Glavne poteze našega tiskovnega prava. FVof. dr. Metod Dolenc. L*) Malo zgodovine. Za časa ustanovitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 1. decembra 1918 je bilo še-stero pravnih okolišev z različno tiskovno zakonodajo: a) Srbija je imela tiskovni zakon z dne 12. januarja 1904, Srp. N. z dne 13. januarja 1904; bil je z zakonom z dne 9. decembra 1904, Srp. N. z dne 10. decembra 1909, nekoliko izpremenjen in dopolnjen; 6> v H r v a t s k i in S 1 a v o n i j i je veljal isti čas hrv.-Silav. tiskovni zakon z dne 17. maja 1875, ') Mesto predgovora: Ta članek je 'v Pi'vi vrsti mf-ormativnega značaja. Napisal sem ga najprej v neraškem jeziiku na željo 'redakcije »Zeit-schrift fttr osteuropaisohes Rechit (Breslau)«. Ker -pa sem niioral tam miarsikatero alktualno kritiono' lopaako iz uraievaiih razlogov izpustiti, sem se odltoioM :p.r'iobčlilti čJamek v raekoiliko razšiTjeni ¦obliki v »Slov. Pravinifeui«. Na splošni ipoiziv v »Slcv. Pravniku« 1925, str. 367, da naj bi praktiki že o;page'ne hibe tiskovnega zakoma na kratko prijavili -uredniStvai, da se bo v dogledneim času sestavila spomenica, ki bo zahtevala reformo, se ni nihče oiglasil. Miorda otvori ta člianek diskusijo tudi v temi pogledju. Obenem bodii opozoirjeno na nedbstjJtke naših tiskanth lizdaj tiskovnega -zakona. Lztdaja Oece Kona, BeogTad (iNiketiičeva zbilrka, ziv. 68) iima n. ,pr. v čl. 95. besedilo, ki se ne vjemia z otidjalno publikacijo, ker vriva besedie: »i pro. cesuaJni izakoni«, ki jih v »Služb. Novinah« ni. Slovenski prevod pa ima hiibe v prevodu in tiskovne napake, ki naravnost motijo smtsel; n. pr. v čl. 8. »v zgoraj'« namesto »v maiprej«, -v čl. 43. »'dbčega dlela« namesto »občega ali«, v čl. 72. manjkafe besede za i^esnfčino »Iter nepristransko«, v čl. 49. »TOdjenje« ni »porodi«, ampak »spočetje« (koncepcija). Tudi tenmi-notogija je pogrešena. Zločin (slovenski) pomen »Vebrechen tm vveiiteren Sinne«, ne pa hudodelstvo (Verbreohen im engeren Sinne) ter znači višji pojem ki obsega tako hudo^delstva kakor prega-eške in presitopike skupno! Srbski »naipfs« ni »besedito«, ampak sestavek (Aufsairz); srbski »povrat« slovenimo s »povratek«. O neprilii&iosti izrazov .kleveta- in .uvireda- za slovensiko besedilo iše poznej. 8 106 Glavne ipoteze mašega Hiskovneiga iprava. zbir. zak. št. 32, ki je bil nekoliko izpremenjen z zakonom z dne 14. maja 1907, zbir. zak. št. 41; poleg teh zakonov so prihajali za tiskovno pravo v poštev tudi še obči k. z., obrt. r. in k. pr. r.; c) w pokrajinah Slovenija in Dalmacija, ki ste pred prevratom spadali pod Avstrijo, so bili vir tiskovnega prava avstrijski tiskovni zakon z dne 17. decembra 1862, št. 6 drž. zakona od leta 1863., z vsemi poslej izdanimi izpreminje-valnimi zakonoiči (zlasti zakon z dne 9. juHja 1894, št. 161 drž. zaikona, o odpravi kavcije za časnike), dalje pa tudi zadevne določbe občega k. z., obrt. r. in k. pr. r.; č) za Bosno in Hercegovino je veljal itiskovni zakon z dne 13. januarja 1907, zbir. zak. VIL; d) za Vojvodino, ki je pripadala pred prevratom Ogrski, je ostal v veljavi ogrski tiskovni zakon, zakon člen V. de 1878 z dotičnimi določbami občega k. r.; ef Črna gora je obdržala svoj tiskovni zakon z dne 1. decembra 1905, zbir. zak. št. 506. Vse te pravne vire je moči v pogledu osnovnih določb o odgovornosti za tiskovne zločine deliti na dvoje glavnih skupin: v prvo bi prišla srbijanski in črnogorski tiskovni zakon, napravljena po vzorcu francosko - belgijske sukcesivne odgovornosti oseb, ki so udeležene na izdaji in pri razširjanju tiskovin; v d r u g o pa vsi ostali tiskovni zakoni, ki so sledili prusko - avstrijskemu sistemiu, po katerem se ravna odgovornost po občem k. z., a je ustanovljen poseben zločin malomarnega zanemarjanja dolžnoisiti, k)i jih ima odgovorni urednik. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je dobila svojo ustavo dne 28. junija 1921, SI. N. št. 142 A. V tej je o tisku govor na dveh mestih. Najprej v čl. 13, 2. odstavek »Državljanske osnovne pravice in dolžnosti«. Tu so predpisane nastopne posebno važne določbe: a) Ustanavlja se svoboda tiska. b) Preventivne mere se ne smejo ustanoviti glede izdaje, prodaje in razširjenja tiskovin in novin. c) Cenzura se sme izvrševati le za časa mobilizacije ali vojne in le za predmete, ki so v zakonu v naprej določeni, č) Razširjanje in prodajanje novin in tiskovin sta zabranjena za primer, da vsebujeta žalitev vladarja in članov vladarskega doma, inozemskih državnih poglavarjev, narodne skupščine in pa za primer, da pozivata nepo- Olavme ipoteze mašega Kfskovsiega prava. io7 sredno k nasilni izpremembi ustave ali deželnih zakonov ali pa da vsebujeta hudo žalitev javne nravnosti. V teh primerih mora oblastvo v 24 urah predložiti spise sodišču, ki mora takisto v 24 urah zabrano potrditi ali razveljaviti, d) Za tiskovne zločine naj odgovarjajo: pisec, urednik, tiskar, izdajatelj in razširjevalec. V kateri vrsti zadene tega ali onega odgovornost, v katerih primerih in na kakšen način, to naj določi poseben zakon, e) O vseh tiskovnih ziločinih naj sodijo redna sodišča. Drugo mesto je v oddelku XIII.: »Prehodne določbe«, čl. 138. ustave. Tu je rečeno, da se sme izdati zabrana izdaje, oziroma razširjanja tiskovin in novin pod tistimi pogoji, ki so bili spredaj pod č) navedeni, ako tiskovina ali novina hujska k mržnji zoper državo kot celoto ali pa k verskemu ali plemenskemu razdoru ali ako, čeprav samo posredno, poziva državljane k nasilni izmenjavi ustave ali deželnih zakonov, to pa vendar le, če je iz članka jasno razvidno, da je tako pozivanje nameravano. Razveljavljenje teh prehodnih določb je moči povzročiti z navadnim zakonom, t. j. ni treba upoštevati predpisov, ki so ustanovljeni za izpremembo ustave. Tiskovne razmere so bile o času ustave zelo slabe. Žalitve s tiskom so bile na dnevnem redu, a do kaznovanja krivcev je prišlo po itedajšnih zakonih, preostalih izza časov pred prevratom, zelo redko in še to le po dolgem času. Tudi niso kazni ustrezale značaju krivde. Morala v časnikih je padla tako nizko, da so vsi resni krogi želeli skorajšnjega izboljšanja tiskovnega prava. Zakonodaja je najprej podesetorila denarne kazni v posameznih pokrajinskih tiskovnih zakonih, da paralizira valu-tairno devalvacijo. Dalje je ministrstvo za pravosodje izdalo v letu 1923. naredbo vsem svojim podložnim obtoževalnim oblastvom, s katero jim je zabičilo, da naj izvršujejo kar najstrožje vse predpise glede tiska. Početki za to, da se napravi nov tiskovni zakon v smislu načel ustave, segajo že nazaj v prvo leto po sklepu ustave. Toda vlada je prvi osnutek tiskovnega zakona, ki ga je bila sestavila komisija parlamentarcev, kritiki v javnosti prikrivala. Samo po ovinkih je bilo moči zaznati vsebino osnutka, ali bila ni simpatično sprejeta. Novinarska udruženja so stavila izpre- 8* 108 Ollavne poteze našega Utehovnega praiva. minjevalne predloge v svojem strokovnem glasilu »Novinar« (Zagreb). Na občni skupščini njihove državne organizacije v septembru 1924 (na ladji, ploveči po Kvarnerskem zalivu) se je zahtevala temeljita preureditev osnutka v liberalnejšem duhu, ki naj bi se izvršila skupno od novinarjev in akademskih učiteljev kazenskega prava. Zlasti so bile grajane kazni, predlagane v osnutku za tiskovne zločine, češ da so dokaj prestroge. Na veliko razočaranje v javnosti pa je minister za izenačenje zakonov dr. S r skic že koncem leta 1924. položil narodni skupščini na mizo osnutek, ki je bil v bistvu enak do tedaj znanemu osnutku, a je kazenske postavke le še poostril. Na parlamentarna posvetovanja je bilo novinarstvo ves čas in v vseh mestnih centrih zelo pozorno. Sklepali so resolucije, proteste in ugovore zoper nameravano reformo kazenskega zakona. Ali vlada in njena tedajšnja večina v narodni skupščini sta ostaili trdni: Z nekimi, ne posebno tehtnimi izpremembami je bil tiskovni zakon v narodni skupščini izglasovan in je dobil kraljevo sankcijo na Bledu dne 6. avgusta 1925. Na ustavni način je bil razglašen dne 8. avgusta 1925, SI. N. št. 179, priloga XXXIX. ter je dobil še ta dan brez legis vacatio obvezno moč. Poročilo o nagibih k temu zakonu ni bilo nikjer izdano. II. S p 1 o š n e pripombe. Novi tiskovni zakon se drži obče ideologije bivšega srbskega tiskovnega zakona. Ustvarja posebne predpise za tiskovno - pravno odgovornost, posebne dejanske stane za tiskovne delikte in posebno postopanje za preganjanje tiskovnih deliktov. Sicer se ozira na predpise šestih občih kazenskih zakonikov, vendar je namenjen, da velja kot t e r i t o-rijalno enoten zakon za vse državno ozemlje. V čl. 95. je rečeno, da so z novim zakonom razveljavljeni vsi posebni materijalni zakoni in predpisi glede tiska, ki so v poedinih pokrajinah dotlej veljali, takisto, da so tudi določbe občega kazenskopravdnega reda različnih dežel ob moč, kolikor niso v skladu s predpisi tiskovnega zakonika. Koliko je moči to temeljno načelo v praksi resnično izvesti, bomo videli pozneje. Časovno je uporabljati tiskovni zakon tudi za vse pred 8. avgustom 1925 storjene tiskovne zločine; kajti samo glede pravil za postopek so ostali predpisi v veljavi, ki so po- Glavne ipoteze mašega fekovmega prava. tog ') v itiiS(kcwnem zakonu ni predvideno, da bi prišli do uporabe (zadevni pinedpisi orbčib kazenskih izakcnikov. Raizume se, ida v praksi določba »lede časovne veljave 'tiskovnega zakona .ne bo mnogo veljala . Definicija kraljevsikega doma 'Po '51. 20. tisk. zak. ni povsem iden-t!3na z definicijo v čl. 57. ustave. V dvomljivih primerih odloča — ustava. (Po zakonu o ištamipi z 'd^ne 12. januarja 1904 so 'morale biti kraljeve sestre »neudate«.) dani v prej veljavnih zakonih (čl. 95, odst. 3). Potemtakem je soditi zločine, storjene pred 8. avgustom 1925, po materijalnih kazenskopravnih predpisih tiskovnega zakona, dasi so bili prej veljavni zadevni predpisi milejši.^) Pač — teoretično neopravičljiva novota, ki nasprotuje tudi predpisu čl. 8. ustave. Ker ni nobenih izjemnih doloob, moramo smatrati, da je treba soditi tudi vojaške osebe brez izjeme za tiskovne delikte po tiskovnem zakonu. Oledu jurističnih oseb ali združb več oseb vskoči, če gre za njih izdajateljsko odgovornost, kot odgovorna oseba njihov predstavnik. Ta mora biti zato fizična oseba z določenimi lastnostimi glede državljanske pripadnosti, starostne dobe, opravilne sposobnosti in bivaUšča. Ni pa nobene določbe za rešitev vprašanja, ali zadene kazenskopravna odgovornost tista oblastva, ki bi storila kaznivo dejanje v tiskovini, ako je spadalo v njegovo uradno področje. Izjave, ki izvirajo iz javnih razprav narodne skupščine in se objavljajo v tisku na »nepristranski način«, uživajo objektivno imuniteto. Izvzete so le tiste izjave, ki vsebujejo kaznivo dejanje zoper kralja, člane kraljevskega doma') ali pa pozivajo k nasilni izpremembi ustave. Za dobo vojne ali mobilizacije so predvideni posebni predpisi glede cenzure. Inozemske 'tiskovine, ne izvzemši novin, imajo prost vhod v kraljevino. Ako pa vsebujejo kaznivo dejanje, ki bi utegnilo povzročiti zabrano tuzemske novine, ali ako so naperjene zoper interese države, sme jim ministrstvo za notranje zadeve vhod zabraniti. Zabrano in razveljavljenje zabrane je treba razglasiti v Službenih Novinah. III. Osnovni pojmi. Pojem tiskovine v tiskovnem zakonu ni definiran. Ustava govori o novinah, spisih in napisih (člankih), pa teh pojmov ne opisuje. Čl. 1 tisk. zak. 110_Glavne ipiaieae našega HJskiovmaga prava. razlikuje novine, druge tiskovine, slike, risbe in druge predmete, ki so mehanično ali kemično napravljeni za razmnoževanje in namenjeni za javnost. Glede novin in perijodičnih spisov pravi čl. 8, da izhajajo v mesečnih ali še krajših, čeprav neenakih časovnih razdobjih, ki so že v n a p r e j kot taka označena. Torej se morajo mesečniki smatrati v smislu tiskovnega zakona za perijodične spise, dvomesečne revije, četrtletno izdani zvezki itd. pa za »drugačne tiskovine«. Kakšna razmnoževalna sredstva ima tiskovni zaikon v mislih, je že zgoraj navedeno. Potemtakem je šteti fotografije, hektografične odtiske, celo p!reboje, izvršene s pisalnim strojem, za tiskovine, vendar morajo vsebovati izraz misli, ki je namenjen javnosti (čl. 1.). Ni pa nikjer zahtevano, da morajo biti tiskovine proizvod duha ali upodabljajoče umetnosti v ožjem smislu besede. Ustanovljena pa je izjema od predpisa, da mora biti na vsaki novini ali drugi tiskovini (čl. 1) označen kraj tiska ali izdelave (čl. 6), tako, da to ne velja za kandidatne liste, volilne imenike, trgovske reklamne spise, oznanila smrti, vabila i. si. Z izrednimi izdajami novin je ravnati kakor s sestavinami rednih izdaj (čl. 15). Od oseb, ki so že v ustavi imenovane kot odgovorne za tiskovne zločine, daje tiskovni zakon te-le pojmovne opredelbe: Urednik je tista oseba uredništva, ki vodi dejansko redakcijonalni del novine ali perijodičnega spisa, ima intelektualni vpliv na značaj označene tiskovine ter je osobito upravičen, odločevati o sprejemu ali odklonitvi člankov. Člani narodne skupščine pa so izključeni iz kroga oseb, ki smejo biti odgovorni uredniki (čl. 9, 10). Izdajaitelj je oseba, ki je kot taka na tiskovini označena. (Definicija je torej le formalna, materijalne ni). Ako se glasi označba le na juristično osebo, politično stranko ali združbo več oseb, mora biti postavljena fizična oseba kot njen predstavnik (čl. 13). Razširjevalec je oseba, ki tiskovine na javnih mestih naleplja, pušča ali razdaja osebam, ki niso udeležene pri napravljanju tiskovine. Kdor hoče razširjevanje obrtoma opravljati, mora se poprej prijaviti poHtičnemu oblastvu (čl. 14). Giavme ipoiteae našega tfskiovineiga prava. m Pojem založnika, t. j. osebe, ki oskrbi enkratno izdajo tiskanega dela na svoj ali tuj račun, zastonj ali za plačilo, je prešel docela v pojem' Izdajatelja. Napačne napovedbe glede pisca, tiskarja, urednika (n. pr. če gre za »podrinjenca«, Strohmann) in razširjevalca se kaznujejo kot pregrešek z denarno kaznijo do 3000 Din ali z zaporom do 3 mesecev. Ker dosihmal v državi ni zakona, ki bi urejeval posebej službena razmerja med novinarji in njihovimi delodajalci, je dal tiskovni zakon v svojih zaključnih odredbah pooblastilo ministru za izenačenje zakonov, da sme v sporazumu z ministrstvom za socijalno politiko izdati zadevno naredbo^ ki bo imela moč zakona. IV. Tiskovno obrtno pravo. Za tiskanje novin in tiskovin ni treba niti dovoljenja oblastva, bilo kateregakoli, niti položitve kavcije (varščine). Preventivne odredbe kot sredstvo zaprečevanja, da novina ali tiskovina izide, izhaja, se prodaja ali razširja, se v mirni dobi ne smejo ukreniti. R e-p r e s i v n e odredbe pa je videti pač v prepovedi nadaljnjega izhajanja novine, ako odgovorni urednik noče natisniti sodbe, izdane v tiskovni pravdi radi kaznivega dejanja zoper čast, ali pa, ako noče priobčiti popravka, ki ga je ukazalo sodišče, tako, kakor se je glasil ukaz. Tiskarne in knjigarne spadajo glede na to, kako smejo pričeti obratovati, pod določbe trgovinskih in obrtnih zakonov, veljavnih v posameznih pokrajinah, toda po predpisu tiskovnega zakona s to izpremembo, da je treba tako podjetje pred pričetkom obratovanja v vsej državi pri pristojnem (registrskem) oblastvu protokolirati. Lege non distinguente velja prav to tudi za »leteče knjižnice« (fliegender Buchhandel). Pri tem pravnem položaju utegnemo priti glede tiskovnoobrtnih pravnih vprašanj v praksi navzlic lepim določbam ustave o zabrani preventivnih odredb vendar le do sličnih razmer, kot so veljale pred tiskovnim zakonom. Za otvoritve tiskarne je treba v nekaterih pokrajinah obrtno-pravne koncesije, a to je moči tudi preklicalti, z izvršbo dejati pod up'ravo itd. Celo tisti, ki bi hotel uporabljati t. zv. a la minute tiskarski stroj (Tret- 112 Glavne ipiofteze inašega Hfskiovneiga prava. presse), bo moral po sedajšnjih predpjsih dobiti poprej oblastveno koncesijo. Dolžnositi za plačevanje posebnega novinarskega kolka tiskovni zakon ni ustanovil. Oddajanje dolžnih izvodov zadene tiskarja. Ta mora še pred pričetkom razširjevanja vsake novine ali perijodičnega spisa vročiti po pet izvodov državnemu pravdniku, k!jer tega ni, državnemn političnemu oblastvu zadevnega kraja, kjer se delo tiska. Od prepovedanih izvodov gre po eden v državno knjižnico v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani in v oblastno državno knjižnico. Z določbo, da se z razširjenjem ne sme pričeti, preden niso dolžni izvodi vročeni navedenemu pristojnemu oblastvu, je ustvarjen predpis, ki je strožji od onega, kot je veljal pred novim tiskovnim zakonom v Srbiji, pa tudi v deželah, ki so prevzele bivši avstrijski tiskovni zakon. Po slednjih predpisih je bilo treba vročiti dolžne izvode pristojnemu oblastvu istočasno s pričetkom 'razširjanja, to celo v Bosni-Hercegovini, kjer so bile novine po tamkajšnjem tiskovnem zakoniku še primorane polagati varščino. Pripomniti je treba, da novi tiskovni zakon nima nobene določbe glede oddajanja .drugačnih tiskovin', ki niso niti novine, niti perijodični spisi (n. pr. knjige, brošure). Prejšnji tiskovni zakon za Srbijo se je v tem pogledu pozival na zakon o narodni biblioteki v Beogradu. Predpisi tega zakona pa niso bili nikdar razširjeni na vso državo. Določbe o oddajanju dolžnih izvodov pa sO imeli prečanski tiskovni zakoni samii. Celokupna narodna vlada za Slovenijo je torej le v izvrševanju tiskovnega zakona izpremenila število dolžnih izvodov z naredbo (dvakrat). Teh izvršilnih naredb, povsem pravilno, po ustavi (čl. 130) ni bilo treba dejati v seznam naredb, ki so bile izdane izza 1. decembra 1918 do 28. junija 1921; saj so imele itak zakonito moč tiskovnega zakona. Novi tiskovni zakon pa je v čl. 95 vse dotedajšnje materijalne zakone in predpise glede tiska razveljavil in s tem seveda tudi predpise o oddajanju dolžnih izvodov. Jasno pa je, da zakonodajavec ni imel namena, da ukine oddajanje dolžnih izvodov glede knjig, brošur i. si. Zato pač oddajajo tiskarne navzUc stvarno oči-vidno pomanjkljivemu besedilu novega tiskovnega zakona slej __Glavne pateze inašega aiskovinega prava. 11,3 ko prej pristojnim oblastvom dolžne izvode tudi od knjig, brošur itd. Novi tiskovni zakon nima določbe v tem pogledu, da bi bile novine primorane natisniti ukaze oblasti, pa bilo brezplačno, bilo proti plačilu. V. Tiskovna p o 1 i c i ja. Na vsaki tiskovini, namenjeni javnosti, morajo biti označeni kraj tiska ali naprave, ime tiskarne ali tiskarja (vrezovalca, slikarja) in pa njihovo bivališče. V novinah in perijodičnih spisih je treba razen tega navesti na čelu ali ob koncu imeni izdajatelja in odgovornega urednika, njih pokHc in bivališče. P r i č e t e k izdajanja novine (perijodičnega spisa) ali poznej izvršene izpremembe glede načina izdajanja mora izdajatelj prijaviti državnemu pravdništvu oziroma političnem oblastvu zadevnega kraja izdaje (čl. 5). Dolžnost za objave popravkov je predvidena in zadene urednika novine ali perijodičnega spisa. Od oblastev doposlani popravki v tisku priobčenih dejstev morajo biti vsekdar v tisk sprejeti, od zasebnikov izvirajoči popravki pa le tedaj, če je bilo v sestavku, ki naj se popravi, dopošiljatelj omenjen imenoma v zvezi z njegovim delovanjem ali življenjem (čl. 26). Besedilo popravka sme navajati tudi dejsitva, ki naj izpodbijejo v tisku priobčene dejanske trdive. Popravek, ki ustreza zakonitim predpisom, mora biti od urednika v dveh dneh natisnjen, odkar mu je došla zahteva (gl. čl. 27, ki je pa pozabil, da n. pr. mesečnik ali tednik ne more iziti ad hoc v dveh dneh). Izjeme od predpisa za natisk popravkov so ustanovljene za primere: če je došel popravek še le po preteku 6 tednov, odkar je sestavek izšel; če je v popravku podano kaznivo dejanje ali pa če je popravek nevljudno pisan; če ni sestavljen v istem; jeziku, v katerem je izšel sestavek, ali pa, če je popravek po obsegu dvakrat tolikšen kot pa sestavek, ki naj se popravi. Kršitev zakonitih predpisov glede dolžnosti za objave popravka se preganja pred kazenskim sodiščem in sicer, če je bil odklonjen popravek, ki ga je poslalo oblasitvo, na tožbo državnega pravdnika, odn. javnega oblastva, če pa je bil odklonjen popravek zasebnika, na njega zasebno tožbo. 114_ Glavne ipoiteze inašega tStekovmega prava. Tako kaznivo dejanje je v obeii slučajih pregrešek, ki se kaznuje v denarju do 10.000 Din. Poleg tega izreče pri obsodbah sodba, da se mora popravek natisniti v prvi številki, ki izide po pravnomočnosti sodbe (čl. 29). Glede predpisov o cenzuri naj dodamo k temu, kar je bilo v tem pogledu že iz ustave navedeno, še to-le: Cenzura tuzcmskega tiska je v tem, da se prepreči vsak natis nedovoljenih objav. Cenzura inozemskega tiska pa pomeni zabrano prihajanja tiskovine v tuzemstvo. Vsak sestavek ali članek, ki je določen za natis v tuzemstvu, se mora predložiti, še preden gre v tiskarski stroj, vojaškemu in političnemu oblastvu; brez privoljenja teh se sploh ne sme nič tiskati. Od objav, ki niiso dovoljene v času vojne ali mobilizacije, našteva tiskovni zakon taksativno pet skupin: poročila o vojaških operacijah, uspehih in nesrečah, o političnem položaju, neprijazne kritike vojaškega vodstva, izprevržena ali vznemirjajoča poročila o vojnih četah lastne države in tujih držav. S tem pa je seveda svoboda tiska za časa vojske ali mobilizacije suspendirana.'') Zabrana razširjevanja in prodajanja novin in drugih 'tiskovin se sme ukreniti razen v primerih, ki so zgoraj pod IV. navedeni, tudi še v primerih čl. 13 in 138, ki so bili tudi že razloženi (gl. zg. I.). Tiskovni zakon je v tem pogledu ustanovil samo še pobližje določbe o postopku. Zabrano izreče državni pravdnik, kjer pa tega ni, politično oblastvo I. stopnje. Sodišče, kateremu naj se vsaka zabrana predloži, obstoji iz 3 sodnikov. Ako se ne izda sodna rešitev tekom 24 ur, velja o zabrani, da je razveljavljena. Pritožba zoper to sodno rešitev gre na apelacijsko (višje deželno) sodišče; vložiti jo je v 24 urah, odkar je bil sodni sklep pri-občen. Apelacijsko sodišče ukrene svojo odločbo v 48 urah. Ako je bila zabrana nadaljnjega razširjevanja potrjena, to dejstvo samo po sebi ne ustvarja prejudica za rešitev vprašanja od strani drugih sodišč o tem, ali je podano kaznivo dejanje. Vsi ti ukrepi sodišča se stvarjajo v tajnih sejah senatov, pri katerih intervenirajo državni pravdniki v vseh pri- 1 ') Po zak. o štarapi z idtoe 12. jam. 1904 se cenzura sploh ni mogla ustanoviti, torej toidi v vojneiml časai ne. ___Glavne ipaieze našega tifski6vnega prava. 115 Ni dvama za okoliš, kjer velja bivši aivstr. k. pr. r., da dlržavm praivdmlik na|vlzlic tentu n i pirlimioran v vsakem itakem- priimeru vIoži'ij obtdžmico. meri li. za katere je to predvideno po predpisili kazensko-pravdnih redov, ki so veljali pred novim tiskovnim zakonom. Vsaka taka intervencija nikdar ne sme preprečiti naglosti postopanja, smiselno predpisane od tiskovnega zakona (čl. 95, odst. 2). Zabrana izhajanja in razširjanja, ki se tiče tiskovine, inhibirane od cenzure v vojskinem ali mobilizacijskem čas-u, se sodišču samo prijavi. To pa ne sproži postopka, ki je predpisan glede potrditve zabrane v smislu tiskovnega zakona, ampak tvori podlago, da se uvede takoj kazensko progon radi kaznivega dejanja.*) Kršitev predpisov glede zabrane in objavljenja označenih poročil, zlasti takih, ki jih je cenzura inhibirala, se kaznuje kot pregrešek z zaporom do 5 let in z denarno kaznijo do 10.000 Din. Vedoma storjeno razširjanje ali prodaja zaplenjenih tiskovin tuzemstva ali inozemstva po času, ko je bila zabrana objavljena, se kaznuje kot pregrešek, za katerega je zagrožena zgolj kazen na prostosti, i. s. do 6 mesecev zapora. VI. Tiskovno kazensko pravo. A. Odgovornost. Kaikor že zgoraj pod II. na kratko omenjeno, naslonil se je zakonodajavec na prejšnji srbijanski tiskovni zakon, ki je sprejel svoj čas po francoskemi tiskovnem zakonu z dne 29. julija 1881 ustanovljeno kazenskopravno odgovornost. Sistem odgovornosti v*sieh udeležencev po predpisih občega kazenskega zakonika, ki predvideva obenem poseben delikt odgovornega urednika radi zanemarjanja dolžne pažnje, je do malega odstranjen, dasi bi ga bilo kot 'teoretično pravilnejšega obraniti. (To sta storila n. pr. novi tiskovni zakon za Avsitrijo z dne 7. aprila 1922 in tudi načrt za novi tiskovni zakon Češkoslovaške republike). Vendar je tudi sistem prejšnjega srbi-janiskega tiskovnega zakona dobil nekaj izprememb. a) Novi tiskovni zakon statuira brezpogojno osebno odgovornost po predpisih tiskovnega zakona za pisca, urednika, tiskarja in razširjevalca. Uredniku, ki je tožen radi tiskovnega zločina, se izrecno priznava pravica denuncijacije pravega 116 (ilavne it>ote:^e našega ffiskrovmega prava. storilca (čl. 341. Da s tem stan novinarjev na ugledu ni pridobil, ni, da bi govorili. b) Za izdajatelja je ustanovljena izjema od stroge osebne odgovornosti. On odgovarja le toliko, kolikor je pri objavi kaznivega članka v resnici vedoma ^sodeloval ali vsaj zanemaril tisto pažnjo, ki ga zadene v tem pogledu, da ne pride nič kaznivega v tiskovino. c) Odgovornost po predpisih občega kazenskega zakonika je ostala v veljavi za nekatere skupine kaznivih dejanj. Seveda pridejo za vse druge pokrajine razen Srbije načela dvoje zakonikov druga poleg drugih v poštev. Po teh načelih je presojati odgovornost piscev, urednikov, izdajateljev, tiskarjev in razširjevalcev: ako naj se preganjajo kot ude-ležniki (sokrivci) v smislu občih predpisov, ker je kaznivo dejanje nastalo kot posledica izpodbadanja s tiskom; ako gre za storilce kaznivih dejanj v primerih komunistične ali anarhistične propagande, veleizdaje, krive obdolžitve ali ža-Ijenja kralja ali članov kraljevskega doma ali inozemskih državnih poglavarjev. Pri teh deliktih je odgovorna vsaka izmed navedenih oseb — ne druga za drugo, — ampak vsaka za se po določbah o subjektivni odgovornosti, ne glede na zadevne drugačne predpise tiskovnega zakona. Po navedenem bi se zdelo, da je s takimi predpisi tiskovnega zakona ustanovljena enotna in enakomerna odgovornost vseh obdolžencev vse države vsaj tam, kjer gre za vprašanje o čisti in izključni odgovornosti po določbah tiskovnega zakonika : Čl. 4. ustave, da so vsi državljani pred zakonom enaki, bi moral veljati seveda tudi za uporabo tiskovnega zakona. In vendar stvar ni taka. Kajti s tem, da je bil edinstveni tiskovni zakon obnarodovan še prej ko edinstveni obči kazenski zakon, prišlo je samo po sebi tako, da je odgovor na različna vprašanja glede krivde različen. Čl. 89 namreč pravi: »Odredbe občega kazenskega zakonika o poskusu in izvršenem dejanju, o olajševalnih, omiljujočih (izredna milost glede kazni) in obtežilnih okolnostih. o povratku in zastaranju veljajo povsem tudi za kazniva dejanja, ki so s tiskom storjena. Pravica, da se tožba vloži, zastara v enem letu od dneva Giavme ipoteze inašega tiiiskioviiega ipT,aiva. \\j ') iPri teli prliifikii opioiziarjaimio, da rabi Szviiraflk besede od daina »Stanv panja«, kar je pač preohlapnio iptovedano. natiska.«") Naštevanje pravnih institutov tega člena seveda ni moglo biti zamišljeno taksativno. Pod izrazom »obči kazenski zakonik« ni razumevati samo srbijanskega kazenskega zakonika. Kajti ta ne pozna instituta »pravice izredne milosti«, dočim ga imajo obči kazenski zakoniki za Hrvatsko, Slovenijo itd. Pridemo torej do .zaključka, da ostanejo glede kazenske doraslosti ža zločine, ki jih je preganjati po tiskovnem zakonu, načelno različne norme v veljavi, n. pr. v Srbiji relativna kazenska odgovornost od 12. do 16. življenjskega leta, dočim je v Sloveniji od dovršenega 14. leta življenja dalje absolutna kazenska doraslost, itd. Tudi določbe glede kaznovanja poskusa se razhajajo: V okolišu, kjer velja občni srbijanski kazenski zakonik kot edini tak zakonik, ostane pri tem, da se — (eno samo izjemo bomo konstatirali poznej) — nobeden pregrešek, ki ni dozorel preko poskusa, po tiskovnem zakonu ne bo smel kaznovati; kajti tiskovni zakon tega izrecno ni ustanovil za poedine primere. V območju nekdajšnjega avstrijskega kazenskega zakonika pa se bo baš nasprotno moral vsak pregrešek kaznovati, tudi če je dejanje le pri poskusu ostalo, ker tu ni nobene utesnjevalne določbe glede splošnega kaznovanja poskušenega kaznivega dejanja. Kateri predpisi naj bi po zakonodajavčevih mislih veljali pri konkurenci tiskovnih zločinov, je vprašanje, ki je težko rešiti. Predvsem odreja tiskovni zakon, da naj se v njem navedeni tiskovni zločini kaznujejo samostojno pred tiskovnim sodiščem, čeprav konkurirajo z drugimi delikti, a slednji naj se preganjajo ali naj bodo šele preganjani po predpisih občega kazenskega zakonika. Srbijanski kazenski zakonik sloni glede odmere kazni na kumulacijskem, bivši avstrijski, veljaven v Sloveniji, na Hrvaškem itd., pa vobče na absorpcijskem! načelu. Po našem mnenju je tiskovni zakon absorpcijsko načelo sploh odstranile v primeru, ko se sodi tiskovni delikt posamič v samostojni pravdi pred tiskovnim sodiščem, navadni deUkt, ki konkurira, pa pred rednim sodiščem. Tu je sploh odstranjena 118 Glavne jKrteze inašega UslflovineiBa prava. vsaka konkurenca. Ako pa pride do obsodbe radi več tiskovnih deliktov hkratu, treba bo kazen odmerjati vendar le po ustreznih določbah občnega kazenskega zakonika, ki veljajo baš v tisti pokrajini splošno za kaznovanje deliktov, torej po nekod po kumuiacijskem, drugod po absorpcijskem načelu ...'') Isto velja tudi za delikte, ki so sitorjeni vsled izpodbadanja v tiskovini. Tiskovni zakon pozna zaporne in denarne kazni, ali nikjer ne navaja, katera stopnja zaporne kazni je mišljena, dasi poznajo posamezni pokrajinski kazenski zakoniki strog zapor poleg navadnega kot kazensko sredstvo, dočim imata Srbija in Črna gora uveden le splošen zapor. Da pridemo v tem pogledu do zadovoljive rešitve vprašanja, bomo morali predvsem gledati na določbo tiskovnega zakonika glede subjektivnega zastaranja (gl. že navedeno besedilo čl. 89) in iž njega bomo utegnili priti do sklepa, da ustreza zapor tiskovnega zakonika vseskozi strogemu zaporu občega kazenskega zakonika za Hrvatsko, Slovenijo itd.; kajti zastaranje deliktov, na katere je zagrožena kazen zapora prve stopnje (nekvalificiran zapor) nastopi na Hrvaškem, v Sloveniji itd. že po 6 mesecih, v Srbiji pa je najkrajša doba za objektivno zastaranje 3 leta. Ako naj ne postane možnost trajanja dobe za subjektivno zastaranje, kakor jo je usitanovil tiskpvni zakon, za čas nadaljnih 6 mesecev iluzorična, onda se mora tudi zaporno kazen tiskovnega zakona smatrati po ideologiji občih kazenskih zakonikov na Hrvaškem, v Sloveniji itd. za »strogi zapor«, ker le pri temi zastara kaznivost dejanja šele v enem letu. Odgovornost po tiskovnem zakoniku je določena za osebe, udeležene pri tisku »par cascades« tako-le: Kot glavni krivec odgovarja pisec, ne glede na to, ali se je sam kot tak označil ali ga je urednik »izdal« kot takega. Če se za pisca ') Da bi pri nals iza to, ker je čl. 89 'spilob 'op^uistil loimemibio predpilsov glede kcnikiHremoe, ina idirugi stralifi pa 51. 76 uredEl vi«; ker je to očividna redakcijonalina pomota zakonodajavca pri niskovnem zakonu, ki nima nobenega pametinega orazloiga, smo vzpoisitavili zgoraj tekst ustave. Odklanjamo za sfliovanšaihio izraze ,kleveita' in ,uvTeda'. Kleveta je po naše obrekovanje, ta izraz pa rabimo za hudodelstvo po § 209 k. z. Uvreda pa že radi tega ne sme cbveljati, ker se od itega iizraza ne da narediti glagol. Menda je bil prav isti prevajalec iz srbščine na sloven- 9 122 Glavne poitezie mašega tiskovnega prava. neresničnih, časti šliodljivih dejstev, b) žalitev (»uvreda«), ki je zagrešena z objavo grdečih besedi aH sramotenj brez navedbe dejstev, c) objava tujih osebnih (zasebnih) in domačih razmer v svrbo rušitve mira in zadovoljstva; č) poveličevanje storjenega »navadnega« hudodelstva ali pregreška. (AH je arg. a cx)ntr. poveličevanje tiskovnega pregreška — nekaznivo? To bi bilo nesmiselno... Vsekakor bi pod č) navedeni zločin spadal bolje v vrsto zločinov zoper občne interese.) Predmet teh zločinov more biti posamezna fizična oseba, več fizičnih oseb ah juristična oseba. (Vprašanje, ali je moči žaliti časnik kot podjetje, treba po tisk. zak. zanikati). Posebej so kot objekti navedeni kralj, člani kraljevskega doma, inozemski državni poglavari, narodna skupščina, vojska, sodišča in drugi javni uradi. Tudi čast umrlih oseb je zaščitena. V okviru te razpravice ni moči navajati vseh različnih vrst tiskovnih kaznivih dejanj zoper čast. Le to naj še ugotovimo, da kazenski postavki, ki so v tiskovnem zakonu ustanovljeni, ne stoje v nikakšni relaciji s kazenskimi postavki pokrajinskih kazenskih zakonikov glede enakovrstnih zločinov. Zatorej ostane pač n. pr. najmanjša kazen za žaUtev kralja, ki ni bila s tiskom storjena, v vsej kraljevini še vedno 3 leta zapora, če pa je bila storjena s tiskom, se sme po tiskovnem zakonu izreči kazen zapora do 5 let, toda ta kazen se da z uporabo izredne milosti znižati celo pod 1 leto! Dokaz resnice je pri deliktu krive obdolžitve dopusten, ako se žaleča objava dejstva ne tiče kralja, kraljevskega doma, tujih državnih pioglavarjev ali narodne skupščine, niti rodbinskega življenja ali morale članov v rodbini. Kdor je bil s tiskom krivo obdolžen, ima pravico, da zahteva v tiskovni pravdi odškodnino. Ker pa je najmanjša ščtao, ki je v č!. 104 srb. k. z. prevedel »kleveto« z »obrekovanjem«; v čl. 91 b srb. kaz. z. »uvredi« z »žali«, v ol. 50 tisk. zak. »uredja« z »žali«, v čl. 13 ustave »uvreda« z »žalitev«. Zakaj sedaj ni prevedel, ampak je le pneipisal oba izraza, ni jasno. Prav gotovo pa je, da v slovenščini čisto točno odgovarja klevefS v smislu tiskovnega zakona »kriva obdolžitev«, nvreda pa »žaliiiev«. Na'še »obrekovanje« pa naj ostane za budiodels.tvo po § 209 k. z. Olavine iprtteae mašega Hišicovinega prava. 123 količina te odškodnine fiksirana z višino odrejene kazni, znači se odškodnina za spravnino (Siihnegeld). Posebej je omeniti tisto krivo obdolžitev s tiskom, ki je sposobna, da izpostavi obdolženo osebo nevarnosti javnopravnega preganjanja zaradi hudodelstva. Tako kaznivo dejanje se kvalificira po občem kazenskem zakoniku, ki velja na Hrvaškem, v Sloveniji itd., za hudodelstvo obrekovanja. Ker pa to hudodelstvo ni v tiskovnem zakonu nikjer omenjeno, ostane v navedenih pokrajinah po določbi čl. 42 tisk. zak. še dalje kaznivo po občem kazenskem zakoniku. 4. Od zločinov, ki jih uvršča tiskovni zakon med one čisto »tiskarskega« značaja (izraz gotovo ni srečen), naj navedemo: iMistifikujoča objava sestavka, ki ga podpisana oseba ni napisala, niti ni dala pooblastila, da se z njenim imenom objavi; objava spisov iz kazenskega procesa, preden so bili prečitani na ustni razpravi; poročilo iz razprav, na katerih se je razpravljalo o krivi obdolžitvi, pa je bil v tem primeru dokaz resnice zakonito nedopusten; poročilo o posvetovanju ali glasovanju sodnikov; uradna poročila o vojaških stvareh; poročila iz tajnih sej narodne skupščine itd. Dalje gredo v ta oddelek vsi že zgoraj pod II. do IV. navedeni zločini tiskovno-obrtnega in tiskovno-policijskega značaja, katerim bi bilo le še dodati, da kolporter, ki objavlja vsebino kaznivega sestavka, zagreši pregrešek. kazniv z zaporom do 3 mesecev, čeprav imena žaljene ali krivo obdolžene osebe niti ne omenja. Kazni, ki so nagrožene za vsa v osmem poglavju navedena kazniva dejanja, so izredno stroge, postavke kazni pa tako visoko odmerjene, da se morajo vsi zločini smatrati v smislu srbijanskega kazenskega zakonika za pregreške. VII. Tiskovni proces. A. Splošno: Tiskovno postopanje se naslanja v mnogočem na določbe srbijanskega kazenskopravdnega postopnika. Zadevne zakonite določbe pa niso razvrščene v strogo logičnem redu ter so torej razumljive le, če se poznajo ustrezne institucije občega srbijanskega kazenskopravdnega postopnika. Ali tiskovni zakon je določbe vseh v državi veljavnih kazensko-pravdnih redov in posebnih zakonov o tiskovnem postopanju le toliko razveljavil, kolikor so v nasprotsitvu s predpisi tiskov- 9* 124 Gkvme sKAeze našega Disfeovmega prava. nega zakona. Vse to pa poinenja za uporabo tiskovnega zakona v praksi zelo težke naloge, zlasti v pokrajinah izven Srbije. K sreči se vsa sodišča zelo trudijo, da vsaj načelnim nameram zakonodajavčevim čim najbolj ustrežejo. Ustnost in neposrednost tistega zaključnega postopanja, pri katerem naj pride do sodbe, v tiskovnem zakonu ni niti odrejena, niti zabranjena. Zatorej ostanejo ustrezna načela v okolišu posameznih kazenskopravdnih redov še dalje v veljavi. Svobodna ocena dokazov je v 'tiskovnem zakonu izrecno proglašena za načelo. Toda o f i c i j a 1 n a m a k s i m a kot pravilo za pridobitev dokazil je zelo utesnjena. Nadaljnje načelo, ki je bilo tudi vzrok ravnokar omenjene utesnitve, je kar najintenzivnejše pospešen je tiskovnega postopka. Za to je prav zelo učinkovito vpeljan koncentracijski princip: Stranke so namreč z novimi svojimi izvajanji prekludirane. kakor hitro pride stvar od preiskovalnega sodnika k sodnemu dvoru. Pa niti dokazni predlogi ne morejo priti v polnem številu do upoštevanja in sodne izvedbe. Vsi r o k i v itoku postopanja so izredno kratki in vseskoz prekluzivnega značaja. Če uradna oblastva predpisov tiskovnega zakona ne upoštevajo, zlasti pa, če se ne drže danih rokov, zadene jih disciplinarno zasledovanje. Ker pri srbijanskih sodiščih ni posebnega oblastva za javne obtožbe ter oskrbuje posle javnega obtožitelja preiskovalni sodnik sam,") nastale so zelo komplicirane določbe o upravičenosti za vložitev tožbe po tiskovnem zakonu. Tako tožbo smejo vložiti: zasebne osebe, zakoniti zastopniki jurističnih društev, če je bila njih oseba ali juristična oseba prizadeta, »pristojno oblastvo«, če je bila kršena čast kralja ali članov kraljevskega dvora. Minister za zunanje posle odredi tožbo radi žalitve na časti poglavarjev tujih držav ali diplo-matičnih zastopnikov, ki nočejo sami nastopati kot tožitelji. Na zahtevo predsednika narodne skupščine ali starešine urada ") Po načrtu ;za edirisitveno Ikazen^skopravdno postopanje so pred. videna državna pravdništva koi oblastva za uradno preganjanje kaznivih dejanj. Popularnih cbtnižb pa ravnokar omenjeni načrt ne pripušča! Glavne poteze našega fekovnega prava. 125 se tožba vloži, ako gre za žalftev narodne skupščine, državnega urada, sodišča ali vojske. Ako se tiče tiskovni zločin osebe v javni službi in se nanaša na izvrševanje te njihove službe, sme vložiti ovadbo in tožbo pristojno oblastvo ali pa tisti, ki je z deliktom neposredno prizadet. Po kršitvah tiskovno-obrtnih in tiskovno-policijskih formalnih pjedplsov, vloži tisikovno tožbo »pristojno oblastvo« uradoma. Ce gre za tiskovni delikt, s kojim je bilo vznemirjeno javno mnenje ali pa za delikt, ki se tiče večjega kroga družbenih skupin, naj vloži tožbo politično oblastvo. Ce pa gre za kazniva dejanja zoper obče interese aH pa za taka kazniva dejanja, ki so bila storjena vsled hujskanja s tiskom, vlože obtožbo javni obtož-beni organi. Jasno je, da je treba v okolišu, kjer velja srbijan-ski kazensko-pravdni postopek, razumevati pod večkrat imenovanim »pristojnim oblastvom« policijsko oblastvo ali preiskovalnega sodnika, dočim vlagajo povsod drugod, kjer so nameščena državna pravdništva kot posebna obtoževalna oblastva, državni pravdnrki javno obtožbo (pri nekaterih de-liktih le na predlog ali le s privoljenjem razžaljencev) ali pa morejo tudi nastopati kot zastopniki razžaljencev. Tiskovno postopanje se uvede pri tistem preiskovalnem sodniku kot posamnem sodniku, ki vodi preiskovalne posle na sedežu sodnega zbora 1. stopnje. Krajevna pristojnost se določa po predpisih občega kaz. pr. reda, ker ni v tiskovnem zakonu posebnih drugačnih določb. Sodba poteče v tiskovnem tročlenskem senatu istega sodnega dvora. Kot instanca za odločevanje o pritožbah in vsklicih odloča apelacijsko (višje deželno) sodišče, odn. tudi kasacijski sgdni dvor po predpisih k. pr. r.. kolikor ni tiskovni zakon v posameznih primerih odredil drugače. Pristojnost teh sodišč je izključna in se tiče samo tistih tožb, ki se obravnavajo po tiskovnem pravu, to pa neodvisno od obsodb, ki so že poprej izrečene po občem kazenskem zakoniku (čl. 76). B. Potek postopanja. 1. Vsebina in oblika tožbe, njena oprema s prilogami je določena po tiskovnem zakonu. Tudi tiskovne tožbe so podvržene taksnemu zakonu z dne 25. oktobra 1923, Služb. N. št. 255, pril. Xni. Prisilnega zasStopstva 12€ Glavne ipoteze našeiga ffiskovnega prava. po odvetnikih ni. Nepopolne tožbe vrača preiskovalni sodnik v svrho izpopolnitve. Če tožitelj ne ustreže v danem roku preiskovalnega sodnika, izda ta sklep, da tožiteljevo tožbo zavrne. Zoper tak sklep je dovoljena pritožba v 3 dneh; rešuje jo pa tiskovni senat sodišča dokončno. 2. Če je bila tožba vložena pravilno, jo vroči preiskovalni sodnik v poverjenem prepisu s prilogami vred v 24 urah obdolžencu. Ob enem dobi obdolženec nalog, da v 8 dneh odgovori na tožbo ustno ali pismeno in sicer: a) da predloži svojo obrambo, b) da navede dokazila, c) da predlaga izvršitev dokazov, katerih se mish poslužiti pri svoji obrambi. ad a) ako obdolženec prereka, da se inkriminirana tiskovina ne tiče tožitelja, mora biti tožitelj vprašan, aH se zadovolji z izdajo sklepa sodišča, da se nadaljno postopanje ne nadaljuje. Če tožitelj temu pritrdi, ima pravico, da takšen sodni sklep javno objavi. ad b) Glede vseh tistih dokazov, ki niso navedeni v odgovoru na tožbo, je obdolženec prekludiran toliko, da sme predlagati nove dokaze le v svrho izpodbijanja novih tožite-Ijevih navedb. ad c) Razločevati je dvoje slučajev: Predlog se lahko glasi na izvedbo dokazov po pričah, izvedencih, i. si.: y) v samem okolišu sodnega dvora 1. stopnje, izven tega okoliša. O razUki pri ravnanju glede dveh skupin bo govora poznej. 3. Pravočasno dospeli odgovor na tožbo priobči preiskovalni sodnik z morebitnimi dokazili vred še isti dan tožitelju, bodisi ustno, bodisi pismeno. Tožitelj ima pravico: ''•) da navede v roku, ki ga določi preiskovalni sodnik, svoje protido-kaze, ?) da se izjavi, ali smatra pozivanje na priče, ki se nahajajo izven okoliša sodnega dvora, za neumestno in da za ta slučaj predlaga odločbo sodnega dvora, ali naj se zaslišijo. 4. Preiskovalni sodnik pa sme tudi uradoma po svobodni presoji stvari proglasiti obdolženčevo pozivanje na priče izven okoHša sodnega dvora za poskus zavlačevanja tiskovne zadeve. V tem primeru zaprosi za odločitev v stvari sodni dvor 1. stopnje. Ta odločitev je dokončna, t. j. pritožbe zoper njo ni več nobene. Glavne iporteze našega fckovnega iprava. 127 5. Ce po izvajanjih odgovora na tožbo ni treba nobene izvršitve doiiazov aH pa, če odloči sodni dvor 1. stopnje, da je bila predlagana izvršitev dokazov izven okoliša sodnega dvora 1. sitopnje samo radi zavlačevanja, pozove tožitelja, da naj vloži v 3 dneh obtožnico. 6. Za primer, da je predlagal obdolženec zaslišanje prič ali da je tožitelj odgovoril na izvajanja obdolženca v njegovem odgovoru na tožbo in predlagal nove priče, pa ne pride do odločitve, kakor smo jo opisali v predidoči točki 4., mora preiskovalni sodnik preiskavo izvesti. On zasliši obdolženca, priče, event. jih da zaslišati potom pravne pomoči, če so izven okoliša sodnega dvora in ni sklepa, da se ne smejo zaslišati. Dalje mora tudi pribaviti še drugačna dokazila. Vse to naj se izvrši v 8 dneh potem, ko je bii vlože« oredlog bodisi od tožitelja, bodisi od obdolženca. K dotičnim činom, ki se vrše pri sodišču, se mora obdolženec povabiti, vendar, če ne pride, to ni zapreka, da bi ne bilo daljnje preiskave. 7. Ko je preiskava zaključena, predloži preiskovalni sodnik spise sodnemu dvoru 1. stopnje. Ta sklene v senatu 3 članov, ali naj se obdolženec postavi pred sodišče ali ne. Zoper tak odkazni sklep (»Vervveisungsbeschluss« po smislu terminologije iz starejše dobe v bivši Avstriji) je dopustna pritožba na apelacijsko sodišče v 3 dneh. Zoper rešitev take pritožbe pa ni nobenega daljnjega pravnega sredstva več. Po mojem mnenju mora iziti tudi v primerih, ki so zgoraj pod t. 5 obravnavani, enak sklep sodnega dvora, še preden pride do poziva, da naj tožitelj vloži tožbo (dasi tega tiskovni zakon ne omenja). Ni namreč prvič videti razloga, zakaj bi bilo treba postopati v obeh primerih različno, dasi gre v obeh za enak položaj, d r u g i č pa je tudi v primerih t. 5 potrebno izreči, da so objektivni in subjektivni momenti za obtožbo abstraktno podani. Inače bi zakonodavec n. pr. pripuščal, da se zaposli senat 3 sodnikov z razpravo in sodbo baš za primer, ko obdolženec nalašč ne bi hotel vložiti odgovora na tožbo, ker ve, da je zasledovalna pravica na vsak način zastarana... 8. Ako je bila postavitev obdolženca pred sodišči pravnomočno sklenjena, mora tožitelj v 8 dneh, računši od dne, ko 128 Glavne poteze našega tfckiovnega prava. Za poipravllcarsike 'tožbe velja izjemen predipis le slede roka za razpis, namreč, da je rok skrajšan na 3 dni. Sicer pa lege non distinguente (čl. 73) ni mobene druge razlike v postopanju, ki je odrejeno v sedanjem tiskiovnem 'zakona Vsekako pa je kas. so^dni dvor v 'Beogiradu po prejšnjem zak. o Stamipi judiciral drugače. (Glej Niketičevo Izdajo iz 1. 1920, str. 17). mu je bil sklep priobčen, vložiti obtožnico. Ugovora zoper obtožnico ali pritožbe zoper njeno vsebino ni. 9. Ako je bila obtožnica pravočasno vložena, odredi sodni dvor razpravo in povabi k njej priče, ki so bile morebrd predlagane. Razprava, ki naj se izvede brez zaslišanja prič, se mora odrediti v 5, če pa je še zaslišati priče, v 10 dneh.*'^) Sodišče ni dolžno, da pribavlja uradoma dokaze. Pač pa more tožitelj priče sam k razpravi privesti ne glede na to, ali bivajo v okolišu ali izven okoliša sodnega dvora. Vendar velja za pravilo, da predlog za njih zaslišanje ne sme pomenjati novoto (gl. t. 4 in 6). 10. O tem, kako naj se razprava izvede, 'tiskovni zakon nima posebnih določb. Zatorej se mora tako sprovesti kot je to v posameznih pokrajinah ddočeno z občim zakonom o kazenskopravdnem postopanju. (Da velja to tudi za razprave v postopanju glede zabrane tiskovin, smo ugotovili že v izvajanjih pod V. ob koncu). Tiskovni zakon določa izrecno le, da ni ovire za izdajo sodbe, ako obtoženec ne pride na razpravo. Sodba mora odločiti o krivdi, obsodba tudi o kazni, dalje mora obsegati izrek o dolžnosti povračila sodnih pristojbin, stroškov kazenske pravde ter mora slednjič rešiti predlog za naložitev odškodnine (spravninskega zneska). Dalje mora biti v sodbi ugotovljeno, ali je dejanje, ki je stavljeno pod obtožbo in se radi njega izreče obsodba, političnega značaja. Na vprašanje, katerega izmed obeh v teoriji obstoječih nazorov o značaju poHtičnega delikta naj se drži sodišče, v tiskovTiem zakonu ni odgovora. 11. Zoper sodbo je dopustno pravno sredstvo pritožbe ali v z k 1 i C a. Oboje je po priobčitvi odločbe vložiti v 3 dneh na sodišču, ki je izdalo sodbo, to pa v dokončni obliki, ki vstreza značaju dotičnega pravnega sredstva. Obtoženec, ki ni bil osebno navzočen pri razpravi, sme pritožbo ali vzklic Glavne poteze inašega tiiskiovneiga prava. 129 vložiti, toda na dotičnem spisu mora biti njegov podpis overovljen od javnega, bilo katerega koli, .seveda državnega oblastva. Delitev v prijavo in izvedbo pritožbe ali vzklica je odpravljena z določbo tiskovnega zakona, da mora navedeno sodišče zadevno pravno sredstvo takoj za vložitvijo z vsemi spisi vred v 24 urah predložiti višjemu pristojnemu sodišču. Iz te določbe je tudi sklepati, da predpisi pokrajinskih k. pr. redov o ravnanju s temi pravnimi sredstvi pri prvem sodišču (judex a quo) n. pr. glede zavrnitve radi zakasnitve ali pogrešene oblike, niso več v veljavi. Na drugi strani pa tvori razlikovanje med pritožbo, ki izpodbija odločbo po njenem temelju, in vzklicom, ki jo izpodbija le glede izmere kazni, višine stroškov in sprav-n^ne, če se upošteva še zakoniti predpis, da ju je predložiti »pristojnemu višjemu sodišču«, dobro podlago za nazor, da glede instančne poti in razlogov pritožbe, kot so začrtani v poedinih pokrajinskih postopnikih, ni bilo namena, kaj izpre-minjati. Zatorej bo pač dopustno smatrati, da je celo ničnostna pritožba v varstvo zakona dopustna tam, kjer je to izredno sredstvo predvideno. Samo po sebi pa velja to tudi za obnovitev postopanja. 12. Denarne kazni, sodne pristojbine in stroški se morajo v 8, priznani odškodninski zahtevki pa v 14 dneh po pravnomočnosti sodbe poravnati. Inače se uvede izvršba po predpisih, ki veljajo v civilnosodrc?-:! postopiku. Kazni na prostositi, ki jo naj prestanejo osebe, obsojene radi političnega delikta, izvršujejo se s posebnimi olajšavami. VIII. Avtorsko pravo. Novi tiskovni zakon je napravil prvi korak k zaščiti avtorskih pravic. Pri tem se pa ni povspel k zaščiti po kazenskem pravu. Sicer prepušča v tem pogledu kazenskopravnim določbam, ki veljajo v poedinih pokrajinah (n. pr. Hrvatski, Sloveniji, Vojvodini itd.), veljavnost tudi še nadalje. Sam določa tiskovni zakon le toliko, da ima avtor pisanega sestavka v tiskovini napram tiskarju in drugim osebam izključno pravico, da da sestavek sam razmnoževati in dalje razširjevati. Ta duševna lastninska pravica traja še 25 let po smrti avtorja v korist njegovih dedičev. Kdor je bil na tej pravici oškodovan, sme v redni civilni pravdi zahtevati odškodnino. Kakor je videti, slike in note (v glasbi) še 130 Razmere ljubljanskega prebivalstva glede dohodkov v 1. 1924. vedno ne uživajo splošne zaščite. Tudi velja ustanovljena zaščita še vedno samo tuzemskim tiskarskim izdelkom, ker za inozemske 'zdelke nI ^lobenih meddržavnih dogovorov. Reforma zaščite avtorskih pravic s posebnim zakonom je slej ko prej nujno potrebna.