38 SIMPOZIJ O KNJIŽNICAH IN ARHIVIH DRŽAVNIH METEOROLOŠKIH IN HIDROLOŠKIH SLUŽB Symposium of libraries/archives of National Meteorological and Hydrological Services Mateja Nadbath vetovna meteorološka organizacija (WMO) je v sodelovanju z avstrijsko meteorološko službo (Zentral Anstalt für Meteorologie und Geodynamik – ZAMG) organizirala simpozij na temo knjižnic in arhivov državnih meteoroloških in hidroloških služb. Simpozij je potekal od 24. do 25. oktobra 2019 v prostorih avstrijske meteorološke službe na Dunaju. Namen simpozija je bil srečanje knjižničarjev in arhivarjev evropskih meteoroloških služb, izmenjava izkušenj ter iskanje možnosti za tesnejše sodelovanje in morebitne vire financiranja. Agencija RS za okolje je sodelovala na simpoziju, tako kot ostale sodelujoče članice smo pripravili plakat s predstavitvijo institucije, knjižnice in arhiva (slika 1). Pred nekaj desetletji je bil reden obisk knjižnic sestavni del dela znanstvenikov. Danes – v dobi računalnikov in digitalizacije – se je vir za raziskave v veliki meri preusmeril na splet. Naloge strokovnih knjižnic so se zato bistveno spremenile. Danes je ena od pomembnejših nalog sodobnih strokovnih knjižnic ohranjanje zgodovinskega gradiva in njegova digitalizacija, da bi omogočili dostop gradiva ali vsaj metapodatkov o tem gradivu na svetovnem spletu. Digitalizacija je obsežna in časovno zahtevna naloga, za njo je potreben dodaten kader, znanje in finančna sredstva. Na simpoziju so bila organizirana predavanja vabljenih predavateljev. Profesor dr. Stefan Brönnimann iz Univerze v Baslu je v predavanju z naslovom Unlocking pre-1850 instrumental meteorological records: A global inventory, predstavil rezultate iskanja meteoroloških podatkov pred letom 1850 in potrebo po vzpostavitvi seznama zgodovinskih opazovanj za cel svet. Brian Bales iz International Nuclear Information Centra je v predavanju z naslovom The Role of International Nuclear Information Center in Manging Grey Literature izpostavil pomen virov, ki niso objavljeni kot standardne publikacije, vendar so zelo pomembni za znanost. Monika Bargman iz ZAMGa je imela predavanje z naslovom Open Science – Fair data – New roles of librarians and libraries. Izpostavila je vrsto novih nalog, ki jih imajo knjižnice v času informatike. Prevzele naj bi nalogo upravljanja s podatki, informacijami v najširšem smislu. Stefan Karner iz Österreichische Nationalbibliothek je s predavanjem z naslovom Citizen science – helpers from outside opozoril na sodelovanje uporabnikov pri digitalizaciji in razvoju digitalnih rešitev. Še posebej zanimiva je bila predstavitev programa Transkribus za optično prepoznavo rokopisov. V ZAMGu smo si ogledali njihovo knjižnico. Ustanovljena je bila hkrati z avstrijsko meteorološko službo leta 1851 in vse od takrat ima svoje mesto v matični zgradbi avstrijske meteorološke službe. Knjižnica je obsežna, razprostira se v štirih nadstropjih. V njej hranijo okoli 100 000 revij in knjig ter preko 250 000 listov vremenskih poročil, najstarejša knjiga je iz leta 1572. Tu so shranjene številne publikacije in meteorološka poročila s celotnega ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, tudi iz ozemlja Republike Slovenije. Med drugim so tu še vedno shranjena meteorološka poročila 60 slovenskih postaj iz obdobja pred letom 1918. V času mednarodnega projekta Reševanje meteoroloških podatkov pod okriljem Evropske zveze državnih meteoroloških služb - EUMETNET DARE smo dobili digitalne slike meteoroloških poročil z omenjenih postaj (več o tem v biltenu Naše okolje iz oktobra 2018). Kot najnovejšo pridobitev knjižnice na ZAMGu so nam pokazali izredno zmogljiv, hiter in velik optični bralnik (skener). S Agencija Republike Slovenije za okolje 39 Slika 1. Plakat z naslovom Meteorološka knjižnica in arhiv v Sloveniji pripravljen za Simpozij o knjižnicah/arhivih državnih meteoroloških in hidroloških služb na Dunaju oktobra 2019 Figure 1. Slovenian poster for Symposium of meteorological libraries/archives of National Meteorological and Hydrological Services in Vienna, October 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 40 Poleg ZAMGove knjižnice velja izpostaviti še nacionalni meteorološki knjižnici, tak status ima tudi knjižnica na ARSO, Nemške meteorološke službe – DWD in Državne meteorološke službe Združenega kraljestva – Met Office. Omenjene knjižnice in njihovi arhivi so ponosni, da imajo najobširnejšo zbirko meteorološkega gradiva v državi; njihovo poslanstvo je ohranjanje znanja o vremenu, shranjevanje meteoroloških zapisov in skrbeti za izobraževanje ali kot je zapisano na spletni strani knjižnice in arhivov Met Office »Preserving the Past, Informing the Future«, Ohranjane preteklosti za informiranje prihodnosti. Slika 2. Spletna stran knjižnice DWD https://www.dwd.de/EN/aboutus/library /library_node.html. To je ena najstarejših in največjih meteoroloških knjižnic v Evropi. Ustanovljena je bila v 1847 in hrani okoli 190 000 enot različnih publikacij, najstarejše so iz 15. stoletja Figure 2. Web page of DWD Library https://www.dwd.de/EN/aboutus/library /library_node.html Slika 3. Spletna stran knjižnice Met Office https://library.metoffice.gov.uk/Port al/Default/en-GB/Search/SimpleSearch Knjižnica je bila ustanovljena leta 1854 Figure 3. Web page of Met Office Library https://library.metoffice.gov.uk/Port al/Default/en-GB/Search/SimpleSearch Zaključki simpozija: izpostavili smo potrebo in voljo po mednarodnem sodelovanju meteoroloških - hidroloških knjižnic in arhivov, za boljšo prepoznavnost bi poiskali možnosti delovanja v okviru Evropske zveze državnih meteoroloških služb (EUMETNET), evropskih projektov …, v izogib podvajanja dela bo vsaka državna služba pripravila seznam opravljenih in načrtovanih nalog v knjižnicah in arhivih, prihodnje srečanje bo leta 2020 v knjižnici Evropske organizacije za uporabo meteoroloških satelitov EUMETSAT, v Darmstadtu.