveze srečali (pričetek ob 1830) z domačo ekipo Standard Luksemburg. Povratno srečanje bo v nedeljo, 17. oktobra, v Velenju. Rokometaši Gorenja so bili pred prvim krogom kar malce zaskrbljeni, saj so dobili močno madžarsko ekipo Elektromos iz Budimpešte. moramo zmagati. To tudi od nas vsi pričakujejo, nam je dejal v ponedeljek trener Bojan Požun. Ugotoviti je treba, da Luksemburžani vendarle niso tako slaba ekipa, kot mordavečina misli. V prvem krogu so izločili predstavnika Cipra, vendar so obe tekmi igrali v gosteh, obakrat pa so zmagali za zadetek. Moštvo je igralsko zelo pestro, saj imajo kar šest tujcev: po dva Portugalca in Poljaka in po enega Romuna ter Danca. Imajo tudi zelo izkušenega vrataija, ki je med drugim pred nekaj leti branil celo za Namesto Požuna Tiselj? Rokometaši Gorenja bodo d rev i odpotovali v Luksemburg na prvo tekmo drugega kroga pokala EHE V ponedeljek smo dobili tudi i/Javo trenerja Bojana Požuna, kaj pričakuje od srečanj s Standardom to nedelo v v gosteh in nato naslednjo nedelo na povratni tekmi v Velenju. Neposredno pred zaključkom redakcije pa nam je uspelo izvrtati, da Bojan Požun, sicer najmlajši slovenski prvoligaški trener, skorajda zanesljivo ne bo potoval v Luksemburg. Včeraj je menda še vodil moštvo na povratni pokalni tekmi v Krškem, na današnji novinarski konferenci pa naj bi vodstvo kluba sporočilo ime novega trenerja; to naj bi bil Tone Tiselj, dosedanji trenerja Juteksa iz Žalca. Če se bo to zgodilo, bo s Tone Tiselj - prihaja ? tem konec (?) dolgoletne trenerske (pre) vlade Požunov v velenjskem moškem rokometnem klubu. ■: vos Obe tekmi sta bili zelo trdi, zanimivi, povratna v velenjski Rdeči dvorani pa tudi zelo napeta do zadnjega sodnikovega piska, in na obeh ni bilo zmagovalca. Ekipa Gorenja seje uvrstila naprej zaradi več doseženih zadetkov v gosteh. Na tekmi z Madžari so poškodovali Sandi Krejan, Sašo nič in Sašo Khimtchenko, kar je vsekakor vplivalo na slabšo igro Gorenjčanov v prvenstvu. Na drugem žrebu na Dunaju, kjer je sedež Evropske rokometne zveze, so imeli več sreče pri izbiri nasprotnika. Dobili so predstavnika Luksemburga, ki jim vsekakor ne bi smel povzročati preglavic glede uvrstitve v naslednji krog. Proti Standardu smo vsekakor favoriti. Upamo, da vendarle ni tako močan, kot je bil naš prvi nasprotnik, saj smo proti Madžarom potočili veliko potu, da smo jih izločili. Ob dejstvu, da smo premagali ekipo, ki ji je bil letošnji nastop že deseti v Evropi, se zavedamo odgovornosti, da reprezentanco Evrope. Če so se uvrstili v drugi krog, vendarle ne morejo biti tako slabi, pa čeprav so igrali s Ciprčani. No, ne glede na to, računam na ugoden izid, pač na takšen, da nam na povratni tekmi v Velenju ne^bo povzročal težav glede napredovanja, je bil optimisti velenjski trener, kljub temu, da so nedeljski gostitelji vendarle v določeni prednosti: Velenjčani že nekaj časa igrajo v ritmu nedelja - sreda. Do Luksemburga je približno 1100 kilometrov, kar pomeni, da bodo v avtobusu vso noč in še precejšen del jutrijšnjega dne. Bič (ima še vedno težave s kolenom, in je njegov nastop vprašljiv), Krejan in Khimtchenko niso mogla toliko trenirati kot drugi, lakoj po srečanju bodo odpotovali domov, že v sredo pa bodo morali odigrati prvenstveno srečanje s Sevnico... A, ne glede na to, veijamemo, da bodo uspeli. M Dfegro Piran - Vegrad 24:21 Se peti (nepričakovan) poraz Rokometaši rednega prvenstvenega kroga v slovenski ligi tokrat zaradi nastopov slovenske reprezentance niso odigrali, v ženski ligi pa so rokometašice odigrale sedmi krog. Igralke Vegrada so doživele že peti poraz, tokrat dokaj nepričakovano v Piranu. Gostje so pričele izvrstno in povedle z 10:6 in tudi polčas dobile z 12:9. Zadnjič so Velenjčanke vodile nekaj minut pred koncem srečanja, nato pa zaigrale zmedeno in domače igralke so na koncu zmagale s 24:21. Po nepopolnem sedmem krogu so s štirimi točkami na sedmem mestu, vodita pa Olimpija in Krim s po trinajstimi. V naslednjem krogu bodo igralke Vegrada gostile petouvrščeni Branik. VEGRAD: Lakič, Batinkova 1, Semerdijeva 7, Raukovič, Hudej 3, Rodič 1, Krajnc 2, Stevanovič 1, Ibralič, Vujovič 6, Grudnik, Šolajo ŠKL za osnove šole Visoki zmagi OŠ Livada in Gorica V šaleško - koroški ligi 96 - 97 osnovnih šol so mladi košarkarji dosegli nekaj izjemno visokih zmag. Osnovna šola Livada Velenje je kar s 123:29 premagala OŠ Biba Roeck Šoštanj, Koroški jeklarji (OŠ Ravne na Koroškem) Mislinjo s 74:41, igralci OŠ Gorica iz Velenja pa so bili na gostovanju v Slovenj Gradcu boljši od tamkajšnje 2. osnovne šole z 91:25. Rudar - Korotan 3 : 3 (1: 2) v Petnajsti prvenstveni krog je razveselil gledalce na prvoligaški nogometnih igriščih, saj so videli veliko zadetkov. Mreže so se zatresle kar osemindvajsetkrat, od tega tudi v Velenju šestkrat. Več videli gledalci le v Ljubljani na srečanju med SCT OIimpyo in Muro, prav tako šest pa v Novi Gorici. Po dveh zaporednih porazih (Publikum, Koper) so domači ljubitelji nogometa pričakovali, da bodo velenjski zeleno-črni končno zaigrali dobro tudi pred njihovimi očmi in zmagali. Zmage so si želeli še toliko bolj, ker Korošcev na igrišču ob jezeru doslej še niso premagali. Pa bodo morali na to čakati najmanj do spomladi. Prevaljčani so prišli v Velenje po točko, jo tudi dobili, po srečanju pa so celo menili, da bi bili lahko tudi zmagali. To je domači trener Borut Jarc odločno oporekel: "Vprvem polčasu so dvakrat streljali proti našemu vratarju in dvakrat zadeli. Mi smo bili vseskozi boljši, žal, pa je pri mojih igralcih spet zatajali strelska sposobnost. Resda so trikrat zadeli, vendar je bilo priložnosti najmanj še dvakrat toliko." Svojo jezo je Borut Jarc po tekmi zlil predvsem na kapetana Janija Žitnika in Ismeta Ekmečiča, gledalci - Velenjski knapi pa na ljubljanskega sodnika Milana Mitroviča. Prvih petnajst, dvajset minut ni napovedovalo pol duceta zadetkov. Toda končno seje odprlo Rudarjevemu "špic igralcu" Ismetu Ekmečiču. Doslej je bil to le na papirju, zaradi dogodka trinajst minut pred koncem tekme pa bo to ostal še nekaj časa. Ekmečič je kar dvakrat premagal vratarja Korotana. Zaradi teh dveh zadetkov (čeprav je priložnosti imel še več) in velike borbenosti si je gotovo spet pridobil simpatije gledalcev. Toda "umetniški vtis" je pokvaril trinajst minut pred koncem tekme, ko je vrnil milo za drago nasprotnikovemu igralca, sodnik Mitrovič pa gaje zato tega poslal v slačil-nico. "Zaradi te neinteligentne poteze smo na koncu celo morali čuvati točko," se je hudoval Borut Jarc na novinarski konferenci po srečanju, nezadovoljen paje bil prav tako z neit-eligentno poteza Janija Žilnika. Po začetnem vodstvu Velenjčanov Ekmečič v 26. minuti), so nato z 2 : 1 povedli Prevaljčani z zadetkoma Miškiča (32) in Nikčeviča (36). Z novim zadetkom Ekmečiča (62) in Sama Vidoviča (67) so nato rudarji spreobrnili rezultat v svojo korist in povedli s 3 :2. Toda v 72. minuti je Žilnik izgubil žogo, skušal popraviti, kar se da, njegovo "popravljanje" nad Podvinskim je sodnik kaznoval z enajstmetrovko, Nikčevič pa je bil Kljub (še vedno) četrtemu mestu na obrazih Jerneja Javornika, Janija Žilnika in Sama Vidoviča (od leve proti desni) ni zadovoljtsva. zanesljivi strelec. Za dosojeno enajstmetrovko so gledalci "nagradili" Mitroviča z žvižgi in sočnimi nogometnimi izrazi, saj so menili, da se takšen prekršek na domačem igrišču ne piska, in da se je to zgodilo zunaj šestnajsmetrskega prostora. Glavni krivec paje bil seveda Žilnik, ki je preigraval, namesto, da bi žogo takoj poslal - kamorkoli. Vrstni red po 15. krogu: 1. Primorje 31, 2. Maribor Branik 26,3. HIT Gorica 23 (22:17), 4. Rudar 23 (16 : 18), 5. Publikum 20, 6. Mura 20,7. AS Beltinci, 8. SCT Olimpija (14) - tekma manj, 9. Korotan (14) - tekma manj, 10. Koper (11). Rezultati 15. kroga: SCT Olimpija - Mura 6 : 2, AS Beltinci - Primorje 2:1, HIT Gorica - Publikum 3 : 3, Rudar - Korotan 3 : 3, Maribor Branik - Koper 4 :1 Zaradi srečanja slovenske nogometne reprezentance z ustrezno vrsto Bosne bodo prvenstvo nadaljevali šele 16. oziroma 17. oktobra. Elektra - Bistrica 92:81 (46:34) Končno zanesljiva igra in zmaga Košarkarji Elektre so v 7. krogu v domači dvorani končno zaigrali dobro vso tekmo in zanesljivo zmagali. Gostje so jih v prvem polčasu še skušali presenetiti, vendar jim ni uspelo. Rahlo so Bistričani zapretili tudi po odmoru, domači pa se niso dovolili presenečenja in so na koncu zmagali z enajsti- Šahovske novice Velenjski šahisti so v soboto, 26. oktobra, v Radljah, zelo uspešno odigrali zadnja dva kroga v 2. slovenski ligi -vzhodna skupina. Najprej so premagali ekipo Sevnice z rezultatom 4.5 proti 1.5, nato pa še ekipo Krško II s tesnim izidom 3.5:2.5. Za Velenje so tokrat nastopili po deskah: Drago Kristan (0.5 točke), Milan Matko (2), Radiša Rajkovič (1.5), Andrej Novak (2) in Sašo Brusnjak (2). Tako se je zaključilo tekmovanje v 2. ligi, v kateri je sodelovalo 24 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Rudar Trbovlje, druga je bila ekipa Krško II, odlično tretje mesto pa so osvojili velenjski šahisti. Danes, v četrtek, 7. novembra 1996, ob 17. uri, v prostorih ŠSD, v Starem Velenju, je na sporedu redni mesečni turnir. Andrej Novak mi točkami razlike. V soboto, 9. novembra KK Elektra vabi vse ljubitelje na prvenstveno tekmo z ŽKK iz Maribora. V šoštanjski športni dvorani bodo srečanje pričeli ob 17.30, mladi do 15 lewt pa bodo imeli prost vstop. ELEKTRA: Mrzel 26, Štahel in Maličevič po 18, Pečovnik 16, Kovačevič 5, Plešej 4, Brinovšek 3, Ferlin 2, Divjak Goltnik, Rupreht in Glinšek. Konec minulega tedna sta bili uspešni tudi mlajši selekciji. Mladinci so na gostovanju v Zagorju še šestič zapored zmagali. Domače so premagali s 98:85 (53:46). Pohvaliti je treba Nikoliča, ki je dosegel 30 točk, učinkovita sta bila tudi Kovačevič (17) in Rupreht (16). Kadeti so v domači dvorani visoko premagali Prebold s 117:76. Kar 40 točk je dosegel Memič, 30 Rogan in Pučnik 19. PRIMERA novo Primero 7. novembra 1996_ŠPORT_XAŠ VAS 17 —^. ......... .......'■•''• ...... , . .... ERA Šmartno: Jadran Šepič6:0(4:0) Šest zadetkov za lep obet Šmarški nogometaši so pomembno srečaiye z gosti iz Kozine pričeli zelo napadalno in že v 3. minuti je Marinček po lepi podaji Grobelška prvič razveselil navijače. Gostitelji so v prvem polčasu prevladovali na igrišču, gostje so si edini resnejši priložnosti priigrali v 10 in 28. minuti Še pred tem je Grobelšek v 22. minuti lepo izvedel prosti strel, Irman pa je podajo vnovčil z lepim zadetkom z glavo. Že v 33. minuti je Radinovič prestregel napad gostov in povišal na 3:0. Do konca prvega polčasa so domači gospodarili na igrišču, lepi priliki sta zamudila Grobelšek in Marinček, slednji pa je minuto pred odmorom po lepem prodoru in podaji Štefančiča še četr- tič zatresel gostujočo mrežo. V drugem polčasu so navijači v Šmartnem gledali zelo skromno nogometno predstavo z igro med obema kazenskima prostoroma. Edino priložnost je v 65. minuti "zamudil" Grobelšek, saj je žoga po strelu z glavo zadela levo vratnico. Za nekaj več zanimivosti in zlasti za dva zadetka je v 76. in 79. minuti poskrbel Kovačič, ki je v šele nekaj minut pred tem vstopil v igro. V nedeljo bodo nogometaši ERE Šmartno gostovali pri četrtem Šentjurju. ERA Šmartno: Magrič, Stojko (Podgoršek), Štefančič, Jeseničnik, Polovšak, Irman, Fajdiga, Grobelšek, Marinček, Radinovič, Šoštar (Kovačič). Janko Goričnik Kegljanje Dva poraza z vodilnima Poročila s kegljaških tekmovanj pričenjamo s tekmo med Šoštanjčankami in Ce(jankami, ki so svoje srečanje odigrale že v torek. Igralke druge ekipe Miroteksa so z odlično igro dokazale, da so zasluženo na vrhu lestvice. Domačinke, ki so igrale brez dveh standardnih igralk, so se svojih nasprotnic nekoliko "ustrašile", kar se je poznalo pri rezultatu. Ekipi sta porušili 2276:2367 kegljev. Zmaga vodilnih s 6:2 je tako povsem zaslužena. ŠOŠTANJ: Lozič 364 (0), Mihaljev 365 (0), Drev 393 (0), Podbrežnik 402 (1), Prelog 371 (0), Premelč 381 (1). Dekleta bodo imela popravni izpit v 6. krogu, ko se bodo v Cerknici pomeril z domačim Brestom. Tako kot dekleta, so se tudi fantje v derbiju 5. kROGA pomerili z vodilno Litijo. Domačini so srečanje začeli zelo dobro. Že po sto lučajih so povedli za 80 kegljev, potem pa dovolili gostom, da so razliko izničili in celo povedli za 10 kegljev. Tudi drugemu domačemu paru seje dogajalo enako kot prvemu in na koncu so gostje vodili že za 16 kegljev, trenutni rezultat paje bil 2:2. Derbi je odločal tretji par tekmovalcev. Dolgo časa so se igralci držali skupaj, nato paje domači igralec L. Fidej popustil, kar so gostje pridno izkoristili ter slavili s 5:3, ekipi pa sta porušili 5127:5106 kegljev. S tem porazom so Šoštanjčani padli s 3. na 5. mesto. ŠOŠTANJ: S. Fidej 884 (1), Kramer 823 (0), Glavič 872 (1), Križovnik 832 (0), Hasičič 880 (1) in L. Fidej 815 (0). V 6. kolu se bodo Šoštanjčani v Radencih pomerili s trenutno zadnje uvrščeno Radensko. JLE Tenis ••••••••• Katarina na svetovni turneji Najboljša slovenska mladinka Katarina Srebotnik se je s tremi zmagami v kvalifikacijah uvrstila v glavni turnir v konkurenci članic v Tel Avivu, do konca januarja pa bo na svetovni turneji v enajstih tednih odigrala kar devet turnirjev na štirih kontinentih. Po Izraelu bo nastopila še na dveh turnirjih v Egiptu, konec novembra pa bo odpotovala v ZDA. Tam bo najprej nastopila na turniiju prve kategorije do 18 let, za tem na svetovnem ekipnem prvenstvu za mladinke ter na svetovnem posamičnem prvenstvu, to je znameniti Orange Bowle. Sledila bosta turnirja prve kategorije v Mehiki in Kostariki ter v Venezueli, ki sodi med največje na svetu in je enakovreden mladinskim turnirjem za grand slam. Na vseh bo Katarina neposredna nastopila v glavnem turniiju, kakovosten vzpon slovenskega mladega teniškega rodu pa potijuje podatek, da si je ob Katarini nastope na močnih turnirjih ITF zagotovilo še pet obetavnih slovenskih igralk. Šoštanj Topolšica - Kamnik 3:0 Sami na vrhu Odbojkarji Šoštanja Topolšice blestijo še naprej. V velikem derbgu doslej še neporaženih ekip so v prepolni šoštai\jski dvorani s 3:0 (13, 10, 7) premagali moštvo Kamnika. Prvi set je bil zelo izenačen, domači pa so ga tesno dobili. V drugem in tretjem setu so z izredno igro prevladovali domači in zanesljivo zmagali. Sedaj so odbojkarji Šoštanja Topolšice brez poraza sami na vrhu lestvice, v naslednjem krogu pa bodo gostovali pri tretjem Žužemberku. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Bevc, Mihalinec, Jerončič, Kugovnič, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukčič, Dvornik, Nahtigal, D. Sevčnikar. Pred to sijajno zmago so igralci Šoštanja Topolšice v tekmi za slovenski pokal v Kranju brez težav premagali domači Triglav s 3:0. Igralke Zgornje Savinjske so po 6. krogu prvenstva v A1 ligi brez osvojene točke še naprej na zadnjem mestu. V 6. krogu so na svojem igrišču z 1:3 izgubile z vodilnim Infond Branikom, v naslednjem krogu pa bodo proste. Kadeti NK Era Šmartno Se vedno pod vrhom lestvice Med selekcijami nogometnega kluba Era Šmartno ob Paki se v jesenskem delu prvenstva odlično "držijo" člani kadetske ekipe. Pred zadnjim kolom, v nedeljo proti ekipi Vranskega, so še vedno tik pod vrhom lestvice. K sliki: Ekipa kadetov z vodstvom selekcije - trenerjem Stankom Zajškom (tretji z leve), ob njem pa sta maser Ivan Prelog ter tehnični vodja Štefan Rodi . NISSAN v tretje tisočletje - še bolje/ odpeljite se vanj. S ponosom vam predstavljam« I.M'MJJInTU.1 ? vsemi novostmi: novim podvozjem in rovinu lučmi, ki d ka °Prema> ki sem si jo po- drobno ogledal." Danaja Ramšak: "Dela policistov ne poznam, ne znam si niti predstavljati, kako Ob igrici so se zabavali tako veliki kot mali, pa tudi sicer je bilo pestro izgleda njihovo delo. Najbolj všeč danes pa mi je bila igrica in policijski pes. Oprema je bila še kar zanimiva. Policistov pa se sploh ne bojim, tudi sicer ne, če jih vidim kje na cesti. Saj so zato, da pomagajo." Anže Kljajič: "Ne poznam dela policistov, do sedaj sploh nisem razmišljal, kaj počnejo v službi. Se jih pa malo bojim, pa ne vem zakaj. Mogoče se jih bom po tem popoldnevu kaj manj bal. Najbolj všeč mi je bil policijski avto. Igrica mi je povedala, da so policaji prijazni in da rešujejo ljudi." Toliko so nam povedali najmlajši, potem pa smo se odpravili še do izvajalcev popoldneva. Kar med delom smo zmotili Roberta ............V o d u š k a , pomočnika komandirja PP Velenje, ki nam je povedal: "Ta predstava je v vrtcu danes prvič, pripravili pa smo jo že za male šolarje in prvošolčke v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Velenju. Najmlajši so kar zadovoljni s celotnim dogajanjem, tudi danes tukaj. Otroci so tudi zelo odprti, zato radi pridemo mednje." Irena Pavčnik, pomočnica ravnateljice v vrtcu Vrtiljak in Polonca, je bila s potekom popoldneva zadovoljna. Povedala mi je, da so se nanj pripravljali temeljito in kar nekaj časa in dodala: "Vsako leto si zastavimo v WZ Velenje naloge in vsebine o sodelovanju s starši. Te oblike so odprta vrata, dan vrtca ter oddelčni roditeljski sestanki, individualne gov-rilne ure. Današnje srečanje s starši smo poimenovali "Otrok in varnost". Ta dan ima tudi vzgojno-izobraževalni značaj. V naše srečanje smo letos vključile elemente prometne vzgoje v povezavi s pravilnikom o varnosti otrok v vrtcu. Vemo, da je družina temeljna enota otrokove vzgoje, tudi prometne. Vrtec lahko prevzame le tiste elemente, ki posredujejo prometno spretnost. Zato je današnji dan namenjen tudi staršem in ne le otrokom. Vrtec namreč lahko prevzema bolj pripravljalne naloge, starši pa vadbo nalog v resničnem prometu." Kar nekaj jih je, ki so pomagali pripraviti to popoldne. Poleg vzgojiteljic in njihovih pomočnic tudi Člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestem prometu, predvsem pa policisti velenjske policijske postaje. V Vrtcu se vsem zahvaljujejo za prijetno in poučno popoldne. Bojana Špegel Jutri (v petek) se bo v občinah Šmartno ob Paki in Velenje mudil republiški minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Tako bo najprej ob 9. uri na šmarški osnovni šoli predal svojemu namenu povsem novo računalniško učilnico, vanju učencev te šole prispevala tudi Alojz Kovše in Marko Vučina. Po krajšem kulturnem programu se bo dr. Slavko Gaber s spremstvom odpravil še v Velenje. Tu bo v prisotnosti predstavnikov Mestne občine Velenje in gradbenega odbora vredno približno 4 milijone tolarjev. Denar za nakup opreme je poleg omenjenega ministrstva primaknila še občina Šmartno ob Paki, simbolični prispevek pa sta k računalniškemu opismenje- slavnostno podpisal dogovor o sofinanciranju infrastrukture na področju šolstva v tej občini v vrednosti približno 200 milijonov tolarjev. (tp) Naj uvodoma ponovimo že vsem znano stvan v nedeljo so volitve. Mnei\jske raziskave so prejšnji teden pokazale, da bo na njih udeležba kar precejšnja, menda med 70 in 80 odstotki. Komu bodo volilni upravičenci dali svoj glas, je njihova stvar. Mimogrede: v volilne imenike je v Sloveniji vpisanih več kot 1500 000 volilnih upravičencev; v nedeljo bo širom po Slovenci odprtih okoli 3500 volišč; za izvedbo volitev bo skrbelo 23 000 ljudi; prvi neuradni rezultati bodo znani v ponedeljek, 11. novembra, uradni pa v petek, 15. novembra. Nas pa je v ponedeljek zanimalo, in to smo v priložnostni anketi tudi spraševali, če se bodo tisti, ki smo jih povsem po naključju srečali, volitev udeležili, predvsem pa, kaj menijo o poteku volilne kam-panije do ponedeljka. ROMAN ŽAGAR: Verjetno bom na volitve šel, čeprav politika ni stvar, ki bi me pretirano zanimala in obremenjevala. Malo dogajanje na tem področju spremljam po televiziji in včasih vidim in slišim tudi kaj takšnega, kar mi ni všeč. Menim, da bi tisti, ki se podajajo v poli- tiko, morali biti malo bolj resni. Nekateri namreč niso." SABINA DŽINIČ: 'Tokratne volitve bodo moje prve volitve. Nimam pa zaradi tega nobenih posebnih občutkov. Predvodilne oddaje spremljam po televiziji, zdijo se mi dobre. Ljudje, volivci, v njih, pa tudi drugod, dobijo toliko informacij, da se jim najbrž ni težko odločiti." OLGA ČORIČ: "Seveda grem na volitve. Vedno grem. To je moja pravica in te si ne pustim vzeti. Volilni boj spremljam po televiziji, o njem berem in letos se mi zdi nad vse korekten. Všeč mi je, da je tako. Mislim, da se večina volivcev odloči na podlagi predvolilnih bojev, kdo je v njih bolj prepričljiv. Tudi sama se odločam na tej podlagi." RADO GREGORC: "Ja seveda grem, kako pa mislite? Predvolilni boj se mi zdi zanimiv, spremljam ga na televiziji, predvsem Slovenija 1 in POP