MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednlttvo in upravai Maribor, Ooapeaka ul. 11 / Talalon uredništva 3440, uprava 2455 izhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 18. url / Velja meeeino prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani r Poštni Sekovnl račun ŠL 11.409 99 JUTRA *» Grozote bodoče vojne GOVOR STANLEYA BALDWINA V RAZOROŽITVENEM ODBORU. v razorožitvenem odboru angleške Podnje zbornice je imel te dni prejšnji ngleški ministrski predsednik St a ni e y v*n velik govor o posledicah bo-I e vojne, ki je napravil na navzoče po-i aJ|Ce naj večji utis. »Ta problem sem,« dejal Baldwin, »študiral dolga leta, ko 5? bil predsednik komiteja za obrambo . zave. Sploh lahko rečem, da ni bilo no-ega vprašanja, ki bi me zanimalo bolj :°r vprašanje sreče in propasti člove- bem bakt ?ega plemena. Svet boleha za občutjem rahu in za pomanjkanjem zaupanja. Do va^a za[jnje vojne je bilo civilno prebi-a)stvo obvarovano pred neposrednimi dotami bojevanja. Stradalo je ali pa ,jhPel|5 zaradi izgube sinov, odnosno ostali, Sorodnikov. ki so padli na frontah. Seji Pa bo preganjano po neprestanem jj *]u, da bi ne bilo ubito iz zraka. Ta fah čuti že sedaj vse civilizirano prebi-vs, vo, dvomim pa, da bi se zavedalo 0,e« momentov te nevarnosti v polnem toju. Tu je treba omeniti v prvi vrsti trt0, ^ jo je ustvarilo zavojevanje aka, naglico napada! Naglica napada iz a*a je z ono napada pehote v enakem Sorazmerju kakor je avtomobil z nalitim vozom. V novi vojni bi mogla v J^>Di meje stacionirana letala bombardi nasprotnikova mesta že 5 minut po !°ini napovedi. Vprašanje je le, kdo bi tej hitrici prvi demoraliziran? Trdno sem zato prepričan, da je tudi a zadnjega človeka s ceste najbolje da ?e’ da ni na svetu nobene moči, pa naj ^govori karkoli, ki bi mogla človeka ^'arovati pred bombardiranjem iz zra-Metalec bomb bo vedno lahko prele-e| vsako fronto.« Nato je Baldwin govo-' konkretno: Za obrambo Londona bi :J0ralo biti ozračje razdeljeno na posa-j^zpe obrambne sektorje. »Predstav-to 6 s'’(< je nadaljeval, »da bodo letala le--Ia 6000 ali še več metrov visoko nad V tem primeru bi morali obramb-J, Sektorji 'obsegati deset do sto kubičnih I J k in po tem lahko izračunate, koliko k a' bi rabili za količkaj uspešno obram-Taka obramba je sploh nemogoča in vatn bo to potrdil tudi vsak strokovnjak vsej Evropi. Edina obramba je napad, jSe pravi: če se hočete rešiti, morate TOti' več sovražnikovih žensk in otrok, akqr on vaših. To govorim tako odkri-v zato, da bo svet spoznal, kaj ga čaka hfimeru izbruha nove vojne.« oa!dwin je povedal s temi besedami j.steno in neprikrito to, kar si itak mi-vsi ljudje, ki se nočejo opajati z lažjo in praznimi nadami: da ne more nobena razorožitev, nobena pogodba, nobena konvencija in sploh nobena moč na svetu preprečiti, da se v bodoči vojni ne bi uporabljalo zračno vojno brodovje. Dejal pa je dalje še več, »da bi spričo tega storila vsaka država naravnost zločin nad svojim prebivalstvom, če se ne bi oborožila in pripravila za moderno obrambo.« Da pa nevarnost še ni dosegla vseh možnik mej, so povedale nadaljne Baldvvinove besede: »Predočiti si moramo, da je letalstvo kot bojno sredstvo prav za prav šele v povojih in da nihče ne sluti, kakšen razvoj lahko še doseže. Trudili smo se na vse načine, da bi rešili ta problem, a priznati moram, da sem bil po vsakem študiju le še bolj prepričan, da je vse delo zaman in da problem obrambe, odnosno zabranitve ni rešljiv. Čas, ki se je v Ženevi porabil za razpravljanje vseh možnosti o zmanjšanju letal, o prepovedi bombardiranja naselbin in civilnega prebivalstva in bombardiranja iz zraka sploh, me je spravil naravnost v obup. Dokler se bo to orožje sploh uporabljalo, bo skušal vsak strokovnjak sestaviti bombo v velikosti kokosovega o-reha ali še manjšo, ki pa bo polnjena s takim eksplozivom, ki bo napravilo enako škodo kakor bomba največjega obsega, in posledice bodo iste. Problem prepovedi bombardiranja civilnega prebivalstva bo tako dolgo docela nerešljiv, dokler bo bombardiranje sploh eksistiralo. V svetovni vojni smo poznali cele pokrajine, v katerih se je fa-brlcirala samo municija. Te pokrajine bodo v bodoči vojni Še dosti važnejše kakor so bile v svetovni. Glavna skrb sovražnika bo torej, razdejati jih z bombardiranjem iz zraka, ker drugo sredstvo ni mogoče, in dokler bo to sredstvo eksistiralo, ga nihče ne bo opustil. Nedavno sem zato slišal v Ženevi, da bi bilo za človeštvo dosti bolje, če bi ne bili nikoli iznašli letal in zrakoplovov.« Tako gleda angleški državnik Stanley Bald\vin, ki ni pacifistični romantik, nevarnosti bodoče vojne, zlasti one v zraku, in tako misli o razorožitvi in se naposled obrača na mlade ljudi, ki so v večini. Oni edini lahko preprečijo katastrofo. Če je ne bodo, potem naj pozneje ne vale krivde na stare. Samo to je Baldwin pozabil povedati, kako nai mladi ljudje to store, sai nimajo za to niti sredstev niti priložnosti. Na svetovnih konferencah, v vsej diplomaciji in politiki sveta odločajo samo stari in starejši. Nemčifa in medzavezniški dolgovi ^Mčija odklanja vezanje usode vojnih dolgov z usodo REPARACIJ. POSLEDICE NAJ NOSIJO ZAVEZNIKI. ^FRLIN, 26. npvembra. Nemčija edj z velikim zanimanjem teku in , *yoju vprašanja medzavezniških ,°«iih dolgov Ameriki, pač pa ostaja 8voje strani popolnoma hladna, ker yseskozi napačno združevati vpra-jhie zavezniških vojnih dolgov Objemom reparacij. Čeprav se z toske strani do gotove stopnje prl-JJaya, da je usoda lozanskeca sporama odvisna od tega, kako se bodo v^znikl pogodili z Ameriko glede . ’ _ ^ _ ob h obveznosti, že sam neuspeh ta-i sporazuma ne pomeni, da bi lj 'či.ia zopet morala plačati repara-3 ■• To je odvisno od tega, iz kakšne-fazioga hoče Amerika vztrajati na otem sedanjem stališču, da morajo lZ|!ikj plačati svoje vojne dolgo- nrimeru, če bi zavezniki odklonili, da se razorožijo v oni meri. kakor to predlaga Amerika, oziroma kakor to predpisuje na drugi strani verzajska mirovna pogodba. Nikakor torej ne bo krivda na strani Nemčije, ki je doslej izpolnila vse svoje obveznosti, potrebno pa ie, da store končno Isto tudi zavezniki. Če tega ne bodo hoteli storiti, naj odslej delajo na svoj račun, nikakor pa ne na račun Nemčije. PRI REVMATIZMU protinu, trganju, ishiasu, zobobolu In gla-vobolu se priporoča flLGK Krvavo razračunavanje v Sofiji SPOPAD MED M1HAJL0VC1 IN PROTOGEROVCI. POSLANEC FILIPOV NEVARNO RANJEN. SPREMLJEVALEC PA UBIT. •ARETACIJA ENEGA NAPADALCA. SOFIJA, 26. novembra. Sinoči je bil v Solunski ulici nov krvav spopad med sprtimi Makedonci. Okoli 19. ure se je vračal proti domu poslanec mi-hajlovske skupine Filipov v spremstvu svojega zasebnega detektiva. Nenadoma pa se je pojavilo pred njima pet moških, ki so začeli na poslanca in njegovega spremljevalca divje streljati iz revolverjev. Oddali so okoli 30 strelov. Filipov ni niti za trenutek izgubil prisotnosti duha in je oddal približno 15 strelov na napadalce. Bij pa je tudi sam težko ranjen, dočim se je njegov detektiv že kmalu zgrudil mr- tev na tla. V bližini spopada je bil tudi tajnik notranjega ministrstva Paniča, ki se ie vrgel na napadalce. Potegnil je samokres in oddal več strelov ter pri tem zadel enega izmed njlh-Ko pa je Paniča skočil k na tla ležečemu napadalcu, se je ta nenadoma dvig nil in vrgel proti njemu ročno granato, ki pa k sreči ni nikogar zadela. Nato je Paniča prijel zadnjega napadalca, v katerem so spoznali 261et-iiega Georgija Parmenčevega, člana Protogerove skupine VMRO. Nevarno ranjeni Filipov je bil prepeljan v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Francoski glas o Sieedovem članku »ERE NOUVELLE« O RESNOSTI RAZ KRITIJ O MAHINACIJAH MADŽARSKE, BOLGARIJE IN AVSTRIJE. ITALIJE, PARIZ, 26. novembra. »Ere Nouvelle« objavlja članek, v katerem govori o senzacionalnih razkritjih v zvezi s preureditvijo srednje Evrope. V članku se nagla-ša, da je Steed odličen poznavalec srednje Evrope, ki ima odlične zveze z inedna-rodpimi diplomatskimi krogi in kar tako ne objavlja člankov take vrste, zato se mora posvečati njegovemu mnenju resno pazljivost. Vsak smotren opazovalec dogovorov in tajnih mahinacij med Italijo, Madžarsko, Bolgarsko in Avstrijo, pravi »Ere Nouvelle«, bo uvidel, da obstoja med voditelji omenjenih držav nedvomno nekak političen sporazum. Daije se bavj v članku z delom teh držav proti Jugoslaviji in Romuniji ter o revizionističnih stremljenjih držav, ki jih vodi Italija. List pravi naposled, da so Stcedova odkritja važna v tem pogledu, da se bo jasno videlo^ifla nobena akcija ne bo ustvarila evropskega miru, dokler se ne bodo demaskirali in o-nemogočili sleparski reformatorji Evrope. Amerika pričenja popuščali STALIŠČE EVROPSKIH DRŽAV VZBUJA VZNEMIRJENJE- DOLŽN1CE NAJ PLAČAJO V LASTNIH VALUTAH. NEWYORK, 26. novembra. V ameriških političnih krogih so silno vznemirjeni zaradi odklonilnega stališča večine dr žav dolžnic glede rednega plačila anuitet in obresti. Vlada se trudi, da bi na kakršenkoli način dosegla z Evropo sporazum in je pripravljena pristati na to, da posamezne države ne bi plačale svojih obveznosti v dolarjih, temveč v svojih lastnih valutah. Splošno se misij, da bi ustvaritev enotne fronte dolžnic proti Ameriki pomenila težak udarec za mednarodno zaupanje in bi Združene države s tem izgubile tudi svoje zadnje orožie v boju za evropsko razorožitev. ,'SFniki plačati svoje vojne dolgo- masaža za masažo. - 'lo bi se moglo zgoditi samo v tem 51skl#ika.l4Din..Oidasiea.j)od.S.Jto.2SJ8SaMa« Obsodba v ponarejevalskem procesu LJUBLJANA, 26. novembra. Zasliševanje obtožencev v ponarejevalskem procesu, je bilo ob pol 13. url končano. Zaslišane so bile še številne priče in pre-čitani razni zapisniki, nakar je bila razprava včeraj ob 14. url prekinjena in se le nadaljevala ob pol 16. uri. Po preči-tanju raznih dokumentov so sledili govori državnega tožilca In osmih zagovor nikov. Po daljšem posvetovanju je predsednik med splošno tišino ob pol 21. uri razglasil sodbo: Prvi obtoženec Ivan Selan je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe in 600 Din globe; 27-letni mlinar Andrej Gruden na leto dni strogega zapora in 240 Din globe; njegova žena Olga na 4 mesece strogega zapora in 60 Din, pogojno na tri leta; 38-letni mlinar France Šporer na 10 mesecev strogega zapora in 60 Din globe; 28-letni mlinar Avgust Dolinar na 2 leti težke ječe in 480 Din; njegov 32-letnl brat Ivan na 2 leti in 3 mesece težke ječe In 420 Din; 32-letnl posestnik France Vidergar na 18 mesecev težke Ječe in 180 Din; 25-Ietni posestnik Jakob Urbanija na 5 mesecev strogega zapora In 120 Din; 30-letna posestnikova hči Angela Dolinarjeva na 4 mesece strogega zapora in 60 Din pogojno za a leta. Oproščeni so bili: 20- letni posestnikov sin France Zupančič, 36-letni strojevodja Matevž Dragar In 60letni posestvk Jakob Soturšek. Državni tožilec je vložil priziv radi prenizke kazni. Berlinski kronski svet BERLIN, 26. novembra. Danes ob 12. se je sestal v starem poslopju državnega kancelarstva, kjer je nastanjen Hindenburg do prezidave in preureditve predsedniške palače, tako imenovani »kronski svet« ob sodelovanju prejšnjega državnega kancelaria von Papena, notranjega ministra von Gay!a, vojnega m' nistra von Schleicherja, državnega tajnika von Meissnerja in drugih vodilnih nemških državnikov. K seji »kronskega sveta« je bil zunanji minister baron von Neurath brzojavno poklican Iz Ženeve. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, razpravlja kronski svet o dokončni rešitvi vladne krize. OGENJ V ITALIJANSKEM PAVILJONU PARIZ, 26. novembra. V poslopju mednarodne svetovne razstave je nastai včeraj ogenj, ki je skoraj popolnoma uničil italijanski paviljon. Zgorela so skoraj vsa italijanska letala, ki so bila v paviljonu razstavljena. Ker se sodi, da je bil ogenj podtaknjen, je uvedla policija najstrožjo preiskavo. Dnevne vesti Organizacija mladih intelektualcev Proglas pripravljalnega odbora. Sodobne kritične življenjske razmere so živo zadele našega inteligenta. Danes imamo tudi inteligenčni proletariat, inteligenčno brezposelnost. Po desetih petnajstih letih študija v težkih gmotnih razmerah prihaja absolvent učiteljišča ali univerze z dežja pod kap. Podobno se dogaja tudi drugim, ki so pohajali strokovne srednje šole. Dokler je namreč študiral, je užival podpore v dijaških kuhinjah in domovih, razne olajšave itd. Študent se prerine že kako »skozi«. Zdaj vsa ta študentovska zaščita ob diplomi preneha, študent dobi naslov učitelja, profesorja ali kogarkoli in z njim — živil Vržen je pod milo nebo, na cesto. Podpora z doma je med tem že zdavnaj odrekla. Vedno nove redukcije, zniževanje proračuna itd. — to so vse pojavi, ki mu ne dajejo niti malo upanja na skorajšnjo zaposlitev. Dve leti je že jez v državne službe zaprt. Zdaj si pa predstavljajte, v kakšno bedo je pahnjen marljiv diplomiranec, ki je s studijskimi uspehi zadostil v polni meri vsem predpisom! Celo leto, morda še dve in več leži njegova prošnja za nastavitev nerešena in za bodoče — prav nič upanja, nič trdnosti. Šolski obrat Sb reducira, da pri tem trpi ves pouk, že nastavljene učne moči se preobremenjujejo do onemoglosti. Pri tem se ne pomišlja, če trpi vzgoja, če postaja vsa višja in najvišja duhovna kultura »luk-sus«, da, celo prav nič se ne pomišlja, da vsa ta črna atmosfera uničujoče vpliva na mladega inteligenta idealista! Kako naj ta mladi človek, ki je zadostil vsem zahtevam javnega življenja, sploh živi, kaj še, da bi si — kar je v teh letih normalno — omišljal družino! Socialne razmere se ne upoštevajo, povsod je kaos. Ali res ni rešitve za to naraščajočo brezposelno inteligenco in je brez zagovora obsojena v smrt? Marsikaj bi se kljub temu kritičnemu in žalostnemu položaju za vse naše javno življenje dalo izboljšati, če bi bilo več strnjenosti, jasnosti, organiziranosti. Ročni delavec ima danes svojo močno strokovno organizacijo. Ustvarile so jo razmere, ki danes silijo tudi umskega delavca, da si jo omisli čim prej, ako noče, da se razmere poslabšajo še tam, kjer bi se z organizirano močjo lahko izboljšale. Starejše generacije so danes napram prizadeti najmlajši skoro brez vsake besede, brez dejanja. Zato si bomo ustvarili organizacijo mi sami. Vedno je še zgodovina pritrdila reku, da je »v slogi moč«. Zato se obračamo do vseh sotrpinov, da se zavedo in odzovejo našemu klicu! Naša organizacija »Zveza mladih inte-ligentov«, ki stopa danes v življenje, naj dobi mesta povsod, kjer vzdihuje naš sotrpin. V močni, složni skupnosti se bomo potegovali za svoje pravice, pa tudi protestirali proti socialnim krivicam kakor vzgojnim pogreškam, ki se dogajajo danes v našem javnem kulturnem svetu, s Članki, spomenicami, predavanji in resnim delom. Društvo bo tako, kakor si ga bomo ustvarili mi v razmerah in se ga oklenili. Zato še enkrat: Sodeluj sleherni naš sotrpin! Naš program je stanovski, zato pa socialno-vzgojni in narodno-kulturni. Gre za interese bodočih generacij, za interese nas vseh, za interese naše kulture! Iz učiteljske službe. V včerajšno našo vest pod tem naslovom se je vrinila neljuba pomota. V Veliko Kikindo je premeščena meščanska šolska učiteljica Angela Lečnikova in ne Angela Levstikova, Žalna maša za pokojnim goriškim nadškofom dr. Sedejem bo jutri ob 9. uri v stolnici. Po maši ob 10. uri bo v veliki kazinski dvorani spominska svečanost. Praktični učiteljski Izpit so opravili v jesenskem roku na tukajšnjem državnem učiteljišču pred izpraševalno komisijo pod predsedstvom ravnatelja g. Kadunca naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Zorana Belec-Fromova, Elizabeta Benkovičeva, Martina Bidovc - Petaničeva, Erna Ces-nikova, Štefanija Firmova, Ana Gaberče-va, Mirko Koželj, Marija Klemenčičeva, Franja Knafelčeva, s. Mirjam Kranjčeva, Marjeta Markičeva, Vera Pichlerjeva, Iv Pregljeva, Frančiška Roševa, Karol Voll-maier, Marija Žerovčeva, Franjo Borko, Mihaela Burgerjeva, Neža Cverlinova, Danila Černigojeva, Leopoldina Dugarje-va, Barbara Ferenoakova, Anton Ferlinc (z odliko), Marija Koršič-Flajsova, Ant. Hvala, Ana Ivančičeva, Alojzija Knafelčeva, France Kolar, Pavlina Korbarjeva, Frančiška Kosova, Mira Koserjeva, Ljudmila Vukovičeva, Stanko Lampič, Vladko Loparnik (z odliko), Marija Ogorel-čeva in Jožica Zupan-Sreševa. Novi poveljnik dravske divizije. Za poveljnika dravske divizijske oblasti je imenovan generalštabni general Vladimir V. Cukavac. Dosedanji poveljnik divizijski general Bogoljub Ilič je imenovan za poveljnika Boke Kotorske. Narodni poslanec g. dr. Pivko ima jutri 27. trn. ob pol 9. uri v krčevinski šoli javen shod za občane iz Krčevine in Košakov. Govoril bo o delu narodne skupščine ter sprejemal želje in nasvete občanov. Obenem se bo ustanovila krajevna organizacija JRKD za občini Krčevina in Košaki. Gospod poslanec vabi vse občane, da se shoda mnogoštevilno udeleže. Razpisana služba. Uprava moravske bolnišnice za živino razpisuje pri centralni postaji za odgojo psov mesti za dva dreserja. Pogoji za sprejem so na vpogled pri tukajšnjem mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu. Prošnje za sprejem se morajo vložiti najkasneje do 31. decembra t. 1. na naslov: »Moravska marvena bolnica u Nišu«. —, Organizacija mladih intelektualcev.) Jutri v nedeljo 27. t. m. bo ob 9.30 v deški meščanski šoli ustanovni občni zbor Pridite vsi, ki hočete sodelovati! Lutkovno gledališče Sokola matice ponovi jutri v nedeljo ob 15. uri pravljico »Rdeča kapica« in šaljivi prizor »Čarobni dežnik«. Lutkovni oder Sokola I. Jutri, v nedeljo 27. t. m. ob 15. uri bo zopet v kadetnici lutkovna predstava. Na sporedu sta dve igri, in sicer: »Gašperček dobrotnik« in »Gašperčkov Junaški čin«. Pred igro se bo pripovedovala lepa pravljica. JUBILEJNA TELOVADNA AKADEMIJA Sokola Maribor matica, bo v sredo 30. novembra ob 20. uri v veliki unionski dvo rani. Vstopnice se prodajajo pri Brišniko-vi in Burešu. Program jubilejnih dni Sokola Matice. Sokolsko društvo Maribor matica proslavi 251etnico obstoja v sredo 30. novem-' bra in 1. decembra 1.1. Svečana telovadna akademija bo v sredo zvečer ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Spored: 1. Člani iz časa ustanovitve: Proste vaje iz leta 1907. 2. Deoa do sedmega leta: »Mucke«. 3. Članice: Preskoki čez mizo. 4. Moška deca: Skupinske vaje. 5. Moški naraščaj: parterna gimnastika. 6. Ženski naraščaj: »Rusalke«. 7. Izbrani telovadci: Vaje na bradlji. 8. Članice: »Jutro«, gimnastična skladba B. Jemkovc. 9. Člani: »Morje«, simbolična skladba Milana Apiha. Po akademiji bo družabni sestanek v dvorani pri »Orlu«. Jubilejna proslava pa bo 1. decembra ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Spored: 1. Godba. 2. Pozdravni nagovor br. dr. Boštjančiča. 3. Državna himna. 4. Slavnostni govor br. dr. Pivka. 5. Deklamacija. 6. Zaobljuba novega članstva. Budilke Din 55‘- Nihalne ure Stoječe ure Samo prvovistna kvaliteta z garancijo po najnižjih cenah M. JLGERJEV SIN URAR IN JUVELIR Maribor, Gosposka 15 Prodaja n a obroke! NOVI ZDRAVNIK Bivši sekundarij zdravilišča za pljučne bolezni HochzirI DR. KARL SABADOS je te dni otvonl svojo oidinaciio kot praktični zdravnik v hiši Gosposka ulica 52. Ordinira od 9.—U. ure in od 14.—16. ure. Plesni večer Katje Delakove v gledališču. V petek, 2. decembra nastopi na samostojnem plesnem večeru tudi v Sloveniji že čislana plesalka ga. Katja Delakova, žena režiserja F. Delaka. Katja Delakova, ki je po rodu Dunajčanka, se je šolala pri odličnih dunajskih plesnih učiteljicah Ceciliji Cerrijevi, Bodenv/ieserjevi, Neumannovi in pri eni največjih današnjih plesnih umetnic, pri Gertrudi Krauso-vi. Na Dunaju je dosegla najlepše uspehe. Za mariborski nastop si je izbrala sodoben, izbran spored. Dramske cene. Nocoj bo v gledališču premiera »Boccac-cla«, Suppejeve operete, ki osvaja še danes z vedno lepo klasično muziko tudi največje odre. Vsebinsko obravnava nekaj iz »Dekamerona« znanih Boccaccije-vih novel. Dirigira Herzog, režira Kurt Bachmann kot gost. Jugoslovanska matica poziva svoje člane, da se udeležijo spominske maše in ob 10. v kazinski dvorani slavnosti, pri kateri bosta govorila župnik g. Jakob Soklič in g. dir. Irgolič. Narodno gledalitfe Repertoar. Sobota, 26. novembra ob 20. uri: »Boc caccio«. Premiera. .. Nedelja, 27. novembra ob 15. uri: »LeiJ* ski grofje«. — Ob 20. uri: »Boccaccio«. Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto. Torek, 29. novembra ob 20. uri: ministrovka«. Red A. »Gospa Motnje v želodcu in črevesju, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo^ če popijemo vsak dan čašo »Fuanc Jožefove« grenčice. Zdravniki svetovnega sloves* hvalijo izboren učinek, ki ga ima Jožefova« voda v svoji lastnosti kot mn odvajajoče sredstvo, zlasti pri močno-krvnih, korpulentnih osebah satikarjin i ^ pijemo vsak dan čašo »Franc Jožefove* grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _ Obrtna zadruga mesarjev in prekaje-valcev v Mariboru. V nedeljo 27. novembra 1932 ob 14. uri bo mesarski in pre-kajevalski sestanek v restavraciji »Pri pošti« (Pavlič), Stolna ulica. Sklepalo se bo o nedeljskem počitku. Gostilničarski izlet v Slovenske gorice preložen. Na splošno željo gostilničarjev je Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru preložila nameravani izlet v vinske gorice na prve dni prihodnje spomladi. Za izlet se je prijavilo 46 gostilničarjev iz Jugoslavije in 10 iz Avstrije ter je upati, da se bo izleta prihodnjo pomlad udeležilo še večje število. Ceneno meso. V ponedeljek 28. t. m. bodo prodali na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 400 kilogramov teletine po 6 Din, in sicer do 2 kilograma na osebo. Miklavžev večer priredi tudi letos Pevsko in glasbeno društvo »Grafika«, in sicer v soboto 3. decembra ob 20. uri v prostorih gostilne gc. Slugove (ligo). Kdor se hoče zabavati, naj sigurno pride! Darila se sprejemajo od 15.—18. ure v Franko-panovi ul. 1, od 18. dalje pri blagajni. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Savostova lekarna »Pri Magdaleni« na kralja Petra trgu. Gasilno in reševalno društvo. Od jutri do prihodnje nedelje je v pripravljenosti 2. četa. Četnik Armin Tutta. V primeru požara in nesreče kličite telef. št. 23-36 ali 22-24. Miklavžev večer, 3. decembra 1932. Narodni dom, Triglav. Specialist za kirurgijo dr. Mirko Černič, šef kir. odd. drž. bolnišnice, ordinira od 14.-16. ure (razven nedelj in praznikov) v Ljubljani, Knafljeva 10 II, tel. 19-42. Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, tonisator, žarnica »Hala«, en-terocleaner, »Radium-emanator«. Nagla smrt. Včeraj opoldne je obedovala v gostilni pri »Zlatem konju« v Vetrinjski ulici 34letna zasebnica Marija Ni-ckenauerjeva. Nenadoma ji je postalo slabo in se je mrtva zgrudila na tla. Ne^ srečnico je zadela srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. Franc Jožefova grenčica nudi pri he-ineroidih prijetne olajšave. Pred skoraj 23 leti je prišel iz dvorne tovarne za pohištvo v Frankobrudu o Meni tapetar in dekorater Fr. Wallner m ustanovil v Mariboru svojo tapetarsK in dekoracijsko podjetje. Udeležil se je največjim uspehom dveh obrtnih razsta in je prejel 1. 1922. zlato medaljo. Te pa je na Grajskem trgu št. 6. predelal P lastnih načrtih svoj lokal, in izložbe so res vredne, da si jih ogledate. Pohištvo z blazinami je izgotovljeno po mojstrovih na' Črtih in ustreza tudi največjim zahtevam- Slovensko obrtno društvo proslavija |; december z obrtništvom in obrtniškim naraščajem, in sicer: Ob 8.30 predavali) v veliki dvorani Narodnega doma, po P5, davanju skupna udeležba svete maše stolni cerkvi. Po sveti maši razhod- -" Gg. mojstri in mojstrinje vabi društvi da se te proslave v polnem številu udeležijo. Za mojstre in mojstrinje je to d' žavna dolžnost, za naraščaj pa obveznost. Današnji trg je bil dobro založen u1j® tudi kupčija bila dobra. Slaninarji so Pra peljali 29 voz zaklanih svinj, okoličan) P 29 voz krompirja, zeljnih glav in Čehu ter 15 voz sadja. Na perutninarskem ^ je bilo nad 1500 piščancev, kokoši, nov, gosi in rac. Cena perutnini je sPr‘ bližajočih se praznikov že znatno poučila. Cene: kokoši 35—45, purani 45-—''. gosi 35—60, piščanci par 25—40; kromP 1—1.75, čebula 2—3, hren 3—6, kislo 1> Ije 9.50—4, jajca 1.25—2, mleko 2—3, sm tana liter 10—12, jabolke 3—5, brU 4—8, grozdje 4—8, kostanj sdrov čen pa liter 3—4 Din. Na trgu je bilo tu precej suhe robe. Na senenem trgu je sm lo 22 voz sena, cent po 85—95; 2 voZfo0 tave, po 90—95; 2 voza slame, cent P 60—65. Opaža pa se že na trgu, da se ^ počasi pripravlja za zimo. Precej i® L danes na trgu tudi brezovih šib, ki sta j pokupila Miklavž in parkelj, da obdaruj ta z njimi male in velike. Vreme bo spremenljivo in nekoliko pleje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer stopinje nad ničlo, barometer pa Prl 13 stopinjah 741’, reduciran na ničlo Vlaga 96. Vreme je tiho; padavin ni w Gojzerji na obroke „Tempo“ čevlji H LJUBLJANA CELJE mAB!!T. 1« Aškerčeva 3 Gledališka 4 SloveneH* Kulturne vestj Kuprin: Sulamit. Visoka pesem Iju*5^ zni. Prevedel Branimir Kozinc. Izda , založila »Pan« v Ljubljani. Stran ^ Ljubezen kralja Salamona do mlude , mit, ki jo poznamo iz zgodovine cev, je spisal A. Kuprin v blestečem yj, manu »Sulamit«, ki je sam prav tjgtio soka pesem ljubezni. To je lepo,, P ^ umetniško delo, katero je Brani' ^ zine prevedel mojstrsko, da se kogna-original. Oprema romana J® 'Več bomo še poročali. . Irgolič. meroioin prijetne oiajsave. ._^ ^ ^^ tekmovanje za nogometno prvenstvo sto veni J V nedeljo 27. novembra igrata na IgriSču I. S. S. K. Maribora ob 14-15 ^ S.K. Svoboda (Liubiiana) : S.K.Rap!d Predtekma ob 12-30 I.S.I.K. Maribor rez. : f.K. Rapid rez. Ob vsakem vreme Ob srebrnem jubileju sokolskega dela v Mariboru OD ŠPORTNEGA DRUŠTVA MARIBOR DO MARIBORSKEGA SOKOLA. Pred dvaintridesetimi leti, ko je Sokolstvo pognalo na Kranjskem že globoko korenine, so se narodni buditelji na slovenskem Štajerskem šele jeli baviti z ustanovitvijo Sokola v Mariboru. Vendar 50 Pa bile razmere takrat v Mariboru in r‘a slovenskem-Štajerskem takšne, da si ms° upali z idejo takoj na dan in je bilo Potrebno veliko trdega dela, .požrtvovalnosti in diplomatske .zmožnosti. Kako si- la nevaren pokret je bila ideja Sokolstva, Pričajo dejstva, da je bila desetletja po-Prej ustanovljena v Mariboru Slovenska pralnica, s katero je bil otvorjen začetek ^fb med Slovenci in Nemci in da se je ^Pbčela misel osnovati slovenski časnik 'ovenski narod« že petintrideset letpo-Preje. Mariborski napredni voditelji so se Prav dobro zavedali, da ne bodo uspeli, ^ Pridejo na svetlo z jasnim predlogom. a*o so sklenili ustanoviti najprej »Sport-.0 društvo Maribor«, ki naj bi pripravi-,° P°t Sokolu. Ni pa ohranjenih zapiskov, daj in kje se je porodila ideja o ustano-' v' športnega društva. Ohranjen je le adlok c. kr. okrajnega glavarstva v Ma-rooru od 15. junija 1900, s katerim je ob-estilo odvetnika dr. Ivana Glaserja, da fr/c- kr. namestništvo v Gradcu prepevalo ustanovitev zaradi pomanjkljivosti društveni pravil. Na ta odlok je priprav-la‘ni odbor vložil nova pravila v odobri-5v in je graško namestništvo pravila 5. Pleni bra 1900 odobrilo. .^Portno društvo Maribor« je nato 1. Mobra 1900 sklicalo ustanovni občni °r. kateremu je predsedoval dr. Gla-®ri zapisnikar pa je bil dr. Grossmann, čigar predlog so bili pri volitvah v pravni odbor izvoljeni: za predsednika r- Ivan Glaser, v odbor pa dr. Gross-Pjton, dr. Povalej, Glaserieva, Berdajs, fj°cuvan, Polilin in Breznik. Kot redni c'Pni so že na ustanovnem občnem zboji1 pristopili: Stanko Marin, Anton pl. jpiss, Hinko Drofenik, Vojteh Pučelik, taka Slava Seitzova, Marica Meškova, Hance Strelec, Gvido Mihelič, Ernest M^elj in Marica Vučnikova. %ortno društvo je takoj po ustanovitvi JKei0 delovati. Prirejalo izlete, shode in sl5rbelo zlasti za telovadbo žen. Osnoval Se le tudi pevski odsek, ki je gojil narod-J pesmi. Z donosi svojih prireditev je fuštvo podpiralo dijaško kuhinjo. . Ha občnem zboru 16. novembra 901 ,e zaključil tajnik svoje poročilo z željo, ai bi društvo tudi zanaprej pripravljalo 1101 »Sokolu«. Drl Rosina je ob tej priliki ''debati naglasih naj ima društvo vedno . mislih cilj ustanovitve Sokola, Jer naj Jmje v tem smislu in naj išče ožjih sti-zlasti z nižjimi sloji. Na občnem zbo-p le bil sprejet tudi predlog dr. Josipa . °valeja, naj se člani društva nagovar-M i »brat« in »sestra«. . športno društvo je v naslednjih letih Ulagoma krčilo svoj program in ga na občnem zboru 30. maja 1905 omejilo samo na telovadbo. Po tem občnem zboru je pristopilo k društvu nekaj novih članov, ki so mu dali novega ognja. Osnoval se je pripravljalni odbor »Sokola« in 6 julija 1906. je bil prvi zbor. Priglasilo se je 14 telovadcev, ki so izvolili za predsednika dr. Ivana Dimnika, za podpredsednika Emana Ilicha, za tajnika Franceta Painharta, za njegovega namestnika Aleksandra Pliberška, za blagajnika Fra- nja Majerja, za njegovega namestnika Iv. Trošta, za odbornike pa: Franja Bureša, Edvarda Rudolfa, Frica Juroviča, Korberja in Kalaša. Že v avgustu so nastopili mariborski Sokoli prvič v Št. liju s sedmimi telovadci. Požrtvovalnost odbornikov je bila tako velika, da so primankljaj, ki so ga imeli pri veselici, krili sami. Tudi je pripravljalni odbor Sokola saniral blagajniško stanje Športnega društva in sta se blagajni zadnje mesece kar združili. Po daljšem prizadevanju so bila končno potrjena pravila »Mariborskega Sokola« 7. januarja 1907. Tedaj se je pričelo pa v Mariboru novo življenje. Mesto in meščanstvo RAZLIKA MED MESTOM IN PODEŽELJEM. Nimaš posebno prijetnih občutkov, ko stopiš prvič med mestno, zlasti velemestno obzidje. Majhen si, neznaten, tuj vsem in vsemu, kar ti omotično križa pot. Vsem se mudi, v množici si osamljen in sam sebi v napotje, prav ko ugibajo radovedne oči, kdo in kaj si, odkod, in kam si namenjen. — Odkod ta občutek in ta razlika? — Mesto ima svoj duh in ti svojega, ima svoj obraz, svoje ozračje. Prvotni meščani so, naravno, bili kmetje. Kmečka mesta so imela mnogo potez dežele. Srednjeveška mesta — večje in lepše vasi — so se ločila od ostale dežele s svojim utrjenim in nekje v sredini zgrajenim gradom in močnim obzidjem. Tukaj so kmetje iskali zavetja pred izkoriščevalnim plemstvom in zunanjimi sovražniki. Svet za mestnim obzidjem je postajal drag. Njegovi lastniki, posvetni ali cerkveni, so ga dajali v zakup došlim naseljencem. Renta je bila velika in premoženje gospode je rastlo. Končno so zemljišče drago prodali. Te vrste so tvorile prvo denarno premoženje, ki se je porabilo za velike kupčije. Razvoj je kmečki značaj mest vedno bolj brisal, mesta so se razmaknila, zrastla so v masivnost, se vzpenjala v oblake, v nenaravne višine in si končno nadela današnje moderno lice. — Le še osivele in okrušene stene prvotnih utrdb nas za hip pomaknejo v čase kmečkih mest. A že s prvim mestom je bilo vsejano nasprotje med njim in deželo. Čim bolj pa je kmetijstvo krajevno in vsebinsko oddaljeno in izločeno od duševnega kroga mest, tem ostrejše je nasprotje. Tam zunaj je zemlja zato, da rodi, tukaj kup-čijsko blago, ki neha biti polje, gozd, travnik, vinograd. Naravna moč grude, žival in orač nimajo tukaj prostora. Plodna zemlja se spremeni v predmet ponudbe in povpraševanja, cena se ji stopnjuje, umetni manevri vadljajo zanjo. Čez noč se na njej pojavi drugi obrestonosni predmet — stanovanjska kasarna, in ko v zasmeh morajo prav sinovi predvčerajšnjega lastnika istega zemljišča plačevati pretirano visoke najemnine. ' '' Meščan je prevzel vse naloge obrtništva, industrije in trgovine, denarništva, kulturnih zavodov, tiska. Vse to izroča življenju docela drugačen osnovni ton od onega na deželi. Po eni strani se v osrčju mesta bohotijo bogastvo v vseh mogočih odtenkih estetike, vsiljuje se navidezna skladnost mogočnosti, veličin, moči; po drugi pa je prav tolika pota-jena in med najskromnejše stene potisnjena revščina, za enim in drugim pa moralna mlakuža. Iz naglih in večnih sprememb v modnem svetu, slogu, telK ničnih spopolnitvah, lastništvu gospodarskih objektov se porajajo strah pred naslednjim dnem, moralna , in gospodarska nestrpnost in negotovost. Ena sama tehnična spopolnitev v obratu požene cele delavske skupine v pomanjkanje, bedo, lakoto. Oster eksistenčni boj podi meščana v večno medsebojno napotje in boj, vidno in zakulisno: v vidno med nižjimi, v zakulisno med višjimi socialnimi plastmi. To ozračje rodi tudi svojevrstnega človeka s svojevrstno izobličeno duševnostjo. Kakšne so njene karakterne poteze? — Tipičen meščan nosi duševnost onega razreda, ki je po razpadu fevdalcev prevzel oblast nad gospodarskim in duševnim življenjem in je prepojen s čutom izvoljene nadrejenosti. Njegova izredno razvita samoljubnost nosi tri vzore: naslov, ugled, moč. Kot tak stremi za kopičenjem tvarnega premoženja, za bogastvom. To, kakor tudi neka stalna, dasi mogoče podzavestna skrb za obstanek, ga ovirata, da bi mogel pogledati čez mestno območje in dojmiti utripe prirode, njen ritem in tempo, tajno njenega vekovečnega presnavljanja, njeno pesem in pesem njenega sodelavca, njegovega odločilnega pomena v socialnem življenju. Estet je in akademik, opra-šen od enostranske izobrazbe, zato živi visoko nad preveč prozaično narodno plastjo, katere življenje sloni le na dejanjih, na preprostih gibih, delu, dočim skuša on to nadomestiti z barbarstvom fraze, ki pa vedno zveni v izvestno korist. Ako skuša ta duševnost zaiti v agrat- deluje blago-i^^j^^^^^bdejnoprotika-šlju, hripavosti, kataru pljučnih vršičkov, kakor mdi astmi, (preprečuje napade) razkraja zluzo (hripavosti), čisti zračne ievi in okre-puje dihalne organe, vzbuja tek in je prijetnega okusa. Vprašajte svojega zdravnika! Dobi se v vseh lekarnah, a kjer ne, naročite ga pti ragosl. general, zastop-tvu PH. MR. TICHY BELA, HORGOŠ (Ounavska banovina) Pošiljka bo sledila poštnine piosto po povzetju. Odobreno od miniatrstva Socijalnc politike in Narodnega zdravja, sanitetni oddetek S it. 4274 II. III. 1932. \ s»te*® iiiiiiatiilitiiiiiiui ne tendence, je to, razumljivo, oblak brez rose. Kar zna ta meščan iz kmečkega življenja, je zmes neresničnega in zgrešenega in podaja to v ■ tako samoljubnem in naivnem tonu, da niti ne ve, kdaj ga preprost človek zvabi na !ed. Je torej čisto naravno, če je nemška zelena miza v svetovnem pokolju hotela rešiti vprašanje prehrane z zakoiOni prašičev, češ, da pojedo preveč krompirja. Saj smo tudi o Avstriji slišali, kako je neki dostojanstvenik pogrešal na polju — gris, ki naj bi bil po njegovem mnenju na mah rešil krušno vprašanje. — To so sicer plemenitejši meščani (aristokrati), ki pa so si z navadnim meščanom duševno precej sorodni. Sairroljub-nost jih poganja v gore, a ne morejo niti čez lastno senco. Ob tem tipu meščana koraka nekak prepleskan polsvet. Njegova miselnost je spojina mestnega in izvenmestnega življenja. Mestna navlaka mu postopno ugaša prvotni kmečki značdj, njegovi interesi za ono grudo, ki je iz nje izšel, usihajo. Tragika .dekadence! Zadnji je ie mestni prebivalec, ki je meščan le v toliko, v kolikor biva v mestu. Je tujec med tujci, vsiljivec po sili razmer.,ki se najrajše! ozira tja, od koder, je izšel ali ki je po poklicu meščan, po duši pa kmet. Edino ta je sposoben, stopiti med podeželsko ljudstvo, ker ga docela pozna in razume. Oh predstavlja glasnika resnične narodne prosvete in edino zdravo in močjio srce. —o —n. pominSaite ie CMi ^ D. Čehov: Čevlji .. Muškin, uglaševalec glasovirjev z obri-!'m, rumenim obrazom in tobačnorjavim ,0s°m, je pridirjal z vato v ušesih iz vV°ie sobe na hodnik in zavpil s hrešče-'m, glasom: ‘Hišnik! Semjon!« Kdor bi bil videl njegov prestrašeni 7raz, bi menil, da se je strop razrušd .HI njim ali pa da je videl strah in je **to tako planil iz sobe. Hišnik je prihitel. >.‘Poslušaj, torej, Semjon«, je vpil Muš-|H> »kako je to? človek ima trganje, *an je in mora radi tebe bos hoditi. a*aj nisem še dobil svojih čevljev. Kje >?« ^emjon je stopil v Muškinovo sobo, 'Medal na prostor, kamor je navadno 'Javljal očiščene čevlje, in se popras-ho glavi; čevljev ni bilo nikjer. ‘Kje, .za vraga, naj bi bili?« je za£®“ Mal. »Dobro vem. včeraj sem jih oči-'n nato postavil semkaj... Hm, res ’ Nekoliko smo ga pili... Mogoče tu-. da sem jih postavil v sosednjo sobo. |Jeda sem jih postavil v sosednjo n! Toliko je čevljev, vrag jih spoznaj Jihjeno glavo, še sam o sebi nisem ^e', ne pa da bi... Postavil sem jih s°ko milostive gospe, tu as sobo poleg vaše, v sobo igralke »Ali naj grem v njeno sobo in naj nadlegujem radi tebe milostivo gospo? Ali naj jo motim radi take malenkosti?« Muškin je vzdihnil, stopil do vrat sosednje sobe in oprezno potrkal. »Kdo je?« je vprašal minuto pozneje ženski glas. »Jaz sem«, je odgovoril Muškin z žalostnim glasom in se. postavil pred vrata, kakor kak plemenitnik, ko govori z odlično damo. »Oprostite, milostiva,. tako zgodnje nadlegovanje... Bolan sem, po udih me trga... Zdravniki pravijo, da moram imeti noge vedno gorke in to tem bolj, ker rem sedaj h gospe generala Šerelicina glasovk uglašat... Tja vendar ne morem iti bos!« »Česa želite od mene? Kakšen glaso-vir?« »Noben glasovir, milostiva, o svojih čevljih govorim. Nesrečni Semjon je osnažil moje čevlje in jih postavil po pomoti v sobo milostive. Bodite toliko prijazni, milostiva, dajte mi moje čevjje nazaj!« V sobi se je nekaj zganilo. Slišal se je skok s postelje, nato so se vrata nekoliko priprla in mehka ženska roka je vrgla Muškinu čevlje pred noge. Uglaševalec glasovirjev se je zahvalil in odhitel z njimi v svojo sobo. »Čudno«, je godrnjal, ko si je obuval čevlje. »Ta čevelj se ne prilega na mojo desno nogo. Seveda, saj sta dva leva čevlja. Oba čevlja za levo nogo! Semjon, slišiš, pridi sem, to niso moji čevlji! Moji čevlji imajo rdeča stremena in niso zakrpani, tile so pa raztrgani in sploh nimajo stremen!« Semjon je vzel čevlje v roke, obrnil jih nekolikokrat, ogledoval jih in nato namrščil čelo. »To so čevlji Pavla Aleksandriča«, je dejal in poškilil nanje. Škilil je namreč s desnim očesom. »Kdo je ta Pavel Aleksandrič?« »Igralec je. Vsak torek prihaja semkaj. On je obul vaše čevlje. Oba para sem bil postavil v njegovo sobo. No, ta je pa lepa!« »Takoj teci k njemu in izmenjaj mi čevlje!« »Teci k njemu!« se je zasmejal Semjon. »Izmenjaj čevlje! In zdaj, ob tem času! Že pred dobro uro je odšel. Prav tako, kakor bi hotel buciko iskati v pesku.« »Kje stanuje?« »To ve sam ljubi bog! Sem prihaja vsak torek; Bog vedi, kje naj stanuje. Pride, spi eno noč tu in odide zopet; sedaj lahko čakamo nanj do prihodnjega torka.« »Sedaj vidiš, svinia. kai si naredil. Kaj naj napravim? Jaz pa moram k gospe generalovi, ti ničvrednež, ti svinja, ti ono! Noge so mi že premrznile.« »Le obujte' te čevlje, hodite z njimi do večera, nocoj pa stopite v gledališče in povprašajte po igralcu Blistanovu. Če ne stopite k njemu, ga morate čakati do prihodnjega torka. On prihaja samo vsak torek semkaj.« »Zakaj pa nosi dva leva čevlja?« je vprašal uglaševalec glasovirjev in zagrabil z gnusom čevlje. »Kakršne mu je bil dal ljubi Bog, takšne pač nosi. Reven je. Odkod naj vzame igralec lepše čevlje? Pred kratkim sem mu dejal: »Kakšne čevlje pa nosite, Pavel Aleksandrič. Sramota je hoditi z njimi!« In veste, kaj mi je odvrnil: »Umolkni, prijatelj dragi, in naj te rdečica polije! V teh čevljih sem igral že grofe in vojvode!« Vražje ljudstvo, ti igralci. Če bi bil jaz guverner ali sploh kak visok gospod, bi dal vse poloviti in zapreti v temnico.« Z neskončnimi vzdihljaji in s spačenim obrazom je prisilil Muškin svoje noge v oba leva čevlja in odčotal k gospe generalovi. Ves dan jih je nosil na nogah, uglašal glasovirje, ves dan je mislil, da opazujejo vsi ljudje ostudne krpe, razho-jene pete. Poleg moralnih je trpel še fizične muke.., dobil je od Čevljev kurja očesa. Hallstattske najdbe v Mariboru DOLOČEVANJE DOBE IN KROGA PRIPADNOSTI. Znanje o arheologiji in njenih najdbah ni pri nas Slovencih nič manjše kakor povsod drugod, kjer so izkopanine v prav tako obilni meri in podobne vrednosti prišle na dan kakor na našem ozetn lju. Celo naš povprečen izobraženec ve povedati o rimskih spomenikih več, kakor mu je bilo mogoče izvedeti na šolski klopi, na starinskem lesu neživljenjske šolske vzgoje. Kdo bi ne vedel za mednarodno znano Poetovijo in slavno ptujsko zbirko, za Celejo in Emono? Manj znano pa utegne biti, da jena našem o-zemlju nedvomno važnejša in po svetu še bolj poznana doba bakra in brona ter hallstattska doba, ne morda zato, ker smo danes po uspelem »Mariborskem tednu» še povrh doživeli predzgodovinski hallstattski vek, marveč radi dejstva, da imamo v naši konkurenčni metropoli že dovolj časa Ljubljansko barje in edinstveni, milijon dinarjev ocenjeni starinski vrč — vaško situlo. Kakšna je bila takozvana hallstattska doba? Pri nas šteje obdobje, ki je pred hallstattsko, to je doba kolišč, od 3000 do 2000 pr. Kr. in tej sledeča doba bakra in brona od 2000 do 1000 pr. Kr. Doba železa že tvori našo sedanjost. Prvi najzgodnejši del našega razdobja se imenuje po hallstattskih najdbah ter sega od 1000 do 400 pr. Kr. (vsaj na Kranjskem in Štajerskem), drugi del nazivljemo po najdišču Latenč in je v veljavi le od 400 do 50 pr. Kr. Naše pokrajine so bile napram bronasti dobi izredno gosto naseljene in zato ni čuda, če smo se mogli v teh dneh preriti tudi do — hallstattskih spomenikov. Malone vsi svetovni muzeji, zlasti še srednje-in zapadnoevropski, nudijo o-gromnega gradiva, če primerjamo na spomenikih tako revno predhodno dobo s pričujočo, v kateri odločujejo na imenovanem ozemlju na prvem mestu ilirska, retijska in keltska plemena. Izredno važnega pomena za to dobo je poznavanje gornjeitalijanske nižine, saj tvori tedaj vsa gornja Italija z alpskimi torej tudi našimi pokrajinami enotno zaokroženo kulturno območje. In da je bila ta kultura izredno bogata in napredna napram ostalim evropskim provincam, bo razumljivo še bolj, če se le spomnimo, kako vneto so avstrijski arheologi, poklicani in nepoklicani, stikali z^ našimi izkopaninami ter ž njimi polnili svoje privatne in državne muzeje na Dunaju in Berlinu. Sreči se moramo zahvaliti, da smo obdržali še svetovnoznano situlo iz Vač v ljubljanskem muzeju ter obogatili domačo predzgodovinsko zbirko za objekt, kakršnega po svoji značilnosti In pomembnosti (reliefni pasovi s figuralnimi kompozicijami na bronasti posodi) danes na svetu ni najti podobnega. Situla spada v krog venetsko-ilirskih toreutičnih delavnic ter je nastala v kaki gornjeital-ski delavnici, odkoder so prihajali na naše ozemlje skoraj vsi podobni izdelki, katerih moč in kvaliteta se izražata v izredno razviti figuralni in kompozicional-ni obdelavi. Hallstattska doba more zaznamovati v ljubljanskem muzeju nad vse bogate in številne najdenine, kar spričo bližine in trgovskih zvez z italski-mi narodi ni čudo. Glavno območje hallstattske kulture je srednja Evropa in ozemlje okrog Donave. Običajno delimo vse to ozemlje v 4 skupine (po dr. Ložarju): 1. jadranska na jugovzhodu (Dinara, Vzhodne Alpe od Adrije do Drave, Bosna in Hercegovina, Hrvatska-Slavonija, Primorska, Kranjska, Južna Koroška in Južna Štajerska); 2. podonavska (severne Vzhodne Alpe, Sudeti, sev. Štajerska, Koroška, zap. Ogrska, Avstrija); 3. polabsko in po-odersko skupino in 4. zapadna ali rensko-ronska skupina (zap. in južna Nemčija, sev. Švica, vzh. Francija.) V našem jadranskem krogu pa še razlikujemo med dinarsko in alpsko skupino. Najdbe na mariborskih tleh pripadajo torej alpski skupini jadranskega kroga, to se pravi, da je fiksirano le ozemlje, Pred britjem in sicer pred namiljenjem se morate vedno natreti z NIVEA - CREME ■N IVE A' ULJEM ne premočno, ker preprečuje ustvarjanje pene! Natrete se lahko že zvečer. Koža bo postala voljna, brada se bo omehčala in vec ne boste trpeli zaradi rdečih razpoklin na licu- Pa tudi izbritje vratu pri ženskih frizurah bo postalo z uporabo Nivea kreme ugodneje. Jugosl. P.Beiersdorf & Co. d. z o -z-Maribor, Gregorčičeva ulica 24 nadaljna analiza pa bo pokazala, v koliko izkopanine v resnici pripadajo jadranskemu krogu, ali so naše ali importirano blago. Ugotoviti je nadalje treba, da so najdišča te dobe pri nas izključno le grobovi in nobena naselja ali gradišča, kar je bistveno važno za nadaljno raziskava* nje. Mogli bi pa radi bližine poštelskega ‘gradišča sklepati, da je štajersko ozemlje v tem pogledu že izven kranjskega m da ni izključena celo najdba hallstattske-ga gradišča samega. Dr. F. Š. Za dijaški abonma v gledališču Lanski dijaški abonma se je moral po vsej priliki vsaj za abonente dobro ob-nesti, a mislim, da tudi gledališču ni bil na kvar. Gledališče je lahko vsako naštudirano in za mladino primerno stvar igralo vsaj enkrat več, ker resnično — za bore tri predstave sedanjega abonmaja se ne izplača tolikšen trud, kakor ga imajo naši umetniki in tolikšni stroški, kakor stanejo premiere. Ce je bilo dijaškega abonmaja ob koncu še kaj neplačanega, kar je sicer razumljivo, ko tudi drugi abonenti le s težavo plačujejo, kdo bi tega ne razumel? S tem je moralo gledališče računati, čeprav bi se bilo izostanku lahko izognilo z vsakomesečnimi kontrolami. Ideelna vrednost pa je bila vsekakor precejšnja. Med tem ko se morajo sicer dijaki tlačiti na stojišču, bi lahko ob istih stroških udobno sedeli v parterju in celo v ložah ter čisto drugače uživali predstavo, kakor jo morejo stoje ob neprestanem suvanju in vznemirjanju. Da se sami pri tem vzgajajo v lepem vedenju, v medsebojnih odnošajih itd., je bilo lani pač vsakomur vidno. Tudi glede repertoarja ni moglo biti pritožb, saj je gledališka uprava izločila iz dijaškega abonmaja vse tiste predstave, ki bi zadele na odpor in jih je namesto obljubljenih 18tih dala v dijaškem abonmaju samo 15, s čimer pa je seveda odpadel tudi en obrok vplačila. Tako cenzuriranje, da odpadejo predstave »Volpone«, »Mayerling«, »Trije vaški svetniki«, »Brez tretjega«, »Cirkuška princesa« in »Casanova«, ali da igrajo »Viktorijo in njenega huzarja« brez baleta, je sicer problematično, ker si jih dijaštvo lahko ogleda pri navadnih predstavah, ima pa vendarle to dobro, da so tako šola kakor tudi nepoučeni odgovorni faktorji zagotovljeni, da dijaški abonma res ustreza vzgoji in pouku mladine, med tem ko se morajo za ostale predstave in njih primernost za mladino sami zanimati. Tako je torej lani ta abonma izpolnil pričakovanje in zato ga je treba tudi letos obnoviti. Neprilike s podraženjem radi igralskega penzijskega fonda bo morala uprava že kako premagati, da bodo lahko tudi naprej ostale cene od 3 do 8 Din za predstavo. Dijaštvo se svojega abonmaja gotovo veseli. —m— Studenci pri Mariboru Nekaj besed k otvoritvi sezone Ljudske univerze. Naša Ljudska univerza, ki deluje že nekaj let med našim delavstvom in beleži krasne uspehe, je v četrtek pričela svojo novo sezono. Zanimanje za predavanja je jako veliko, kar izpričuje dejstvo, da je bila dvorana g. Špureja vedno nabito polna in so poslušalci z resnim zanimanjem sledili izvajanju predavatelja g. dr. Travnerja o »Mussoliniju in sodobni Italiji«. Nove klopi je namestilo tukajšnje Olepševalno društvo po Studencih in po novem parku. Posebno dobrodošle so te klopi pri avtobusnih postajah, kjer čakajo ljudje na avtobuse. Olepševalnemu društvu najlepša hvala! k Smrtna kosa. Umrla je gospa Marija Raiterjeva v 57. letu starosti. Pogreb je aranžiralo domače pogrebno društvo. Naj v miru počiva! Cvet z vrta spakedranščine. V Studencih je bi! na plotu delavnice državnih železnic nalepljen listek s sledečim be- sedilom: »Ena Schparhetcimar je odati kralja Petra Cesta 81. Villa Jer Dom!« Kdaj bodo pri nas nehali lep take liste, ki so v sramoto naši govorici. Sokolska telovadna akademija stude-* škega Sokola bo v soboto 3. deceffi r* v Sokolskem domu. Nastopili bed0 ' oddelki z izbranim sporedom, ki bo h dvomno ugajal. Zato: ne zamudite. , Lutkovni oder studenškega ^ ^ vprizori v soboto zvečer pravljično *2* »Sovji grad« za odrasle, v nedeljo P _ poldne pa za mladino. Predstavi bosta dvorani g. Špureja. Starši, pridite pošljite otroke! . « Narodna obramba v Studencih PrlJ. na državni praznik 1. decembra druza ni večer v dvorani gospe Slugove, deluje tudi pevski zbor in dramski o sek Sokola Studenci. Poljčane Nočni požar. Te dni je ponoči v vi8£ rodnih vrhovih Jasternika, občina 5-tenberg nenadoma zažarelo nebo, a znanjajoče požar. Gorela je Prešnica P”" sestnika in župana Jožefa Drea iz Ognjeni petelin je eseno z opeko »r .# zgradbo zajel tako nenadoma, da nl * lo mogoče ničesar rešiti. Zgorela je P* nica do tal, z njo vred lepa Pre®a’,.aii vinogradniško orodje, škropilnica, £ in je tako oškodovan posestnik za oK^ , 20.000 Din. Drea sumi, da mu je oS podtaknil radi maščevalnosti, kak neP jatelj, mogoče pa je tudi, da ga i® .-j netila neprevidnost, ker so baje "\\\ ponoči tja neki neznani fantje in si P®^ kostanj. Dreo je bil zavarovan le 10.000 Din. kaj. Praznik zedinjenja bo proslavil tu*^ šnji Sokol na 1. decembra zvečer ob ’ v svoji dvorani. Proslava, ki bo o0 gala govor, deklamacije, telovadne stope ter pevske in orkestralne točke, pri pogrnjenih mizah in brez vstopu Vabimo vse prijatelje Sokolstva! Leninov spomenik na Dnjeprostr°i ' O priliki oktoberskih otvoritvenih $ čanosti na Dnjeprostroju (Dnjepef' . vodnoelektrična centrala) je bil sr ogromnega jeza na iniciativo sec^^j!,ir vladajočega triumvirata Stalina, ,. Pomešali so se med nemške P „ prihajajoče iz Spitala, kjer so tis reševali svoje obmejno nemštvo. • • ^ Napisati sem vam hotel 16stek, vam povzdignil dušo in te'°- . kuV krajih, dobrih ljudeh, o svobodi turi, o vsem lepem, kar dviga ^ srce in ustvarja lepe misli. O v • v sem sanjal gor do Pontebe, .fl 0t> kupeju, ob rahlo padajočem .y ja spominu nate, domovina. Kdo se je obrnilo rnoje pero drug j ^ da Pa ne zamerite, vnovič n«* ]et v silijo ti spomini dva in dv J ^ prošlost, oprostite, in dvignite S ce bo posijalo! - ^Mariboru, dne 26. XI. 1932.' .......... Delo za napredek našega vinogradništva POROČILO VINARSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU. V ponedeljek 21. novembra 1932 je bi-0 v restavraciji Narodnega doma v Ptuju dvoje zborovanj naših vinogradnikov. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru je v smislu sklepa občnega 'bora pozvalo vse trsničarje dravske banovine, ki imajo dovoljenje od kmečkega ministrstva za trsničarski obrat, la ustanovni zbor trsničarskega odseka v okrilju Vinarskega društva. Pozivu se e odzvalo veliko število pionirjev našega novodobnega vinogradništva, kot ta-smemo upravičeno nazvati naše trs-3‘čarje, brez katerih vinogradniški obrat v ožjem smislu ni mogoč. Pojavljajo se '■Prašanja v trsničarstvu, ki enako za-“iniajo vse trsničarje in so vodila do Jstanovitve trsničarskega odseka. So to: skupna nabava ameriške podlage in ce-Dteev iz selekcioniranih vinogradov, med-Sebojno podpiranje pri prodaji trsnega Materiala potom centralne evidence, 'tavbe silnic po najmodernejših načrtih, 'oemlienje da bodo trsničarji delali po aarocilih, pri čemer se riziko zmanjša !|a minimum, izmenjava misli iz trsni-■arske prakse in tudi končno stremije-da morajo biti pridelovalni stroški emelj za določevanje cen za trsni material. Ustanovni zbor trsničarskega odseka £ Vodil delegat in član glavnega odbora Verskega društva Franjo Brumen, trs-?tear iz Krapja pri Ljutomeru. Predvsem le bil na zboru sprejet Statut, ki se glasi: . Pri Vinarskem društvu se v smislu § 7 •čustvenih pravil osnuje trsničarski od-5ek. V ta odsek stopijo vsi zasebni trs-tečarji, ki imajo dovoljenje za izvajanje bsničarskega obrata, izdanega od mini-s*rstva za kmetijstvo. Dalje pristopijo v$i upravniki banovinskih trsnic in jav-fli funkcionarji, strokovnjaki te panoge. Odsekovo upravo tvorijo: predsednik, tejnik in odbor trsničarskega odseka. Predsednik mora biti član glavnega odbora Vinarskega društva. Volitev v od-se izvrši na občnem zboru. Posle ličarskega odseka izvršujeta odsekov Predsednik in tajnik. Odsekovi skiepi Igrajo dobiti potrdilo glavnega odbora Vinarskega društva. Trsničarski odsek ima nalogo: a) šči-predvsem interese trsničarstva v sMošnem, b) delovati za povzdigo naše- ga vinogradništva, c) delati na to, da oblast čimpreje zatre vsako pridelovanje direktno rodečih trt, č) da se odpravi vsako šušmarstvo v tej panogi, d) prirejati skupne izlete m napredne vinorodne kraje. Viri za odsekova sredstva so: članarina, katere višino določa Vinarsko društvo sporazumno s trsničarskim odsekom, dalje prostovoljni prispevki članov odseka ter podpore. Iz teh dohodkov se krijejo odsekovi upravni stroški, predavanja, poučni izleti itd. Po morebitnem razpustu trsničarskega odseka pripade vsa imovina tega odseka v korist Vinarskemu društvu za dravsko banovino v Mariboru. Za predsednika trsničarskega odseka je bil izvoljen Klotar Bouvier, trsničar v Gornji Radgoni, za tajnika pa Franjo Brumen iz Krapja pri Ljutomeru, poleg njiju pa še šest odbornikov iz raznih ^vinorodnih krajev banovine. Odsekova članarina je bila določena na 25 Din na leto. Odsek je razpravljal in sklepal tudi o drugih perečih stanovskih vprašanjih. Po končani ustanovitvi trsničarskega odseka je imel istotam glavni odbor Vinarskega društva svojo sejo, kateri so prisostovali tudi zbrani trsničarji. Predsednik, narodni poslanec Lovro Petovar. je uvodoma poročal, da se organizacije gstilničarjev in županske zveze zelo trudijo, da bi dosegle spremembo trošarin-skih predpisov na vino. Omenil je tudi, da je z uspehom interveniral glede olajšav pri izvozu vina. Tajnik Zabavnik je poročal o tekočih zadevah. Po obširni debati se je ugotovilo, da .brez spremembe zakona o taksah (trošarine) ni povišanja občinske trošarine na vino. Vinogradniki vztrajajo pri sedanjem stanju (0.50 m 1.50, dežela odnosno mesta). Tudi 5 1 oz. 10 1 trošarine prosta prodaja vina naj se še nadalje ohra> ni. V tem pogledu ni potrebna prav nobena sprememba. Po rešitvi ostalih društvenih vprašanj je predsednik sporočil, da sklicuje Vinarska podružnica Ormož zborovanje vinogradnikov na dne 4. decembra 1932, ki bo ob pol 8. v telovadnici meščanske šole v Ormožu, kjer bo prilike dovolj, da se razjasni položaj našega vinogradništva, in je nato zaključil uspelo sejo glavnega odbora. Šport SK Svoboda (Ljubljana) — SK Rapid V nedeljo 27. t. ra. ob 14.15 na igrišču ISSK Maribora. Jutri se bo nadaljevalo podzvezno li-gino prvenstvo. V Mariboru bo tekmovalo moštvo SK Rapida z ambiciozno ljubljansko Svobodo. Gostje so bili od nekdaj privlačen in resen nasprotnik, zlasti v prvenstvenih borbah, in so večkrat zmešali račune našim vodilnim klubom, ko so bili v najboljši formi. Podzvezno prvenstvo, ki se bliža kraju, postaja od nedelje do nedelje zanimivejše. Jutrišnja tekma obeta interesantno in napeto borbo, ker bo Svoboda nastopila proti ASK Primorju. Kakor znano se je srečanje med »Primorjem« in »Svobodo« končalo neodločeno 1:1. Pred tremi tedni je sicer »Svoboda« proti ISSK Mariboru izgubila, in sicer v glavnem zaradi tega, ker je bila primorana nastopiti brez svojih najboljših igralcev: Janežiča, Makovca in drugih. Nastop ljubljanske Svobode, ki bo tudi zadnji v tem letu, vzbuja med mariborskimi športniki veliko zanimanje in to tem več, ker mora SK Rapid jutri braniti prestiž mariborskega športa. Jutrajšnja tekma naj dokaže, da je tudi tretje plasirani mariborski klub ■močnejši od tretjeplasiranega ljubljanskega. Seveda bo moral SK Rapid zastaviti vse sile, igrati bo moral z ambicijo in voljo, da bosta dve dragoceni točki ostali v Mariboru. Tekma se bo pričela ob 14.15 na igrišču ISSK Maribora, in sicer ob vsakem vremenu. V predtekmi ob 12.30 se sre- Najmodernejša knjižnica sveta »DEUTSCHES MUSEUM« Bavarska prestolnica Monakovo ^ se Jhteo ponaša s svojo knjižnico. Knjižnj-a »Deutsches Museurn« v- Monakovem " danes ena najmodernejših in najboljše reienih knjižnic na zemeljski obli in razlaga z najmodernejšimi sredstvi za ^enie prirodnih znanosti, kar je danes pesnici neobhodno potreben nauk tako ^enjerju, kakor tudi industrijou, obrteh in kmetu. Mehanika igra danes težno ulogo v vseh slojih 'naroda. Dr-avljan, ki ima volilno dolžnost in sme tekati svojo sodbo o vsem onem, kai n°ra javna uprava ukreniti v tem ali ,netn pogledu, mora biti dobro poučen ■ hrvi vrsti v tehničnih vprašanjih. Prav ;°gosto pa se smatra tehnična znanost ia grobo, zlasti če jo vzporejamo z li-erarturo in lepo umetnostjo. .Knjižnica, ki naj služi tehnologiji, mora urejena tako, da more služiti v iz-J?,razbo tudi najširšim slojem naroda, .jkakor ne sme biti izključno le svetili® majhnega števila izbranih in izvolje-'K Od nje morajo imeti korist vsi in ^ kot od javne ustanove, ki naj služi aPredku celote. Ce pregledamo »Deut-, Museum«, kaj naglo opazimo, da j® ustanovitelji in organizatorji te vzor-, knjižnice vse navedeno vpoštevali v 'tel« meri. Razen mnogoštevilnih del (nad 125.000 nl'k) je v muzeju tudi stalna razstava 2%. Naslov in vsebina knjige sta raz-1 ayljena tako, da ju vsak z lahkoto opa-. lu takoj najde knjigo, ki ga zanima, uaj bo to znanstvena ali tehnična. rSa.k obrtnik najde brez vsakega napoti 'n truda knjigo, ki jo potrebuje, prav pa si naglo pomaga tudi vsaka go- V MONAKOVEM. spodinja pri izberi dela, ki ga trenutno rabi. Razen takih ljudsko-strokovnih knjig so v knjižnici tudi potopisi, športna dela, odmevi iz letalskega sveta itd. Nad 1200 knjig je razstavljenih tako vidno in pregledno ter vzbuja s to vzorno ureditvijo največje zanimanje med občinstvom. Vsak lahko zahteva knjigo, ki ga zanima in jo prečita za mizo, ki jih je dovolj na razpolago. Neki drugi oddelek ima nad 3500 knjig informativnega značaja, med drugim telefonske adresa-rje, trgovsko-tehnične besednjake, razne vodiče, statistike in kataloge raznih trgovskih podjetij. Naravno .pa ima muzej tudi svoj oddelek, v katerem so zbrana čisto znanstvena dela. Tudi tukaj je organizacija na višku. Zbranih je namreč 15.000 knjig in 1200 revij. Čitalnica je nameščena v veliki dvo rani in je urejena tako, da je za vsako mizo prostora največ za tri osebe. Svetloba je izvrstna in Čitanje omogočeno v popolni tišini in miru. Nedvomno najzanimivejši pa je oddelek, v katerem so razvrščeni originali. Zbirka originalnih spisov šteje danes nad 13.000 izvirnih pisem in rokopisov najbolj znanih učenjakov. Razen tega je shranjenih tukaj tudi nad 700 portretov. V neki stranski dvorani so nameščeni Pisalni stroji in telefonske naprave. Tukaj lahko vsak, ki se bavi z znanostjo, skozi mesece tiho in zbrano dela, poslužujoč se najrazličnejših del in rokopisov, ki so mu vsak trenutek pri roki. Knjižnica beleži izredno dober obisk. Vsak dan obišče knjižnico in se je tudi posluži 600 do 700 oseb. čata ISSK Maribor rezerva in SK Rapid rezerva. Tudi ta tekma je prvenstvena. Glavno tekmo bo sodil g. Deržaj h Ljubljane. Čakovečki SK:SK Svoboda. Prvenstvena tekma II. razreda bo jutri, v nedeljo 27. t. m. ob 10.30 na igrišču ISSK Maribora. Sodil bo g. Nemec. V predtekmi nastopi mladina »Svobode« proti mladini »Železničarja«. Osnovanje nogometne profesionalne zveze? Kakor poročajo »Novosti«, bo glavni skupščini JNSa, ki bo 18. decembra 1.1. v Beogradu, predložen predlog, da se ustanovita dve teritorialni ligi s kompetenco dosedanje zveze. Ta liga, v kateri bi bilo 8 naših najboljših klubov, bi se osnovala na bazi odprtega profisionalizma. Občni zbor plavalne zveze bo jutri, v nedeljo 27. t m. v Zagrebu. Glavna točka dnevnega reda bo predlog Ljubljanske plavalne podzveze, naj se sedež zveze premesti iz Zagreba v Ljubljano. Mednarodna nogometna tekma v Mariboru. Poslovni odbor LNP je na svoji seji 23. t. m. odobril ISSK Mariboru mednarodno tekmo dne 1. decembra v Mariboru. Nasprotnik še ni znan. Jugoslovanski olimpijski odbor sklicuje za dne 10. decembra t. 1. vj Zagreb svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Predloge za zborovanje je treba poslati do 3. decembra t. 1. Sokolstvo Proslava zedinjenja pr! Sokolu I. Sokol Maribor I. proslavi danes, dne 26. t. m. ob 20. uri v kadetnici praznik zedinjenja. Spored: 1. govor br. prof. Kende, 2. »Rapsodija zedinjenja«, deklamacija; 3. krstna predstava Kerenčičeve igre »Prvi december«. Po sporedu bo zaobljuba novega Članstva. — Vsi Sokoli in naši prijatelji, pridite danes v kadetnico! Članstvu Sokola I. Današnja proslava zedinjenja je za vse članstvo obvezna, posebno pa še za one, ki bodo položili zaobljubo! Ruše Človekoljubno delo je začela zopet naša Protituberkulozna liga. Te dni prične razdeljevati mleko med slabotno šolsko mladino, ki jo je priporočil šolski zdravnik. Razen tega bo letos omogočeno, da si za mal denar dobi toplega mleka ob odmoru tudi druga deca. Institucija zasluži zato, da jo po svojih močeh podpremo! Za brezposelne se je na tukajšnji občini sestavil poseben odbor s pritegnitvijo raznih društev, ki vzame akcijo za pomoč bednim naše občine v svoje roke, Tatovi so zopet na delu. Našemu lesnemu industrijcu g. Viktor Glaserju so tatovi ponovno odnesli z žage pod Sv. Arehu na Pohorju več predmetov. V uo-či od pretekle nedelje na ponedeljek so ukradli dva gonilna jermena, kovaški primež, francoski ključ, klešče in oblič. Da1 se zločinci čimpreje spravijo v roke pravice, je podjetnik obljubil primerno nagrado onim, ki jih izslede in javijo orožnikom v Slovenski Bistrici. Prvi december bomo letos v Rušah prav slavnostno praznovali. Na pobudo Sokolskega društva so se zbrali k skupni seji zastopniki Sokola, Prosvetnega, Pevskega, Bralnega, Slov. Plan. društva1, Ženske podružnice CMD, Strelske družine in Požarne brambe Ruše in Ruše 2, kjer so solidarno sestavili program proslave v zvezi s tukajšnjimi državnimi u-radi. Ob 18. uri zvečer pred prvim dec, bo po razsvetljeni vasi obhod z bakljado, nato ob 19. uri slavnostna proslava v Sokolskem domu. Udeležba je obvezna za članstvo vseh navedenih društev. Opravilna številka; E IV 2379/32 5 Dražbeni oklic Dne 23 decemb. 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Koroška vrata vi. št. 267 cenilna vrednost: Din 286.84837 vrednost pritikline; — najmanjši ponudek: Din 143.42425 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, k! je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrajno sedišče v Mariboru odd. IV. dne 31. oktobra 1932. ii, damski Vprašajte Robiču, Meljska c. 22, 'UST..Ta' ■Mi mariborski vv E CiritiNTic« jutra 'v m a ri o o t ti, one co. XI. 193?. Sedaj ko prihaja zima "in vaših koles ne boste več:rabili, nudi se .vam prilika, da jihjmstite temeljito osnažtfci, pcmifeti, vse kro- gi jične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, icakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brezfconkurenčne cene. Rriposroča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Mai^or, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom po kolo!________________________-3889 Flaneli barhenti čedni vzorci Nemščina brez učenja posameznih besed! Pravopis, konverzacija, moderna trgovska korespondenca. Hiter, siguren uspeh! Poskusna lekcija Din 10.—. Naslov v upravi1. 3916 Jos. Tichy i Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro-instalacijskega b laga po konkurenčni ceni. 1603 Opremljeno sobo, solnčno, separirano, z električno lučjo oddam takoj ali s 15. decembrom. Stritarjeva ulica 5 I. Cena 275 Din. 3897 S 1. decembrom ali 15. oddam trisobno stanovanje s kopalnico. Naslov v upravi. : 3891 Za pouk na citre sprejmem še nekaj učencev. Trg svobode 1 I, 38. 3884 Čedno opremljeno solnčno in snažno sobo s vhodom iz stopnic oddam boljšemu gospodu. Prešernova ul. 19. 3729 Vpokojenci ako želite svoj lastni dom v jako lepem mirnem in zdravem kraju, obrnite se po informacije na Miroslav Koželj, Maribor 5. Aljaževa 9. 3893 Kegljači! - ' Imenitno urejeno salonsko kegljišče na - razpolago. Restavracija A. Senica, Plzenski dvor. 0 S 1. decembrom sprejmem dve gojenki v popolno oskrbo, blizu šol (od 11.—12. ter od 17.— 19. ure). Naslov, v upravi »Večernika« 3881 Dva lepa suha lokala v sredini mesta s souporabo telefona, pripravna za pisarno, de' SK‘a* dišče ali slično v bližini 'kolodvora s 1. decembrom oddam. Vpraša se v u-pravi »Večernika«. . i- 39M. Enodružinska hiša, novo zgrajena na prodaj. P°t>r^-'e' Šolska ulica 5 pri Mariboru. - 39U9 Britje 2. Striženje 4. Brusimo britve, škarje, nože.- Mlinska št. 8. ~ •»* Svila (nove barve) krojaški pribor velika izbira Zimski plašč za velikega močnega gospoda na prodaj. Krekova ulica 14/9. 3921 Snažno opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Krekova ulica 14/9. 3922 Pozor! Dobro ohranjeni šivalni stroji, in krojaški, poceni pri Karl Urbanek, Vetrinjska ulica 8. Sobo, solnčno s pospbpim vhodom v Melju oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Večernika«. 3927 Hiše, posestva, vile od 40.000 Din naprej prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21;______________________________ 3926 Prodam pohištvo, kuhinjsko posodo ter razna oblačila, oddam stanovanje s 1. decembrom, dve sobi in kuhinjo. Poizve se v trafiki v Strossmajerjevi ulici. _____________ 3920 TEKSTILANA BODEFELDT preje F. Michelitsch Gosposka ul. 14 Nastavki poniklani s steklenimi ploščami za izložbena okna se kupijo. Iv. , Kravos, Aleksandrova 18. 3929 Oddam opremljeno sobo, gospodu s 1. decembrom za Din 160— mesečno. Pobreška cesta 21. blizu magdalene. 3911 Sprejmem vajenca proti mali tedenski plači. Kotlarstvo Čutič, Slovenska ulica 18. 3912 Zatekla se je včeraj mala, belo rumenkasta, kodraste psička. Najditelj naj jo odda proti nagradi pri Nad Tomšičevim drevoredom (Lešnikova ul. 1) oddam takoj ugodno lepo, solnčno trisobno stanovanje z balkonom, verando in kopalnico. 3940 Lokale pripravne za vsako rokodelsko obrt in stanovanje, takoj Oddam. Mesarska 5. 3942 Solnčne stavbene parcele (izvrstna zemlja) in stebla za brajde, proda po ceni; evt. na obroke ali vlož. knjižici. Sclnvarz, Pobrežje, kovska 17. Oddam lepo premljeno sobo enemu gospodu. Koroška 15. 3946 Singer šivalni stroj za: krojača, proda po ceni z garancijo mehanična delavnica Rupert Draksler, Vetrinjska ulica 11. 3943 Volneno biago za plašče in obleke zadnje novosti Kavarna-restavracija A. Senica novo preurejena, kavarniške cene zn*' Žane. Točijo se le prvovrstna vina, izborna kuhinja. Sprejmejo se abonenti, kosilo 6 Din; dvakrat na teden s P6' čenko. Hoško perilo kravate - nogavic nizke cene Na proda! Pekarna, na deželi s hišo in njivo ž* vsako hranilno knjižico. Dobroido* gostilna z lepo hišo za Din 160.C00. Mlin,.moderno .opremljen z vodno ^ čjo in motorjem, potrebno v gotovi samo Din 100.000.—. Vila. nova zgraa' ba, cena Din 160.000.—, potrebno v tovini Din 80.000,— Veliko posestvi lepe njive, in travniki, hiša v gotovi* Din 160.000.—. Pisarna Rapid, bor, Gosposka ul. 28. Mansardno stanovanje soba, kuhinja, predsoba in’ soba s P sebnira vhodom) oddam. Betnavsk-a> sta 39. Trisobno stanovanje enodružinsko, novozidano, z velikim urejenim vrtom v Mariboru prodam. Posredovalci izključeni. Naslov v u-pravi »Večernika«. . 3917 oddam z 1. decembrom. Ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Solnčno stanovanje«. 3913 Radi nenadnega odhoda iz Maribora na prodaj na novo urejena delikatesna trgovina. Naslov vt upravi »Večernika«. 3902 Stavbene parcele na prodaj po Din 3.— in*. Vpračatipri Toplaku, Studenci, Pekerska cesta. 3903 V nedeljo, dne 27. novembra v Lovskem domu nad Tremi ribniki pojedina pečenic. Izborno svečinsko vino po Din 6.—, 8.—, 10 Ob lepem vremenu koncert Šramel kvarteta. Za obilen obisk se priporoča M. K. Dob-ljekar. 3915 Poučujem knjigovodstvo, enostavno, dvostavno, amerikansko. Jasno, temeljita razlaga. Nasi. v upravi. 3918 Kje kupite najcenejše? perje, puh, blazine, odeje, flanelaste odeje, predposteljnike, zavese, blago za madrace in divane, vso stanovanjsko opremo in ves tapetniški materijah F. Novak, Koroška 8 in Vetrinjska 7. 3905 Klavir 1 primeren za začetnike in 1 črn salonski popolnoma novo opremljen, najboljša znamka na prodaj. Vprašati v veletrgovini V. Weixi. 3924 Gostilna in trgovina s posestvom ugodno na prodaj. Vzamejo se tudi hranilne knjižice. Pismene ponudbe pod »Ugodno« na upravo »Večernika«. 3910 Katera dobrosrčna boljša gospa, sprejme novorojenčka v dobro domačo oskrbo, proti primernemu, mesečnemu plačilu. Naj pošlje svoj naslov v u-pravo »Večernika« v Mariboru pod šifro: Novorojenček. 3923 Lokal v kioskih pri Scherbaumovem dvoru, Kopališka ulica, se da v najem. Vprašati je pri Mariborskem kreditnem zavodu, Soherbaumov dvor. 3898 Opremljena soba se odda boljšemu gospodu. Sodna ul. 14 II. 8. 3928 Opremljeno sobo oddam eni pli dvema boljšima gospodičnama. Frankopanov a ulica 10 1. 3931 English Lessons. Miss Edith Oxley, Krekova 18 II. 3908 Žarnice lestence likalnike kuhinjske aparate izolirne Ilce motorje etektromaterijal ivonce telefona radloaparate kupite poceni v novi elektrotehnični trgovini Karol Florjančič Maribor, Glavni ir? 23 Kupujte svoje potrebščine pri naiih inserentih I Primerna Miklavževa daril3 v veliki izbiri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. Za izraze globokega sočutja ob priliki težke izgube našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda V Ivana Sorli-a * se vsem najtoplejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo ve-lečastitemu gosp. vojnemu kuratu Zavadlalu ter velecenjenemu gospodu notarju Dr. Šorliju za prisična govora ob odprtem grobu in vsem, ki so spremljali blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. 3899 Rodbina Šorli-Sernec POSOJILNICA R. z. 2 O. P. MARIBOR. NARODNI POJ* Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantn Rentni davek plačuje iz svojega. Ustanovljena I. 1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Din Rezervni zakladi nad 7*/, milijonov Din Qugalni konji od Din 98-— naprej Vozički za lutke od Din 75'— naprej *a*ike, e osedežne Din 70'— dvosedežne Din 80'— *anke, trisedeine Din 90'— fazne igračke in okraske za bo-Z|cna drevesa dooite najceneje v Eksportm hiši WLUNA“ V*ribor, Aleksandrova e. 19 LEPOTA in VREDNOST \j izdelavi sta neizpregle-den pogoj za. lepe prostore. Novodobno stvarnost v zvezi z najizrazitejšem okusom Vam pokaže specijalna delavnica za notranjo dekoracijo FR. WALLNER MARIBOR, GRAISK! TRG 6 3914 ^rotaiig zaročenke Otvoritev kavarne 3832 kupujejo svoje pohištvo in vso drugo hišno opremo (tudi proti hranlnim knjižicam) samo v trgovini s pohištvom Ernest Zelenka, ui ca 10. oktobra & 5 im K Beletinec Ivaropolje Budfničina lignit Ladanje-Dolnj* losip Govedič, Maribor, Prešernova 19 Zaloga suhih bukovih in mehkih drv po najnižjih cenah Telefon 26-96 Naznanjamo cenj. občinstvu iz Maribora in okolice, da smo novo renovirano kavarno „Evropa“ (nasproti kolodvora) zopet odprli Naše stremljenje bo od sedaj naprej za solidne cene. kvalitativno dobro jelo in pijačo točno cenj. gostom nuditi. Obenem opozarjamo cenj. potnike na naš prvovrstni dunajski zajtrk. Od pol 5. ure zjutraj odprta kavarna. Vsi tuzemski in inozemski časopisi so na razpolago. Udobna, topla igralnica! — Ob nedeljah in praznikih koncert! — Točna in solidna postrežba! Za čim večji obisk se priporoča 3949 lastnik kavarne. Posteljne odeie, prevlake, žimo, blago za madrace kakor tudi razno manufakturno blago do-3925 * bite po znano solidnih cenah pri tvrdki FELIKS SKRABL Maribor, Gosposka ulica 11 Prodaja! Iz konkurzne mase Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mariboru se področno po ustni ofertalni licitaciji proda pisarniška oprava, sestoječa iz pisalnih miz, strojev itd. dne 30. novembra 1932 ob 14. uri v pisarniških prostorih zadruge, Aleksandrova cesta 34-11. v Dr. Snuderl Makso, konkurzni upravitelj Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvorila v Jurčičevi ulici st. 9 delikatesno trgovino oskrbljeno z izbornimi dalmatinskimi šunkami ter specijaliteto paškim sirom, kakor tudi z vsem ostalim delikatesnim blagom. Se priporočam cenjenemu občinstvu za obilen obisk 3901 Anka Belamarič. Dve veliki Lutzovi ped uporabni za pisarne, dvorane ali bančne prostore ceneno na prodal Interesenti naj se zglasijo v upravi ,Večernika“ dnevno med 9. in 10. uro. Spomnite se CMD! n Izšla Je Blasnikova Velika Pratika za navadno leto 1933 ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan. V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi. luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke, za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani in Za- frebu; — vse sejme na Kranjskem, Koroškem, tajerskera, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski benečiji: — pregled o koncu brejosti živine; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami: oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din. »VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku: tiskarni J. Blatnika nasi.d.d. v Ljubljani Radi prezidave skladiiia na prodaj v trgovini s pohištvom Ulica 10. oktobra št. 5 po zelo znižanih ce uh: 30 spalnic iz mehkega lesa 20 spalnic iz trdega lesa 20 Jedilnic iz trdega lesa 20 oprem za kuhinjo 50 otoman,^ kakor tudi madrace, žične vložke, žavese, stole, mize itd. ter vsakovrstno pohištvo Kot plačilo sprejmem tudi hranilne knjižice 1 3833 USODA LJUDI! Prosluli astrolog proiesor Helčn se Je odločil Izgotoviti Vam brezplačno VaS Horoskop. Slava prof. Helčna le tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarjat! nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo oddaljenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseb narodnosti z zvonkimi imen! gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usodo, napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdete srečo itd. Njegov popis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in uspeli boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejevoljni — vse bo bolje. Ali, kje naj dobite to gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete?, Zvezde govore resnico! Citajte. kar -Vam piše sam profesor-astroiog Helčn. Spoštovani prijatelji! r 2e ko sem samo omenil, da bom izgotavljal horoskope brezplačno, ]e bil mo) tukajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut a prošnjami za postavljanje horoskopov. 1, Smatram za svojo dolžnost da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje,; Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop Izgotovim vsakomur po vrsti, kakor prihajajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, kat! je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovim vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošaje zvezd do človeške usode ln zato lahko vidim v bodočnost ljudL To svoje sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite m! svoj naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaš! usodi več. nego bi smatrali za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno, kot nagrado za mojo visoko starost !it v zameno za moje stroške ml priložite !e Din 10.—. Vse dopise naslovite le na mol zavod tako-Ie: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-VInograde. Sleszkš 116-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška. . ( Oprostite mi. da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovorno delo potrebujem miru ln zbranih misli (Prot Hel6n ie star 86 let.) Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo ln zaupanje ter si bom prizadeval, da Vara napovem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prijatelj prot Helčn. astrolog. ' Naša opazka: Prot Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki Je vse svoje življenje posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže pota k sreči In zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, ki nam jih morda pripravlja usoda. a*g * ......................................................................................................................................................... tMniti.tnniiinmiiiijg Centrala: MARIBOR Podružnica: CEIJB v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte, prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge no lcnjlžlce In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju » Najbolj varna naložba denarja, ker jamči zo vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svoio davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno :>lli|>llll||||||||ll!l||i||||||||||||!llll!llllllllllllllllllill!UtlUIIIIIIIIII!UllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllimilllillUIIIIIUUllUllUIUmilllllllllllllllllllUIIIIIIIIII!UUIIIIIIIIIIIIIIIIIIillUIIIHmih Obuvajte čevlje z žlico, ne boste zlomili opetni-kov. Žlica in kljukica Din 4—. Snažite čevlje z n* kremo. 1 škatlja Din 5. razveselite svoje najljubše s praktičnimi darili. Dobra kvaliteta in nizke cene naše obutve so primerne za vsakogar. Vrsta 7042 Tople copate iz volnene klobučevine, z močnim podplatom in. toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke pred prehlajenjem. Vrsta 1845—03 Udobni čevlji iz baržuna za urad in delo. Isti iz satena za isto ceno. čeveljčki iz satena prikladni za snežke. Vrsta 7045 Zjutraj ko vstanete, zvečer ko se vrnete iz dela, Vam bodo dobro služile naše tople in udobne copate iz volnene tkanine. Vrsta 1865' Praktične gumijaste snežke obvarujejo V noge pred vlago in dom pred nesnas0' njih nosite čevlje iz satena za Din 59.-— Vrsta 8661—00 Otročičkom za jesen visoke čeveljčke iz rjavega boksa s podplatom -iz krupona. Vel. 19-26. Vrsta 2505—51 Elegantni čeveljčki iz rjavega telečjega boksa z usnjeno peto. Pripravni za športni kostum. Vrsta 4644—05 Okusni dekliški čevlji iz črnega in rjavega boksa. Isti iz najfinejšega laka za isto ceno. Vrsta Po dnevnem naporu sc počutite najbol teh udobnih copatah iz volnene tkanine' Vrsta 2851—05 Čeveljčki iz laka in rjavega boksa za naše naimlajše odjemalce. Vel. 19—26 Din 35.—. vel. 27—34 Din 49.—, vel. 35—38 Din 69.—. Vrsta 3945-03 Udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Izdržljiv za vsaki štrapac. Za dnevno uporabo nenadomestljiv, Vrsta 3925—03 Za gopodinje, ki rabijo posebno močne čevlje. Iz boksa z nepremočljivim podplatom. Vrsta 1937- Trpežni čevlji iz črnega ali rjavega bc z nepremočljivim gumijastim podP^L Primerni za vsakega, ki polaga najve trpežnost čevljev. Vrsta 3162—00 Nepremočljivi čevlji iz mastnega' usnja z nepremočljivim, gumijastim podplatom. Vel, 27—34 Din 39.—, vel. 35—38 Din 59.—. Vrsta 2945—11 Okusni čevlji iz rjavega in črnega boksa. Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99.—. Vrsta 1845-52 Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najfinejšega baržuna. kombinirani z lakom. Nadomestili Vam bodo čevlje iz jelenje kože in zadovoljili bodo tudi najfinejši okus. Vrsta 390' Udobni čevlji iz črnega boksa z ner»2a vim gumijastim podplatom, Zelo vf tiste, ki so v svojem delu prisiljeni, o Hko hodijo. Vrsta 5662—00 Otroški čevlji iz finega boksa s podplatom iz krupona. Vel. 27—34 Din 69.—, vel. 35—38 Din 89.-. Vrsta 1645-05 Okusni in lahki čevlji iz finega rjavega ali črnega telečjega boksa. Primerni za nedeljo in praznik. Vrsta 1845-05 Soliden in lahek čevelj iz najfinejšega laka. Najbolj prikladen za svečanoatne prilike. ŽENSKE NOGAVICE Močne za štrapac . . E Fine flor ..........E MOŠKE NOGAVICE: Močne za štrapac . . Din 5 Debele, bombažne - - Din 7, Fine flor ..... Din 10, Najfinejši flor .... Din 15. Iz Bemberg svite OTROŠKE NOGAVICE: Fine h sukanca vel. 2—4 Din 8.—, vel. 5—S !Mi 9—12 Din 12.—.