celoletno 24O Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedellskn Izdaja Naročnina ^p^^ mmam A aHH^ ^ m cene oglasov Dnevna Izdaja ^ MT^ ^T Ik flV ^ flk / ^^^^ ^^ i^SftSEESS za državo SHS m^M ^^M ^HA ■■ M MB^^ a MmL^^ ^^m mesečno ZO Din ^^^^^^^ ^H MB J^V M V^IH^^k M O^M 45ram višine polletno 120 Din flM ^^M M J^Bf « ^H^ftV AHV HM po Din !i-50,vellKl ^JL^l^r JL»/^f JLi/ po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri večjem o o,e,novJU0^ s tedenSko prilogo »Ilustrirani Slovenec« slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D razen pondeljko ln dneva po proznlKu llprava /e v Kopit ar lev I ul.il.G Čekovni račun: Clubllana Sle v. IO.OSO ln 10.349 za Inserafe, Saralevošl.75e3, Zagreli it. 39.011. Praga In Vunal St. 24.797 Uredništvo te v Kopltarlevl ulici SI. S/111 ______ .. v __ . _ _ /fPolitičen list sa slovenski narod telefon it. 2050, upravrMtva St. 2328 III 111 ■' l.--.!-««a==agaa-L_J-....... ......., ...... .. Žalni seia narodne skupščine Polne galerije — Veliko zanimanje v parlamentu — Vsa vlada v zbornici — Žalost in obsodba strašnega zločina r Belgrad, 1. avg. (Tel. »Slov«.) Za današnjo skupščinsko sejo je vladalo neobičajno veliko zanimanje. Na vseh straneh in v vseh krogih se ji je dajala velika važnost. Poslanci so pred začetkom seje pričeli polniti dvorano, galerije pa so bile polne že davno pred začetkom tako da ni bilo ob 11. dobiti nobene vstopnice. Skupščinski kuloarji so se spet oživili. Poslanci sedajo na ista mesta. Le male spremembe so nastopile z ozirom na to, da poslancev KDK ni v dvorani. Ta praznina se precej občuti. Ob 11.05 je skupščinski predsednik otvoril skupščinsko sejo. Takoj nato je stopil v dvorano ministrski predsednik g. dr. Korošec s člani vlade, ki jih je skupščina živahno pozdravljala. Nato je skupščinski predsednik odredil čitanje zapisnika poslednje skupščinske seje 20. junija, ko so se zgodili tragični dogodki. K temu zapisniku se ni stavila nobena pripomba. Nato so se prečitali ukazi Nj. V. kralja o sprejetju ostavke vlade g. Velje Vukičeviča in o sestavi nove vlade g. dr. Korošca. Vsi poslanci so pri čitanju teh ukazov stali in klicali: »Zivio kralj!« Nato je skupščinski predsednik z očividno turobnim glasom obsodil zločin s sledečimi besedami: »V imenu narodne skupščine obsojam težki zločin Puniše Račiča, ki je prelil kri v tej visoki dvorani z ubojem dveh naših tovarišev Pavla Radiča in dr. Gjuro Basarička in težko ranil poslance gg. Stjepana Radiča, Ivana Grandža in dr. Pernarja. Vsako rodoljubno srce v narodni skupščini obsoja ta težki Račičev uboj. Narodna skupščina pričakuje s polnim prepričanjem in polnim zaupanjem besed sodišča in izraža svojo bol radi prelivanja krvi v tem domu. Žrtve zločina Pavle Radič in dr. Basariček sta dobro znana v tej hiši in vsemu našemu narodu. Kot nacionalna delavca sta s svojim dolgoletnim delovanjem v javnem življenju pokazala vso svojo udanost nacionalnemu edinstvu in ljubezni nasproti domovini. S svojim poznavanjem državnih problemov jc spadal Pavle Radič med najuglednejše delavce v odborih in narodni skupščini. Pavle Radič in dr. Basariček sta dostojno zastopala ljudstvo, ki ju je v teku več let volilo za svoje zastopnike v parlamentu. Z bolestjo in tugo jima narodna skupščina izreka poslednjo čast in obsoja grozni čin, ki je končal njuno življenje. Vedno ju bodo spremljale otožne simpatije vseh članov te hiše, med katerimi sta zapustila najlepše spomine. Rodbinam pokojnih tovarišev izraža narodna skupščina svoje najiskrenejše sožalje. Ranjenim tovarišem želim ozdravljenja, da nadaljujejo svoje delo za blagor domovine in naroda. Večni mir Pavlu Radiču in dr. Basaričku. Slava jima!« Vsi poslanci so stoje poslušali ta govor in vzklikali trikrat: »Slava jima!« V znak žalosti je predsednik predlagal, da se današnja seja zaključi in se prihodnja vrši jutri dopoldne ob 10. z istim dnevnim redom s tem, da se doda peta točka: izvolitev prvega podpredsednika. Skupščina je predlog sprejela. Nato se je seja zaključila. Po skupščinski seji je predsednik vlade odšel v maršalat dvora. Demokratski klub za usoešno m olodr nosno de'o vlade r Belgrad, 1. avgusta. (Tel. »Slov.«) Demokratski klub je imel danes sejo, na kateri je predsednik kluba g. Ljuba Davidovič poročal o poteku skupščinske seje. Nato se je postavilo vprašanje, ali naj se demokratski poslanec Jovanovič-Lune, katerega izročitev zahteva preiskovalni sodnik v zvezi z dogodki 20. junija, izroči sodišču ali ne. Ker je Jovanovič-Lune dal izjavo, da ne beži pred sodiščem, smatra g. Ljuba Davidovič, da je zadeva urejena in da se zahtevi preiskovalnega sodnika ugodi. Jovanovič-Lune je nato izjavil, da ni niti trenutka pomišljal, da bi bežal pred sodiščem in da bo vedrega obraza stopil pred sodišče. Nato j« klub sklenil, da bodo demokratski poslanci, člani imunitetnega odbora, o priliki glasovanja o zahtevi preiskovalnega sodnika glasovali za izročitev poslanca Jovanoviča sodišču. Ljuba Davidovič je na današnji seji poslanskega kluba zahteval dve stvari: 1. da vsi poslanci redno obiskujejo klub in seje narodne skupščine; 2. da naj bo delo vlade intenzivno v zakonodajnem in upravnem pogledu, da se naj uspešnost vladnega dela hitro občuti. Radikalni klub je sklical sejo za jutri dopoldne ob 9. Minister Barič za kronske upokojence r Belgrad, 1. avgusta. (Tel. »Slov.«) Pri reguliranju pokojnin kronskih vpokojencev, katerih kronske pokojnine bi se morale prevesti na dinarske, je nastal spor pri glavni kontroli radi nekaterih odredb v uredbi za prevedbo kronskih opokojencev v dinarske. Glavna kontrola se je svoječasno obrnila na finančno ministrstvo za pojasnilo o teh spornih točkah v uredbi. Ker finančno ministrstvo na to vprašanje glavne kontrole ni odgovorilo, so pri glavni kontroli ležale nere-gene vse tozadevne prošnje kronskih vpoko- Tudi »Slovenec« je zabeležil izjavo, ki jo Je dal Radič zastopniku mednarodne časopisne agencije »Telegraphen Union«. V tej izjavi Radič deli poklone Italijanom in Madjarom. Ker je izjava mestoma taka, kakor bi jo govoril najhujši sovražnik naše države, mi sami nismo verjeli, da bi bil Radič tako govoril, smo prinesli izjavo le v kratkem izvlečku. To izjavo jo Pribičevič dementiral. >Telegraphen Union« je z ozirom na ta demenli razposlala sledeče pismo: Izjavo g. S. Radiča, ki jo je dal posebnemu dopisniku časnikarske agencije »Telegraphen Union« v Berlinu, je sprejelo uredništvo te agencije v soboto 28. julija ob 23. uri 16. m. iz Berlina. G. Radič je dal to izjavo dopisnika, ki ga je že preje dobro poznal in s katerim »ln osebna prijatelja. Izjava g. Radiča je avten-ilčna. Stjepan Radič je razložil svoje mišljenje o jencev, ki se jih ta spor tiče. Ker se do 1. avgusta niso storili v teh predmetih nobeni sklepi, je minister za socialno politiko Stjepan Barič o tem predmetu interveniral pri finančnem ministrstvu, ki jc obljubilo, da bo lahko glavna kontrola čimpreje napravila rešitev o tem predmetu. Istočasno je finančni minister obljubil, da bo skrbel, da bodo zahteve kronskih vpokojencev iz lanskega leta, ki bi morale pasti na račun partije 65, izplačajo čimpreje. krizi in personalni uniji svobodne Hrvai?ke s Srbijo, prav tako kakor so jo listi v Jugoslaviji objavili. Izjavi ni bilo ničesar dodanega. Nasprotno je par stavkov izpadlo. Namreč v odstavku, kjer govori o vojni diktaturi, ki bi pomenila začetek popolnega konca, je izostal tale stavek: »popolna in odločna oclcepitov Hrvatsko od Srbije«. Dalje je izostalo: »on (Stj. Radič) je osebno bil pristaš kabineta g. Hadžiča. On je celo predložil kralju tisto osebnosti iz Hrvatske, ki naj bi šlo v ta kabinet.« Na vprašanje dopisnika, ali so Hrvati res tako sovražno razpoloženi napram Italijanom, je odgovoril g. Radič doslovno: »To ni res, to je navadna laž. Nasprotno smo mi v večji meri kot Srbi interesirani na tem, da pride do spo-razumn z Italijo. Mi mislimo, da se bomo lažje sporazumeli z Italijani, kakor gg. Ninčič in Marinkovič. Mi nismo samo pristaši sporazuma z Italijo, ampak smo celo nasprotniki načrta, da bi se zgradila jugoslovanska vojna mornarica na Jadranskem morju. Mi Hrvati insistirani o na popolni nevtralizaciji zapadne obale Jadrana. Naj bo italijanska vojna mornarica edina mornarica na Jadranu.« S to dopolnitvijo je izjava dobesedna. Belgrad, dne 31. julija 1928. Časopisna agencija »Telegraphen Union« v Belgradu. Vse gimnazije ostaneta r Belgrad, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Več poslancev je predložilo nujen zakonski predlog, da se minister za prosveto pooblasti, da kljub členu 55 finančnega zakona, ki odreja ukinitev raznih gimnazij za prihodnje šolsko leto, ostanejo vse te gimnazije nedotaknjene ter da se v bodoče ukinejo samo v tem slučaju, če se istočasno na njihovem mestu organizirajo kake strokovne ali druge, temu odgovarjajoče šole z istimi krediti, kakor so določeni za dosedanje gimnazije v njihovi celoti. Poslanci prosijo za ta zakonski predlog nujnost. Ker je prosvetni minister na ta zakonski predlog že pri-8 Vil, bodo torej vse gimnazije, o katerih se je govorilo, da se bodo ukinile ali reducirale, ostale tudi vnaprej še v današnjem obsegu. Zemlioradniki r Belgrad, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Zemljo-radniški poslanski klub je izdal komunike o svojem sklepu, kjer pravi, da je sklenil v znak protesta, današnji seji ne prisostvovati, v bodoče pa 1)0 svoje nastopanje odredil z ozirom na zadržanje in delovanje vseh ostalih parlamentarnih skupili. Nemci v opoziciji r Belgrad, l.avg. (Tel. sSlov.«) Vodstvo nemške stranke je imelo danes sejo, kateri so prisostvovali zastopniki te stranke iz cele države. O tej seji se je izdalo obvestilo, v katerem se pravi, da vodstvo stranke zelo obžaluje in obsoja dogodke 20. junija in da končno z ozirom na dejstvo, da se nemškemu prebivalstvu ne gre na roko v izvrševanju njihovih zahtev, poziva vodstvo nemške poslance, da odslej zastopajo želje in zahteve nemškega prebivalstva v opoziciji proti vladi. Pucelj in Urek sta dvignila dnevnice že za avgust r Belgrad, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na dosedanje sklepe in posebno današnje sklepe KDK, da ne prizna belgrajskega parlamenta, se v tukajšnjih krogih mnogo govori 0 načelnosti teh sklepov, kajti do danes so skoro vsi poslanci KDK sprejeli dnevnice, ne samo za julij, marveč tudi za avgust. Med prvimi sta seveda sprejela dnevnice prvoborite-lja te nove koalicije Ivan Pucelj in Ivan Urek. Dnevnice so sprejeli tudi zuani prvaki kakor V i 1 d e r in drugi. To je pač najboljši dokaz, kako velika načelnost vodi Puc- 1 j a, U r e k a in tovariše v tej njihovi borbi. Naši avijatiki v Pragi r Novisad, 1. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes so naši aviatiki odšli na tekme male an-tante v Prago pod vodstvom majorja Rado-viča. V tekmi bo sodelovalo šest naših letal. Nobile končno v Rimu v Rim, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj ponoči ob 11. je general Nobile s svojimi tovariši dospel na kolodvor Termini v Rimu. Ze od 10. zvečer dalje se je nahajalo tam več kot 50.000 ljudi. Prisotni so bili zastopniki vlade, parlamenta, fašistovske stranke, rimski župan, poslanci in senatorji, številni častniki vojske in letalstva. Ko je dospel vlak, je množica prirejala Nobilu navdušene ovacije in vdrla v vagon. Svidenje ponesrečencev s svojimi rodbinskimi člani je bilo ganljivo. Nobilova soproga je jokala od veselja. Lc s t CZuVG SO mogli D apraviti PI uo tor do izhoda. Na trgu pred kolodvorom so množice prodrle kordon in se vsule okoli voz, v katerih so se peljali Nobile in njegovi tovariši, tako, da se več kot pol ure niso mogli odpeljati. Dr. Korošec bo kos svoj nalogi »Germania«, glavni organ nemškega cen-truma, prinaša o Koroščevi vladi uvodnik, v katerem se bavi v prvi vrsti z osebnostjo dr. Korošca in izvaja: »Po štiriindvajsetdnevni krizi je prišlo do novega kabineta, katerega vodi voditelj Slovencev dr. Korošec in v katerem je prvič, odkar obstoja jugoslovanska država, mož-prečan predsednik vlade. Novi ministrski predsednik je preizkušen Jugoslovan; obenem pa tudi državnik, ki svoje velike politične karijere ni začel šele s polomom stare Avstrije, ampak je imel dolgo desetletje že v stari državi pomembno vlogo. Korošec je po poklicu katoliški duhovnik; tudi to je omembe vredno, ker se je prvič zgodilo, da stoji na prvem mestu, na pravoslavnem Balkanu ne samo katolik-laik, ampak katoliški duhovnik. Katoliški duhovnik, ne-Srb, pa prepričan Jugoslovan — ti trije pojmi označujejo moža, pa tudi njegovo misijo, ki naj služi v luči krščanstva in narodnosti, v kolikor pride Koroščeva volja v poštev, spravi! In to notranje in zunanje-politič-no. Bila bi napaka, če bi se ne spomnili na dejstvo, da je bilo ob ustvaritvi vlade vzeto vprašanje obnovo ali ugasnitve jugoslovansko-italijanskega jadranskega dogovora. 28. julija je potekel rok, ko se prijateljska pogodba ali za pet let podaljša ali pa odpove in z 28. januarjem proglasi za ugasnjeno. Jugoslavija in Italija pa morete biti le zaveznici ali pa sovražnici — te iz avstrijske zgodovine vzete besede dr. Korošca bodo pač držale. Če pomislimo še na posojilo, ki se je odložilo na jesen, je krog nalog nove vlade očrtan. Zares — kopica nalog, ki zahtevajo celega moža, da lahko vodi državno krmilo. Ali bo dr. Korošec tej nalogi kos? Njegova preteklost govori za to. Ze četrt stoletja stoji dr. Korošec v politiki. »Germania« opisuje nato Koroščevo politično delovanje v okviru stranke in stare Avstrije; omenja razliko med njegovimi in naziranji dr. Šuster-šiča, delovanje v stari Avstriji, njegovo politične zamisli in zgodovinsko delo združenja nove s staro srbsko državo ter pri tem vzpo-reja hrvatske politike. »Če so sklenili Hrvati leta 1925 pod vodstvom Stjepana Radiča mir tudi z Belgradom, kar jo pomenilo kapitulacijo, niso v nadaljnjih treh letih nikdar razumeli izvojevati si v Belgradu tak položaj, ki bi odgovarjal njihovemu številu, inteligenci in gospodarski moči. Radič ni bil nikdar politik in nikoli ne bo; posebno pa ne odslej, ko je sklenil mir s svojim najhujšim nasprotnikom — Pribičevičem in tava za njim, tedaj zveza, v kateri razpolaga Pribičevič z višjo politično inteligenco, Radič pa z masami, katere izroča Pribičevičevi želji po moči. Kajti temu gre le za moč! Kako čisto drugače je ravnal previdni vodja Slovencev, ki je sklenil ravno pred lotom z radikalno stranko volivni pakt, se združil z radikali po septembrskih volitvah tudi v parlamentarno zajednico in tako dosegel, da je postal, četudi vodja le ene najmanjših strank, vsekako pa kot zastopnik najmanjšega jugoslovanskega naroda, krmar vse države, ne da bi zadel na odpor pri radikalih, ki imajo mesto ministrskega predsednika takorekoč v svoji dediščini! Ta primerjava previdne Ko-roščeve politike z zelo motno hrvatsko daje vsekako dovolj jamstva, da bo kos notranjemu, četudi ne ravno rožnatemu položaju. Če se gleda na parlamentarizem, je bil po neuspešni misiji Hadžiča edini izhod — stara koalicija, ker je opozicija odklonila tako koncentracijsko kot nadstrankarsko vlado, če ne pride do takojšnjih novih volitev. Tej zahtevi so od tiste strani, ki nosi odgovornost, ni moglo ugoditi, ker zahteva ratifikacija Net-tuna, zunanja politika sploh, kakor tudi vprašanje posojila takojšnje parlamentarne sklepe, ne pa — volivnega boja, čigar uspeh itak ne bi prinesel bistvenih sprememb.« Nato se bavi list s številčno močjo sedanje vlade in končuje: »Če smo govorili uvodoma o Izredno veliki odgovornosti dr. Korošca, je odgovornost opozicije še mnogo večja. Brezmejno nadaljevanje opozicije, obstrukcije ali celo abstinence utegne še razširiti oddaljenost v notranjem življenju Jugoslovanov. Toda jugoslovanski narod je absolutno demokratičen; drži na parlamentarizem kot vero v Boga. Gorje tistemu, ki se ga je do sedaj tu dotaknil!« Naroiaite .Slovenca'! Radič o italijanskem in madjarskem prijateljstvu do Hrvatov Zagrebška seja KDK č Zagreb, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Danes je bila v Zagrebu seja kluba KDK. V političnih krogih in med zagrebškim prebivalstvom so pričakovali to sejo z zanimanjem, ker se je trdilo, da bodo sklepi talce narave, da bodo zadovoljili težnjo po reviziji ustave, in da bodo sklepi oster odgovor vladi dr. Korošca. Ze zjutraj je prišlo precej zagrebških prebivalcev na Markov trg, kjer so manifestirali za revizijo ustave in za hrvatski sabor. Seja se je začela kasneje, kakor je bilo določeno, vendar pa je občinstvo ves čas manifestiralo, pri čemer pa ni prišlo do nobenih incidentov. Policija se je držala ob strani, kar je občinstvo priznavalo kot prav, tako da ni bilo skoro nobenih vzklikov proti policiji in proti osebnostim v današnji vladi. Sejo je otvoril Svetozar Pribičevič. Najprej je pozdravil Stjepana Radiča, nakar je predlagal za predsednika dr. Mačka. Potem je imel Pribičevič dolg govor. Takoj v začetku 'je naglašal, da je šlo pri ustvaritvi akta od 1. decembra 1918 in vidovdanske ustave za to, da se s pomočjo unitaristične ideje ustvari en velik narod, da pa je praksa pokazala, da se s pomočjo vidovdanske ustave ne more napraviti ničesar, temveč se z njeno pomočjo prihaja do hegemonije enih pokrajin proti drugim. V Belgradu vlada prepričanje, da smo mi (KDK) osvojeni kraji, Pribičevič pa pravi, da je on vedno dokazoval, da so se kraljevina Hrvatska, Cma gora in vse druge pokrajine zedinile po svoji volji v skupno državo. V Belgradu si na vsak način prizadevajo, da se sedanji borbi da značaj borbe Srbije proti Hrvatom. To pa ni točno, ker so Srbi v teh krajih v tej zgodovinsko-usodni borbi skupaj s Hrvati in z njimi solidarni. Posebno je naglašal, da je on v zadnji krizi na me-rodajnem mestu dokazoval, da se v tej državi čutijo ponižane ne samo Hrvati, temveč tudi Srbi, in da je to borba ponižanih. Dalje pravi, da je v zadnji krizi predlagal, da je edini izhod iz te krize razpust narodne skupščine in nove volitve. KDK je zahtevala, da pridejo v narodno skupščino ljudje, ki se bodo mogli pohvaliti, da so zares zastopniki naroda, in navaja, da je KDK izjavila, da ne more priznati narodne skupščine, v kateri se namesto argumentov razuma porabljajo argumenti revolverja, in izraža prepričanje, da bo ves civilizirani svet dal prav KDK, če bojkotira tako skupščino in če ne bo priznala njenih sklepov. Rekel je: »Smatramo, da so sklepi tc okrnjene narodne skupščine, ki ne predstavlja celokupnega naroda, ničevni za naš narod in posebna neobvezni za hrvatski narod. Razumemo, da so to tiče posebno finančnih obvezno-§ti, katere bi današnja okrnjena narodna skupščina hotela vsiliti narodu. Naj ve vsakdo, mi povemo to jasno in glasno, da teh finančnih obveznosti ne bomo priznali.« V nadaljnjem govoru je Pribičevič dalj časa govoril o reševanju zadnje krize in rekel, da so neki elementi v Belgradu pretili celo z amputacijo, in to celo oni, ki delo KDK imenujejo protidr-žavno. Navajal je, da si mora biti srbski element v prečanskih krajih svest svoje vloge, ker, če bi se vsi Srbi zbrali v borbi proti Hrvatom, bi Hrvatom ne ostalo nič drugega, kakor da se spustijo v borbo proti državi. Vendar vse prizadevanje Srbijancev ne bo imelo uspeha in KDK bo nadaljevala borbo, dokler te ne oslvarijo načela KDK. Nato je pozival vse prečanske stranke, da vstopijo v skupno borbo in ji pomagajo, bodisi na ta način, da vstopijo v KDK, ali pa, da izven nje podpirajo njeno delo. Od srbijanskih strank se ne more pričakovati ničesar, ker so napravile kartel za eksploatacijo države. Ponovno je izjavil, da KDK nikakor ne more priznati sklopov te narodne skupštine. Nato je naglašal, da KDK ne smatra za nikako zadoščenje s strani j-eniljoradnikov, ker vodijo borbo v parlamentu. Oni bi bili morali zapustiti narodno skupščino. Treba je, da Belgrad ve, da KDK ne more delati z nobeno stranko, ki dela z današnjim parlamentom. Dalje je navajal, da se danes ne bo moglo o vsem sklepati in da bodo današnji sklepi imeli samo načelen značaj, dočim se bo sklepalo na nadaljnjih sejah, kako se bo KDK borila proti tej vladi in temu sistemu.. Nato je bila majhna pavza, nakar je Pribičevič v imenu Radiča demantiral izjavo, ki je izšla danes v belgrajski »Politiki«. Potem ip Predavec čital resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno. Mir in red se v Zagrebu cel čas nista niti najmenj kršila. V Sofiji pokalo bombe v Sofija, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Danes ponoči je bil v policijskem predsedništvu izvršen bombni atentat. Neznan atentator jo položil v sobo šoferja bombo, ki je eksplodirala, napravila pa samo majhno materialno škodo. Ker se službujoči šofer ni nahajal v sobi, ni bilo nobenih človeških žrtev. Šofer domneva, da gre za osebno maščevanje. Začelo se je takoj poizvedovanje, ki je pa ostalo brezuspešno. Italijanske ladje v Trstu. e Trst, 1. avgusta. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je prispela v Trst flotilja 10 italijanskih vojnih ladij, in sicer 8 torpedovk m 2 križarki. Prihod ladij je menda v zvezi z velikimi manevri v Tirenskem morju. U Grčiji iščejo krivca.. v Atene, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Med Veni-zelosom in Pangalcsom je nastala vojna radi svoječasne ustrelitve generalov in politikov v vojaški revoluciji 1. 1922. List »Hestia«, ki stoji blizu Venizelosu, izjavlja z ozirom na včeraj javljene obdolžitve Pangalosa, da je Venizelos za usmrtitev odgovoren, da je bil Pangalos sam povzročitelj obsedbe in da je tudi na vojno sodišče najsilnejše vplival tako, da naj se izreče smrtna kazen, kar se more dokazati s pričami, dočim se je Venizelos, ki je takrat bival v Ženevi, poganjal za pomiloščenje. Pangalos pa je izjavil, da se mora z izvršitvijo smrtne kazni staviti eksempel. Tudi takratni zunanji minister in dragi ministri, ki so bili Venzelosovi prijatelji, so vsled pritiska Pangalosa odstopili. Nasproti tem vestem lista »Hestia« objavlja sedaj Pangalos nove obdolžitve radi usmrtitve politikov in vojaških oseb ter obdolžuje tudi voditelja vojaške revolucije, generala Plastirasa, češ, da je odgovoren za izvršitev smrtne obsodbe. Z ozirom na turško vest o nameravanem razgovoru med VenizClosom in Tevfik-Ruždi-be-jem sporoča vlada uradno, da med Grčijo in Turčijo ni nobenih obmejnih vprašanj in da je zahteva turških listov po majhnih popravah meje napram Grški popolnoma brezpredmetna. »Djumhuries« pa vztraja pri svojem včerajšnjem poročilu o nameravanih grško-turških pogajanjih glede ureditve meje v zapadni Traciji, dasi se to z grške strani. demantira. V diplomatskih krogih se smatra ta vest za turški poskusni balon. Pri tem gre v načelu za ureditev stanja, ki se smatra za nevzdržno, ker orient-ska železnica pri Odrinu prehaja na turška tla, potem pa teče 30 km po grškem ozemlju. Vendar je dvomljivo, ali bodo Grki privolili v to, da se ozemlje, po katerem teče železnica, vrne Turčiji. Za obsodbo - nož v orsa v Atene, 1. avg. (Tel. »Slov.«) V Bitolju so včeraj našli mrtvega grškega trgovca Baba-sisa v njegovem stanovanju. V njegovem telesu je tičal nož z napisom, da je bolgarski revolucionarni komite v Solunu izvršil svojo obsodbo. Jugoslovanske ohlasti so odredile zasledovanje mnogoštevilne komitaške tolpe, ki se baje skriva v okolici Bitolja. Uradna poslopja straži vojaštvo. Grško-bolgarska vojaška delegacija je včeraj na licu mesta ob meji pregledala slučaj, ki se je pripetil v petek. Truplo ubitega bolgarskega vojaka so spravili čez mejo, pri čemer so grške čete izkazale vojaško čast. Med Kitaifko in Dapontko London, 1. avgusta.(Tel. »Slov.«) Debata o položaju, ki je nastal na Kitajskem s tem, da se je sklenila kitajsko-amerišika trgovinska pogodba, se nadaljuje. Iz Tokija prihajajo vesti, da je Japonska ponudila kitajski vladi sklenitev enake pogodbe; po drugih informacijah pa bo Japonska čakala na razvoj dogodkov samih, ne da bi se prehitro angažirala. Predvsem zahteva Japonska gotova jamstva za že obstoječe japonsko posestno stanje na Kitajskem. Dalje jo je nemalo vznemiril zadnji govor Chamberlainov, ki je odrekel pose-kne japonske predpravice v Mandžuriji. Splošno se smatra, da bi vsaka taka trgov, pogodba mogla biti le odsev končne likvidacije kitajsko-japonskega političnega spora. Nova-stiara bavarska vlada v Miinchen, 1. avg. (Tel- »Slov-«) Včeraj je bil dva meseca po deželnih volitvah izvoljen novi bavarski kabinet v sestavi stare koalicije. Novoizvoljeni ministrski predsednik Held je izjavil v svojem programatičnem govoru, da bo Bavarska dasi ne bo nikdar izstopila iz Reicha, vedno ostajala pri tem, da se ohrani federativna temeljna ureditev države kot predpogoj za zdravo notranjo enotnost m močni zunanji razvoj nemške državne misli. Vlada bo vztrajala pri konkordatu, pri cerkvenih pogodbah, konfesionalnih šolah in pra-vicali staršev. Poiska odklanja Litvo v Varšava, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Merodaj-nl poljski listi izjavljajo, da poljskemu zunanjemu ministru Zaleskemu ne bo mogoče udeležiti se osebno konference, katero je za dan 15. avgusta predlagala litvanska vlada v K5-nigsbergu. Zato se bo s poljske strani predlagalo, da se vrši ta konferenca neposredno pred zasedanjem Društva narodov po podpisu Kellovega pakta. Sovleti naj branijo lastnino? v Bukarešt, 1. avgusta. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na noto Cičerina, ki je protestiral proti prodaji 200 ruskih ladij na Donavi, objavlja »Vitorul« poluradni komunike, kateri navaja, da romunska vlada ni nikdar sklenila prodati te ladje. Bila je samo imenovana komisija, ki naj bi pregledala, ali so ladje porabne ali ne. Če so nerabne, se bodo prodale na javni dražbi. Izkupiček pa se bo naložil v hranilnicah ali bankah na korist pravega lastnika ladij. Tudi drugi listi sc pečajo s Či-čerinovo noto in pravijo, da je ravno Čičerin najmanj upravičen postavljati se za branitelja lastnine. V Rusiji so sovjeti konfiscirali velikanske vrednosti, posebno pa romunski zlati fond. Stanje romunskega posojila v London, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Kakor do-znava Vaš dopisnik iz Cityja, se je med romunsko vlado in londonsko banko Schroder dosegel sporazum glede zopetnega plačevanja obresti na »slabo številko« londonske tranše 4 in pol odstotnega posojila od 1. 1913. Ta pogodba tiči v načelu v okviru pogajanj za novo romunsko 1 posoijlo. Dasi podrobnosti te postranske pc-j godbe Še niso objavljene, je glavna točka pogodbe vendar dovolj znana in obstoji v tem, da se nemudoma zopet začne obrestovanje celokup-? ne angleške tranše iz I. 1913 in da se zaostali kuponi odnosno boni, ki dosedaj niso bili izplačani, dodelijo k 4 odstotnemu romunskemu konsolidacijskemu posojilu iz 1. 1922. Brzoviak zavozil v vlak v Praga, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Danes zvečer ob 6 je na postaji Bienendorf pri Budjejo-vicah trčil brzovlak, ki vozi iz Gradeža v Prago, v osebni vlak, ki je stal na postaji. Lokomotivi obeh vlakov sta popolnoma razbiti, ravnotako tudi službeni voz brzovlaka, katerega je vrglo s tira. Poškodovan je bil tudi prvi vagon osebnega vlaka. Ranjenih je bilo 35 potnikov, med njimi 3 težko. Samomorilec — za znanost v Budimpešta, 1. avg. (Tel. »Slov.«) Pred nekaterimi dnevi je madjarski grof Franc Vigy-azo v nekem sanatoriju pri Dunaju v duševnem napadu izvršil samoumor. V svojem testamentu je svoje ogromno premoženje zapustil madjarski akademiji znanosti. Njegovo premoženje obstoja iz 30.000 johov zemlje z velikim številom gradov in umetnostnih zbirk neizmerne vrednosti. Umetnine bodo spravili v neki grad blizu Budimpešte, ki ga bodo spremenili v muzej. Grof Vigvazo je bil zadnji moški potomec te rodbine, žive pa še člani stranske linije, katerih zastopniki so že izjavili, da hoče testament ovreči. Karel sme ostati v Belgiji. Belgijski pravosodni minister je dovolil romunskemu princu Karlu, ostati v Le Coque s pogojem, da ne bo prevečkrat obiskoval obale c Blankenbergu in Ostendu. Ponesrečen poljski polet. Okrožni polet poljskega vojaškega letala v smeri Bagdad-Kairo-Varšava se je včeraj ponesrečil pri Bagdadu. Tam je poljsko letalo padlo na tla in se razbilo. Voditelj letala poročnik Szalas je mrtev. Politična belednica Koristi in dobiček so tudi prav hvaležen predmet jutrovske tolažbe. »Ze .dve leti ima ta gospoda vso upravo v rokah in ves državni aparat ji je na uslugo, in ljudstvo bo sedaj odgovorilo na vprašanje, kaj so nam prinesli, kaj so nam izvojevali, v čem so držali besedo«, tako menca »Jutro«. Da, ljudstvo bo odgovorilo. In sicer bo odgovorilo, da so se v teh dveh letih znižali davki, odpravile takse, znižale trošarine, da so se sprejeli socialni zakoni, da je v Slovenijo prišla cela vrsta podpor, da se je med nas vselil zopet red in mir, v katerem trajno in vztrajno napreduje narodno blagostanje. Odgovorlo bo: SDS je Slovenijo uničevala, SLS pa je škodo popravljala in nam znova na noge pomagala. Pa če bi SLS ničesar drugega ne storila, kot da varuje Slovenijo pred škorpijoni SDS, je samo za to treba, da jo imamo. Tako bo odgovorilo ljudstvo. Kako prodala dr. Roš „3utro"? Vsem je še v spominu hvala dr. Roša, kako se širi in prodaja »Jutro« v Laškem in okolici. Najeli so si res prodajalca v osebi g. Vindiša. Ta je na dan 15. ju'ija 1928 cel dan prodajal »Jutro«.. Pa je imel slabo kupčijo in mu je ostalo še toliko izvodov, da jih cel okraj toliko ne kupi, namreč 25 (beri in piši petindvajset). Ti ležijo na občinski blagajni še danes 26. julija v občinski pisarni. Tako je nastala mestna občinska pisarna v Laškem zaloga »Jutra«. Sedaj se vidi, koliko je vredna izjava dr. Roša na dan 17. junija 1928 ob priliki posvetovanj obč. funkcionarjev, ko je zahteval, da se strankarstvo odpravi. Gospod dr. Roš! Kdaj boste naredili dražbo nerazprodanega »Jutra«? Žerjavovske metode proti našim listom. Jožef Sivec, posestnik, Škrile št. 47 pri Golem, p. Studenec-Ig, je bil naročnik »Domoljuba«. Ker ga tri tedne U ni dobival, ie šel vprašat na Golo pom. poštarja Ponikvar Matevža, kje da je njegov »Domoljub«. Ta mu prve, da je ra pobožno pošto na Golem r.ekdo prišel ln dal en dinar in rekel, naj se »Domo- ljub«, za Jož. Šiveca pošlje nazaj, d« ga a« sprejme. In poštar M. Ponikvar je ta »Domo* ljub« poslal nazajl Kdo je bil tisti, ki je prinesel en dinart Zahtevamo, da pošta to stvar takoj preiščel — Naročnik Jož. Šivec ga ni pozlal nazaj in ni odpovedal »Domoljuba«. Pucelj junači v — »Kmetskem listu«. Pucljevi stranki teče voda v grlo. Na eni airani pobira Žerjav ostanke »samostojne«, nekdanje stare liberalce, na drugi strani pa poštenejši elementi obračajo hrbet šviga-šva-ga politiki g. Puclja in »Kmetskega lista«, zlasti odkar je spet aspirant napodpredsedni-ško mesto v SDS. Zato piše hude besede v »Kmetski list«. Pobožen je postal, postavlja se, da hodi v cerkev in v tem zaupanju kliče slovenske škofe na odgovor. Celo proti »Samoupravi« se je boril v zbornici — po njegovi samohvali — ker je pisala sovražno katoličanom. Lastna hvala, cena mala. Na to je pozabil g. Pucelj. Da si osveži spomin, smo par stvari na kratko. Kdo je v ustavnem boju glasoval za kancelparagraf? Ali ni bil verni gosp. Pucelj zraven? Ali se ni njegov »Kmetijski list« takrat posebno odlikoval z junačenjem za ta kancelparagraf? Ali ni to proticerkveno dejanje, g. Pucelj? Gosp. Pucelj sedaj ve in ne bo treba čakati odgovorov treh slovenskih škofov. Ali naj ga dalje spomnimo, da je list »Gruda«, ki ga menda ne bo tajil kot svojega dobrega otroka, pisal članke proti neumrjoč-nosti duše? In ta list je celo pisan za mladino. Gosp. Pucelj, to je odgovor na mogočno vprašanje: »Kdaj sem jaz ali pa kateri mojih prijateljev govoril proti veri, zoper cerkev ali pa duhovnike, če se morda niso katoličani pregrešili?« Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce. Tudi naj ne misli, da so oni ljudje »samostojni« kmetje, ki sproti pozabijo, kolikokrat se je njih politika izpremenila. SDSarska umazanost Pred Narodno tiskarno je čital neki gospod »Jutro« in končno izrekel tele besede: »Potrebna je opozicija, toda opozicija, ki kritizira res slaba dela vlade, ni pa prav in strašno krivično je, da se bori slovenski del SDS proti lastnemu narodu in to edino le radi strankarskih koristi. Fej, kako zavije in laže.« Mar niso te besede iskrene in resnične? Danes se trudi to časopisje usmeriti slovensko javno mnenje z njemu lastno lažisenti-mentalnostjo k Hrvatom. Zakaj pa? Odločno smo izpovedali, da obžalujemo Hrvate, ki jih je zadela nesreča dne 20. junija v narodni skupščini. Nikakor pa nečemo veled te nesreče žrtvovati svoje narodne, politične in go. spodarske individualnosti. Pred nedavnim sem čital v tukajšnjem uglednem ljubljanskem dnevniku, da nameravajo radičevci z revizijo ustave določiti v vsej državi le štiri oblasti in Slovenija bi spadala po tem načrtu k zagrebški oblasti. Torej tako. Slovenci pa, ki za SDS sploh ne obstojajo pod zagrebško Pribičevi-čevo komando. Mar ni to narodno izdajstvo? »Jutrova« nedeljska karikatura bi morala nositi na klobuku Judeža SDS. Čudimo se le Hrvatom, da se jim v dražbi SDS ne obračajo želodci. Ali oni ne vedo, da je do nedavno bila SDS strastna sovražnica Hrvatov in zaljubljena prijateljica Velesrbov? Preje je bila ustava njen nedotakljiv evangelij, danes »je« seveda za revizijo. Preje najhujša zastopnica narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, danes pa samo velehrvatska. Morilca Principa je povzdignila v junaka, ki mu je treba postaviti spomenik, seveda, ker ji gre umor v njen račun, dočim je Puniša Račič tak zločinec, kakršnega še svet ni videl, pa ne radi tega, ker je moril — saj moril je tudi Princip, ampak zato, ker umor ne gre v račun SDS. Naj si Hrvatje vendar ogledajo družbo, v kaj tero so zašli! Št. Peter pri Novem mestu. Dne 29. julija se je vršil tu shod pristašev SLS, na katerem so se sprejele primerne resolucije proti umazani pisavi demokratskega tiska. Na zboru je govoril tajnik Munda. Novosadska vremenska napoved. Toplo, vedro in tiho. Brez dežja. Temperatura ostane visoka. Dunajska vremenska napoved: Izpremen-ljivo oblačno, večja možnost neviht, zelo vroče. Potrti globoke žalosti na-znanjamo, da je gospa Bolha Reiriiman, m. Pichler soproga užiteljeva danes ob 10 dopoldne v celjski bolnici v Gospodu zaspala. Pogreb bo v petek 3. avg. ob 16 pop. iz bolnice na mestno pokopališče. Celje, 1. avg. 1928. Josip Reichman, soprog; Zalka, Zlatka, Jožek, Zdenka, Boža, otroci. Kod hodijo naše ljudske hčere? žensko in moškim in uveljaviti načelo enake odgovornosti za obe stranki. Posredovanje državnih oblasti v vprašanju javne morale se mora omejiti samo na slučaje, za katere so predvidene v kazenskem zakoniku posebne določbe. Kaznuje naj se: Vsak napad proti javni nravnosti, poizkušen ali izvršen bodisi z nasilnimi sredstvi bodisi s prevaro proti osebam vsake starosti in spola; vsako javno delo, s katerim se krši javna nravnost; vsako javno zavajanje v prostitucijo in zvodništvo ter vzdržavanje kakršnihkoli podjetij, v katerih se izvršuje prostitucija. Po teh načelih so rešile doslej vprašanje prostitucije evropske države: Anglija, Holand-ska, Švedska, Norveška, Danska, Švica (iz-vzemši Ženevo 1), Nemčija, Češkoslovaška in Avstrija (praktično, ne da bi bila sklenila poseben zakon. Prostitucijo je odpravila tudi Rusija. Stanje v Jugoslaviji V Jugoslaviji še nimamo enotne ureditve prostitucije. Ločiti je treba predvsem med tajno in tolerirano prostitucijo. Tajna prostitucija je v vsakem slučaju zabranjena ter se skuša z vsemi sredstvi zatreti, ker se izogiba vsakemu zdravstvenemu nadzorstvu. Tajna prostitucija je jako razširjena, tako da je število tajnih blodnic najmanj desetkrat večje nego takoimenovanih toleriranih. Tolerirana prostitucija se izvršuje pod nadzorstvom javnih oblasti (policijske in zdravstvene) ter se deli na kasernirano (javne hiše) in svobodno (poulično). Po načinu uredbe prostitucije se dele jugoslovanska mesta v šest skupin: 1. Belgrad. 2. Zagreb, Split. 3. Ljubljana. 4. Karlovec, Broti na Savi, Sisek, Zemun, Petrinjd, Koprivnica. 5 Sarajevo, Mcstar, Banjaluka. 6. Su-botica, Novi Sad, Sombor. Za Belgrad je izdalo ministrstvo za nar. zdravje 1. 1919. začasna pravila za zatiranje spolnih bolezni, ki so še sedaj v veljavi. Ta pravila ne poznajo kasernacije, a drugače so enostransko naperjena samo proti ženski. Glavno vlogo igrajo ambulance, kjer se spolne bolezni zdravijo brezplačno na račun ministrstva za nar. zdravje in — v kolikor sodeluje policija — na račun notranjega ministrstva. Zdravljenje je za žensko obvezno in mora vsak zdravnik ambulanci prijaviti okuženo žensko v svrho prisilne zdravniške preiskave in zdravljenja. Za moške okužence to ne velja. Kdor ovadi in dokaže, da živi kaka ženska kot blodnica, dobi nagrado. Zagreb je od leta 1919. trikrat reševal problem prostitucije.- Leta 1922. je slednjič ukinil kaser-nacijo z vtemeljitvijo, da nasprotuje nrav-nim, socialnim in socialno-etičnim načelom, v svojem bistvu pa je tudi v protislovju s kazenskim zakonom. Tolerira se poslej samo »svobodna prostitucija« na podlagi knjižic in obvezne zdravniško kontrole. Tajna prostitucija se z vsemi sredstvi zatira. Posebno važni so predpisi te odredbe, ki se tičejo ustanovitve skrbstvenega sklada za prostitutke. V ta sklad so obvezane prispevati samo vpisane blodnice. Iz njega se plačujejo vsi zdravniški stroški za preglede in zdravljenje, dalje podpore izgnanim ali odpravljenim prostitutkam kakor tudi vse pristojbine za policijsko nadzorstvo. (To je torej zopet težak davek iz blodništva, čeprav v drugi obliki! O. p.) Split ima nekako podobno uredbo, le da se toleri-rajo tudi še javne hiše; vendar je razmerje med lastnikom javne hiše in stanovalkami urejeno na podlagi svobodne najemninske pogodbe in ne sme najemodajalec dajati stanovalkam ne hrane ne drugih potrebščin. Vsako javno dekle mora v obrokih vložiti v hranilnico najmanj 2000 Din, kar ne sme dvigniti, razen ob odhodu iz mesta. Razen tega so vse prostitutke zavarovane pri bolniški blagajni. Stanje v Sioveniji V Ljubljani, kjer smo bili doživeli najsramotnejše afere javnega rufijanstva — v Mariboru in Ptuju je pokrajinska vlada odpravila javne hiše leta 1919. ter je tostvarna naredba še danes v veljavi. Tajno prostitucijo policija zatira. Dasi se je ta naredba o odpravi javnih hiš od nekaterih strani kritikovala, se je vendar izkazala kot edino pravilna. Tudi strah, da se bo poslej bolj širila tajna prostitucija, se je izkazal kot neopravičen. Tajna prostitucija je obstojala tudi prej. Z odpravo javnih hiš pa se je vsaj ukinila ona črna točka, da oblast daje dovoljenje za izvrševanje te nemoralne obrti ter se je odstranilo varanje javnosti, da so javne hiše s svojim zdravniškim nadzorstvom zaščita pred spolno kugo. Uradna statistika o ženskih osebah, ki so jih v Ljubljani zasačili pod sumom tajnega •blodništva in jih zdravniško pregledali, ima zabeležene za leta 1922. do 1927. naslednje številke: Zdravniško pregledanih Od tega oseb: bolnih: 15. Leta: 1922: 1923. 1924. 1925. 1926. ;1927. ;137 163 157 168 193 149 58 79 60 67 103 [106 18. letnih: 10 IU 8 15 20 18 Za leto 1928. je žal pričakovati precejšnjega poslabšanja teh številk. — Kar se tiče starosti teh žensk, je najvišje število takih, ki so stare 19—22 let; nato polagoma število pada; najstarejše v navedenih letih so bile 47 letne, in to 3—7, večinoma bolne. V evidenci vodi ljubljanska policija 350 prostitutk. Črni madež V vseh ostalih mestih Jugoslavije veljajo še odredbe in pravilniki iz predvojnega časa. Povsodi je še v veljavi reglementacija s ka-semacijo v najskrajnejših oblikah: Dekleta smejo samo 2 krat na teden za par ur na sprehod, % njihovega zaslužka pobira ruiijan odnosno rufijanka, v dneh, ko ni zdravnika, jih rufijan sam pregleduje, kadar dekle zapusti hišo, mora imeti eno popolno obleko! Itd. Vsi ti predpisi o reglemenlaciji prostitucije so v bistvenih točkah v nasprotju s sedaj veljavnimi zakoni: Nezakonito je dovoljevanje javnih hiš in njih obratovanje; nezakoniti odnošaji med lastnikom javne hiše in stanovalkami, nezakonito je omejevanje njihove svobode; nezakonito je izterjavanje plačila zdravniških stroškov od blodnic; nezakonito postopanje z ženskami, ki se zaradi bolezni ali starosti izločijo iz blodništva itd. Nekaj socialnih določb (podporni fondi in dr) vsebujejo samo predpisi mest Splita, Zagreba, Sarajeva in Subotice, ki so pa seveda docela nezadostne. Rešitev nirna Rešitev blodniškega problema je nujno potrebna tako s socialnega stališča kakor tudi s stališča javne varnosti. Ženska, ki je enkrat zašla v javno hišo, ob danih razmerah ne najde več poti v pošteno življenje. Če jo zaradi starosti ali bolezni vržejo na cesto, se uda-ja tajni prostituciji, pa tudi tatvini in goljufiji. V dokaz bodi dejstvo, da je med 350 blod-nicami, ki jih ima v evidenci ljubljanska policija, 31 takih, ki so bile že kaznovane zaradi zločina kraje in goljufije, 80 pa takih, ki so bile kaznovane zaradi prestopkov istih deliktov. Begunje. Delno izboljšanje teh razmer se je doseglo z ustanovitvijo zavoda za prisilno delo v Begunjah, kamor se oddajajo ženske, ki so bile obsojene po členu 6. zakona o zaščiti javne varnosti jn reda v državi in po drugih zakonskih predpisih, izvzemši ženske, ki bo-lujejo na akutni spolni kugi. Ta ustanova se mora smatrati kot represivna odredba proti osebam, ki so že nevarne javnemu zdravju in javni varnosti. Vendar je pa tudi takih, Id se zaradi mladosti in neizkušenosti še ne morejo uvrstiti med ptve, ker bi tak stik kvarno vplival na njihovo nravno čuvstvovanje. Že zakon o zaščiti javne varnosti predvideva v členu 6., da se morajo taka dekleta izročiti v vzgojevališče odnosno poboljševalnico. Zavod v Begunjah je državna last ter služi prvič kot ženska kaznilnica, potem pa Ne lep ne hvaležen ni predmet, kateremu naj veljajo te vrstice: prostitucija. Toda če je rana, ki zeva na našem narodnem telesu, gnojna in odvratna, ne smemo pred njo zatiskati oči, marveč si jo moramo ogledati in jo začeti celiti — čim preje tem bolje. Z dežele prihajajo tožbe, kako se naša dekleta, ki hodijo v mesto iskat kruha, izgubljajo. Te tožbe potrjujejo informacije na mestu, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad javno nravnostjo. Preje je prihajal mestni prostituciji dotok s Štajerske in Dolenjske, sedaj je pa začela omahovati že tudi Gorenjska ... Pozna se, da se socialni razkroj v naši . deželi nadaljuje in da je reševalna služba za tiste, ki jih je življenje iztrgalo iz domačega zatišja in jih čisto nepripravljene vrglo na široko cesto mest, kjer preže na svoje žrtve vsi mogoči izlcvarjenci, še nezadostna. Eno nam mora biti jasno, če hočemo naša dekleta zavarovati pred pogubo, če hočemo prostitucijo uspešno pobijati: danes je prostitucija, kar se tiče ženstva, gospodar-sko-socialen pojav, ki mu brez gospodar-sko-socialnih pripomočkov ne bo nihče kos. Dekleta se morajo začeti že v ljudski šoli pripravljati na pridobitno delo; dalje morajo odgovorni činitelji v domači občini odnosno fari poskrbeti za to, da nobeno dekle ne pojde na slepo v svet, a v vseh mestih morajo biti domovi in zavetišča, kjer bodo de-• kleta v stiski vedno dobila prenočišče in oskrbo, vzgojo in praktični pouk in slednjič jamstvo poštene službe ali dela. Sredstva za to se morajo dobiti; prispevati morajo država hi občine, zasebna dobrodelnost tudi ne bo odrekla pomoči. Domovi pa bi se mogli v velikem delu vzdrževati tudi sami, ako bi se postavili na dovolj široke temelje, tako da bi se dekleta v domačih delavnicah ne le učile, marveč tudi zaslužile. Začetek v tem pravcu imamo v zavodu sv, Marte in Marijinem domu v Ljubljani; tudi Vincencijeve konference razširjajo svoje delo v tej smeri. V Sloveniji smo najpogubnejšo, z etičnega, pravnega in socialnega stališča najnedo-pustnejšo obliko prostitucije — kasernacijo v javnih hišah — po zaslugi prve narodne vlade že odpravili. Toda s tem zla še nismo latrli, kakor že vemo. Razen tega pa ne smemo pozabiti, da vabijo naša dekleta Zagreb in Belgrad in vsa druga večja središča, da jih najdemo po vseh potih širom države, iščoče kruha in krova. Kake nevarnosti jim — nevednim, slabo vzgojenim, revnim in od vseh zapuščenim — prete na teh potih in koliko jih zaide — o tem vse premalo vemo, za to se vse premalo brigamo. Po nekaterih mestih naše države vlada prostitucija še v avojih najstrašnejših oblikah. Kdo ve, kdo se dii briga, koliko slovenskih žrtev propada po ti-snbstih brlogih? Koliko slovenskih moških zapravljali njih svojo dušo, svoje zdravje in denar? A misliti ne smemo samo nase, marveč tudi na hrvatske in srbske sestre in brate, misliti na celoto, ki čuti in nosi zlo vsakega posameznega dela. Obrnili smo se na pristojno uradno mesto za informacije glede sedanjega stanja prostitucije v naši državi in posebej v Sloveniji ter za smernice, po katerih bi se^dalo to težko vprašanje slednjič tudi v Jugoslaviji na kulturen način rešiti. Prejeli smo na naša vprašanja naslednje odgovore: Aboilclja Delu in propagandi dveh velikih med-naro.Vi organizacij se je zahvaliti, da je glede prostitucije nastal v javnem mnenju kulturnega sveta velik preokret in se to vprašanje rešuje poslej z višjih, etičnih vidikov. To sta »Mednarodna abolicijonistična federacija« (Federation abolitioniste internatio-le) in »Mednarodni urad za pobijanje trgovine z ženami in otroci« (International bureau for thfi Suppression of Traffic in Women and Children). Od leta 1919. se peča s tem vprašanjem tudi Društvo narodov kot posredovalec med državami in mednarodnimi uradi. Načela Abolicijonistične federacije so v glavnem naslednja: Vse izredne odredbe ta-koimenovane reglementacije se morajo odpraviti; namesto njih naj veljajo določbe splošnega kazenskega prava. Pri skrbi za javno zdravje se mora izključiti vsaka razlika med Po Južni Srbiji ' (Dalje.) Tudi južno od šumadije so povsod zgodovinsko zanimiva tla. Skoro vsak kraj ob progi spominja na osvobodilne boje, na en ali drug dogodek iz srbske zgodovine. Nisem se ustavljal v teh mestih, zato naj navedem samo par značilnejših. Niš, največje mesto severne Srbije za Belgradom, šteje preko 25.000 prebivalcev, je danes križišče železnic, bil pa je tudi v rimski dobi prav zaradi svoje lege v sredi balkanskega polotoka važno mesto. Tu je bil rojen cesar Konstantin Veliki leta 274. Mesto se je takrat zvalo Naissus. V vseh bojih v notranjosti polotoka je igral eno najvažnejših vlog. Danes je čisto srbsko mesto, ker so se Turki izselili. V bližini Niša spominja na osvobodilne boje iz leta 1809 tako zvana čele-kula, stolp mrtvaških glav. Turki so po nekem srbskem porazu zazidali glave padlih Srbov v ta stolp. Les k ovac šteje okrog 14.000 prebivalcev in slavi po svoji konoplji in tvor-uicah za njeno predelavanje. Prebivalci radi slišijo, če se reče o Leskovcu, da je »srbski Manchester«. Tudi Vranje je čisto srbsko mesto, ker so se po letu 1878, ko so mesto osvojili Srbi, izselili vsi Turki in Albanci. Ti so preje tvorili polovico .prebivalstva. Tudi Vranje slavi po svoji konoplji. Pri Ristov-c u se n?ha Srbija in začenjajo se kraji, ki jih danes Srbi ofieielno nazivajo Južna Srbija. Ali je ta naziv dober in pameten, o tem bi se dalo mnogo govoriti, pa tu ni mesto za tako razpravo. Kdor od daleč gleda, ne razume, zakaj bi se bali imena Macedonije, naj je tudi resnica, da je težko reči: to-le je bila včasih Macedonija, to pa ni bila več. V Južni Srbiji je ob progi slavno K u m a n o v o. Mesto šteje sedaj okrog 14.000 prebivalcev in se baje hitro razvija. To meslo poznamo vsi iz leta 1912, ko je srbska vojska v bližini tega mesta odločilno zmagala nad Turki, tako da ji je bila potem v glavnem odprta vsa Južna Srbija. V S k o p 1 j e, kjer sem se hotel najprej ustaviti, smo privozili z veliko zamudo. Pri postaji Kovačevac, južno od Mladenovca, se je pokvaril stroj in smo čakali in čakali na drugega. Te zamude se ni dalo več popraviti. Kljub temu sem z lahkoto dobil v Skoplju prenočišče v novem hotelu blizu postaje. Hotel je drugače vzoren, nič mu ni reči, toda komaj sem odgrnil odejo, sem zagledal dve stenici. Ko sem opravil potrebno pobijanje, sem se s prezirom vseh stenic vlegel in zaspal. Zjutraj Eem se zbudil zgodaj. Bilo pa je že toplo, saj se ne ohladi niti ponoči, in pa peklo me je na par mestih od nočnih prijateljic. Vendar posebno se zaenkrat niso znesle nad menoj. Skoplje. Zjutraj sem začel z ogledovanjem mesta. Nekaj časa sem hodil sam in ogledoval to mešanico vzhoda in zahoda. Cesta kralja Petra, kjer je bil moj hotel, ima danes čisto evropejsko lice. Široka cesta z novimi poslopji, zlasti z novimi hoteli in kavarnami. Pred letom 1912 je bila še tako ozka, da baje ni mogel skozi avto, s katerim se je pripeljal v mesto sultan Abdul Harnid. Način, kako so ulico širili, je bil zelo preprost in je v Skoplju, kot so mi pravili, še vedno v navadi. Kar treba odstraniti, se zažge. Kdo? Največkrat vsi vedo, a nihče ne izreče. Včasih baje tudi lastniki sami, saj gre potem vsa krivda na splošnega krivca. Zavarovalnice se na vsak način Skoplja še ogibljejo. Na kralja Petra cesti stoji star hotel pri Belem orlu. Ta menda noče zgoreti, četudi so že večkrat z njim delali poizkuse. Par pogorišč sem videl sam na lastne očj, Skoplje raste. Mnogo zidajo, hiša za hišo raste iz tal. Ulice so seveda šc neurejene in je včasih težko najti, kar želiš. Ko sem hotel do velikega županstva, sem vprašal tri orožnike, tudi kot ženska prisilna delavnica in kot zavod za vzgajanje in poboljšanje mladoletnih deklet. Uprava in nadzorstvo je v rokah usmiljenih sestra sv. Vincenca P. Država plačuje družbi za vsako osebo dnevno 9 Din; za ta znesek mora družba oskrbovati vse internirane osebe s hrano in obleko in vrhu tega skrbeti za njih zdravljenje in pouk. V zavodu je prostora za 300 oseb, in to za .150 obsojenih, ki v kaznilnici prestajajo svojo kazen, ter za 150 ženskih oseb, ki se pošljejo zavod bodisi na prisilno delo bodisi v vzgajanje in poboljšanje. Lani je bilo v zavodu 67 kaznjenk, 96 prisiljenk in 11 mladoletnih. V ta zavod se odpravljajo iz cele države vse ženske, ki morajo odslužiti prisilno delo, ter mladoletne, ki se ne morejo oddati v zavod v Slavonski Požegi, ker so kriminalni tipi. Spričo velikega števila prostitutk in ve-like kriminalitete med ženskami je jasno, da zavoda v Begunjah in Slavonski Požegi nikakor ne zadostujeta. Razen tega je škodljivo, da so v Begunjah pod isto streho spravljene ženske, ki so kaznovane zaradi težkih zločinov, obenem z osebami, pri katerih je še upanje, da krenejo na boljšo pot. Preventivno delo. Še nujnejše bi bilo preventivno delo, da bi se dekleta, ki odhajajo z doma zaradi zaslužka, obvarovale nevarnosti, ki jim prete na potovanju in ob prihodu v mesta. Nujno bi bilo potrebno, da bi se vsaj po vseh glavnih mestih odprli domovi za dekleta. Te domove, ustanovljene po zasebni pobudi, bi morala država podpirati in si s tem zagotovili pravico nadzorstva. Pri reševanju blodniškega problema se morajo vpoštevati etični, zdravstveni in socialni vidiki; spričo zelo zapletenih razmer po različnih mestih naše države je enotna rešitev v vseh podrobnostih nemogoča. Pač pa se je povsodi treba držati vsaj nekih temeljnih načel. Smernice za rešitev problema Naš vir navaja nato dvanajst takih temeljnih načel, ki kažejo, da osvajajo naši poklicani uradni krogi nasproti vprašanju blodništva etično visoko stoječe vidike — v kolikor seveda ipak ne dajejo koncesij danim razmeram. Ta načela v glavnem zahtevajo: Javne hiše naj se po vsej državi brezpogojno odpravijo. V kolikor se po mestih tolerira svobodno blodništvo, naj se uredi v soglasju s pravnimi, zdravstvenimi in socialnimi načeli in zahtevami. Tajna prostitucija se mora zatirati in kaznovati; kaznovati tudi tisti, ki jo podpirajo. Zdravljenje spolnih bolezni je za oba spola enako obvezno in brezplačno; za širjenje spolnih bolezni sla enako odgovorna in kazniva moški kakor ženska. Lahkomiselna mladoletna dekleta, ki jih starši ne morejo krotiti, se morajo oddali v poboljševalnice, v katerih naj se izuče za primeren pridobitni poklic. Nepoboljšljive tajne blodnice naj se internirajo za določeno dobo v prisilne delavnice. V posebnih zavodih naj se internirajo in zdravijo neozdravljivo bolne. Po mestih naj se ustanove domovi in zavetišča za dekleta, ki naj bodo v zvezi z javnim posredovanjem dela in služb. Ljudstvo naj se s predavanji in potom tiska poučuje o nevarnostih nenravnega življenja. Čim prej naj se reši stanovanjsko vprašanje, da otroci ne bodo prisiljeni spati z odraščenimi v istih prostorih. Tem predlogom naših uradnih krogov naj dodamo s svoje strani še enega. V mnogih naprednih deželah so v javnonravstveni policijski službi že uvedli ženske moči, ki se jim poverja nadzorstvo nad mladostniki, zasliša-vanje deklet, ki pridejo policiji prvič v roke in podobno. Ta ustanova se je povsodi obnesla. Ali ne bi z njo poizkusili tudi pri nas? Seveda bi mogle priti v ta nainen vpoštev le izbrane, visoko izobražene in globoko resne osebnosti. predno sem dognal, katera hiša bi to bila. Imena nove ulice, kjer je veliki župan, vsi trije niso poznali in zato je bilo potem treba opisovanja hiš in oglov, okrog katerih naj hodim. Pri tem sem takoj v jutranjih urah nabral prahu, kot je to mogoče le v Skoplju. Hvala Bogu, da je to> liko snažilcev čevljev, ki te ne puste zaprašenega mimo. Skoplje napreduje. Gimnazijski ravnatelj ml je zatrjeval, da šteje mesto danes že 100.C00 prebivalcev. Opozoril sem, da ima po zadnjem ljudskem štetju nekaj nad 40000, toda on je vztrajal, da je sedaj že 100.000, ker da raste in napreduje. Nisem imel prilike, da bi trditev o številu prebivalstva sam kontroliral, na vsak način pa je resnica, da mesto napreduje. Tujcev dobiš povsod dovolj, še več pa priseljencev iz severnih krajev. Mnogi so v mestu že od prve balkanske vojne, še več jih je prišlo sev eda po letu 1918. Ko sem malo ogledal na svojo roko, sem poiskal vodnika, Slovenca, ki natanko pozna Skoplje. Z največjo prijaznostjo in požrtvovalnostjo me je vodil od ene skoplianske znamenitosti' do druge. Hudo sva se potila po prašnih skopljanskih ulicah, toda v kratkem času sva veliko ogledala. Brez njegovega vodstva bi v Skoplju marsikaj izjrrešil t 9 aj/e novega KOLEDAR. Četrtek, 2. avgusta: Porciunkula, Alfonz Ligvorij. ZGODOVINSKI DNEVI. 2. avgusta: 1921 je narodna skupščina izročila sodišču vse komunistične poslance. — 1788 je umrl angleški slikar Th. Gainsborough. — 1897 je umrl poljski pesnik H. Asnyk. — 1908 Se je otvorila planinska koča na Be-gunjščici. — 1905 je umrl slovenski pisatelj vseučiliški profesor dr. Gregor Krek. * * * * Gg. duhovnikom. Po pomoti niso v Belgradu pravočasno otvorili kredita po partiji 53 in zato duhovniki v Sloveniji niso prejeli prvega svojih plač. Poslanci SLS so takoj brzojavno posredovali in upamo, da bo stvar v par dneh ugodno rešena. + 401etni jubilej mašništva. Danes praznuje 40letni jubilej mašništva g. svetnik p. Alfonz Svet, župnik minoritske župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju. Jubilant se je rodil 1 1859 v Žalcu v Savinjski dolini. Bogoslovne nauke je končal v Gradcu in na Dunaju, kjer je tudi bil posvečen 1. 1888. za mašmka. Pri-miciral je ravno v tej cerkvi, kjer bode tudi obhajal 401etni jubilej in Bogu daroval daritev za sprejete dobrote. Kljub svoji težki bolezni, vsled katere je bil 1. 1920./22. štirikrat operiran, ga vidimo danes zdravega, duševno čilega in požrtvovalnega v delu za blagor svojih župljanov. Kako ga vsi spoštujemo, bo pokazala najbolj današnja slovesnost, ko se bode zbralo veliko starih njegovih prijatelj duhovnikov, zastopniki oblasti, velika množica vernikov in organizacije. Kot spomin mu poklonijo farani relief umetnika Lojča, ki predstavlja idejo mašniškega poklica: iugum meum suave est et onus meum leve. Ob te) lepi slovesnosti bo tudi sprejelo redovniško obleko sedem dijakov naše provincije, ki odhajajo v Zagreb v novicijat in daljne gimnazijske nauke. Gospodu jubilantu želimo, da dočaka še zlato in biserno krono mašništva! ★ Volitve občinskega odbora v občini Medvode. Prejeli smo sledeče: Velecenjeno uredništvo dnevnika »Slovenec« v Ljubljani. Z ozirom na notico v štev. 173 z dne 1. avgusta 1928, v kateri naprošate gospoda velikega župana, naj me opozori, da je treba razpisati občinske volitve za občino Medvode, si Vam uso-jam uljudno sporočiti, da so se vršile zadnje volitve dne 15. novembra 1925 in da si zato nisem v svesti, da bi bil dosedaj v tej zadevi »zgrešil termin«. Okrajni glavar za okolico. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1928. - Ferjančič. ir Pri preinembah naslova naj cenj. naročniki naznanijo vselej tudi dosedanji naslov. S tem zelo olajšajo^ delo in se lažje pravočasno in točno postreže. ★ Prošnja na ljubljansko direkcijo drž. železnic. Ker je skladišče na postaji Petrovče tako rekoč gotovo, in ker imamo hmeljsko se-zijo pred vratmi, prosimo, da se nam olajša iz gospodarskih in trgovskih ozirov, da se to skladišče preda javnemu prometu najkasneje 10. avgusta. — Več PelTOvčanov. ~k Štipendija za nadaljevanje študij v Poljskem. Ministrstvo prosvete je podelilo štipendijo poljske vlade za nadaljevanje študij na Poljskem za leto 1928-29 dipl. phil, Francetu Tomšiču iz Novega mesta. •A Ob proslavi 4501etnice višnjegorskega mesta bodo v nedeljo ojačeni vlaki na progi Ljubljana-Novo mesto-Višnjagora. Radi obilnega prometa bode zvečer ob 21.30 odhajal še drugi del osebnega vlaka proti Ljubljani tako, da bodo imeli priliko tudi zakasneli gostje odpeljati se domu. k Sfetiicol. najboljše sredstvo proti stenicam dobite samo v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica. ■jfc Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef«-grenčice neovirano lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobro-dejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz - Josei«-vode tudi potom njihovih raziskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. V tisku je in v kratkem izide: Dr. Mihael Opeka: Studenci žive vode Štirinajst govorov o svetih zakramentih Strani 240. — Cena 32 Din, po poŠti 2 Dm več. Naroča se lahko že naprej pri založnici, prodajalni KTD H. Ničman v Ljubljani. Iz seje ljubljanskega oblastnega odbora dne 31. julija 1928, V oblastno službo za poduradnika v I. plačilno stopnjo se sprejme s 1. avgustom Josip Cotič, privatni uradnik v Ljubljani. Oblastni odbor odobri pravila »Društva poduradnikov in služiteljev v ljubljanski oblasti« ter se izjavi, da sprejme pravice in dolžnosti iz § 16 teh pravil. Dijaški podporni zalogi I. dri. gimnazije v Ljubljani se dovoli zaprošena podpora, ki obstoji v tem, da ji oblastna zaloga šolskih knjig in učil odstopi večje število učnih knjig brezplačno v last. Zgradba mostu čez Pšato v Mostah se poveri gradbeni ivrdkj »Gradidcm« v Ljubljani. — Zgradba mostu čez Jereko na deželni cesti Bled—Bohinj pa se odda stavbenemu podjetju »J. Slavec« v Kranju. Poročilo odbornika dr. Antena Milavca glede graditve gnojničnili jam v ljubljanski oblasti se vzame na znanje ter se mu v tem zmislu da potrebno pooblastilo. Viktor Šolar, honorarni nastavljenec y. bolnici za duševne bolezni v Ljubljani, se ime-, nuje za poduradniškega pripravnika in se pri-? deli kotlarni splošne bolnice istotam. Namestijo se za oblastne cestarje na cesti Kranj—Jezersko: Janez Zorman, Janez Tri-lar, Anton Kremsar, Jožef Štular, Ivan Koder, Ivan Čebulj, Franc Šenk, Ožbald Kaštrun in Alojzij Kaštrun. — V škofjeloškem cestnem okraju: Matevž Starman, Jernej Svelšak, Fr. Štiglic, Lovro Benedičič, Rudolf Gasser, Alojzij Kokalj, Martin Krmelj, Janez Tavčar, Janez Peternelj, Franc Pagon, Janez Križaj. Janez Gaber in Peter Jugovic. — Na cesti Naklo —Ljubelj: Franc Šparovec, Franc Žibert, Karel Zabovnik in Leopold Kralj. — Na cesti Kalce—Idrija in Kalce—italijanska meja pa Matija Rupnik. — Vsem bivšim državnim cestarjem, ki so prevzeti v oblastno službo, se dosedanja službena doba šteje v napredovanje. Za jezersko in ljubeljsko cesto se razpiše mesto začasnega cestnega mfljstra s sedežem v Kranju. Pogoji se objavijo v »Samoupravi«. Sprejme se pravilnik za okrožne zdravnike ljubljanske oblasti v zmislu čl. 14 uredbe, s katero se ureja samoupravna zdravstvena služba v ljubljanski oblasti izven mesta Ljubljane; pravilnik za oblastno strežniško šolo v Ljubljani; hišni in bolniški red splošne bolnice v Ljubljani; hišni red bolnice za ženske bolezni v Ljubljani in hišni red za Javno bolnico v Brežicah. Nakazanih je tudi več podpor iz oddelka za javna dela in deželno imetje, splošnega socialnega skrbstva in iz poglavja za deželno kulturo, pri čemer se je pred vsem oziralo na kraje, ki so prizadeti po suši. Inženerju Ivanu Hvastji, kmetijskemu referentu, se odobri ostavka na oblastno službo. Cfublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. V noči na petek: Piccoli na Dun. cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. • * • 0 Peka kruha. Zadruga pekov sporoča občinstvu, da pekarne ob sobotah ne bodo več sprejemale peke domačega kruha. — Po naredbi velikega župana ljubljanske oblasti morajo pekarne prenehati z delom že ob štirih popoldne in je radi tega nemogoče prevzemati kruha V peko. O Skupen protestni shod nameščencev in delavcev je sklicala v sporazumu z ostalimi delavskimi organizacijami Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije. Shod se vrši v petek, dne 3. t. m., ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Shod, ki je sklican v svrho protesta proti poslabšanju uredbe o delovnem času in neizvajanju nared-be velikega župan, je prvi skupni shod nameščencev in delavcev v Ljubljani in vsled tega je naravno, da je interes za ta shod med prizadetimi nameščenci in delavci zelo velik. 0 Križišče Rosljeve ceste in Komcnskega ulice se bo 2. in 3. avgusta tlakovalo, zato se vozovni promet te dni preko te točke ne more vršiti. © Danes, četrtek, 2. avgusta, koncert vojaške godbe na vrtu restavracije- hotela Union. O Dr. Milan Porko od 4. do 15. avgusta ne ordinira. 0 Umrli so v času od 28. julija do 1. avgusta: Ozbič Martin, 61 let, delavec južne železnice, Zelena jama 126; Jožefa Škudelj, cerkovnika žena, 69 let, Ravnikarjeva ulica 16; Josip Miklič, krojač, 17 let, Žužemberk 144; Marijana Jenko, žena zidarja, 32 let, Smlednik 40 pri Kranju; Valentin Svegelj, bivši čevljar, 78 let, Vidovdanska cesta 9; Fr. Perko, delavec, 75 let, Podhosta 117. Vsi navedeni so umrli v bolnišnici. O Samoumor Minke Hrovatove. Včeraj dopoldne so se na Jurčičevem trgu zbirali ljudje in opazovali, kako je policijska komisija ugotavljala nov slučaj samoumora. V noči od torka na sredo se je s plinom zadušila modistka Minka HorvatoVa, stanujoča na Jurčičevem trgu št. 2. Hrovatova je bila zadnje čase živčno bolna in je bolehala za hudo ner-vozo. Večne pravde, rubežni in drugo so se Hrovatovi najbrže tako pristudile, da je sklenila oditi sama prostovoljno v smrt. Predvčerajšnjim se je vlegla v svojem zadnjem stanovanju na Jurčičevem trgu št. 2 na posteljo in izpustila plin. Včeraj dopoldne so jo našli ljudje mrtvo v stanovanju. Prva je stopila v stanovanje 181etna Fani Ponikvarjeva, ki jo je plin takoj omamil, da se je onesvestila na tla. Kasneje je prišla tudi njena sestra — obe sta pri Hrovatovi služili kot pomočnici — in se jc tudi ona onesvestila. Na klice na pomoč so prihiteli sosedje, ki so obe sestri obudili z umetnim dihanjem k življenju. Obvestili so rešilni avto, ki je Ponikvarjevo odpeljal v bolnišnico, kjer so ji nudili zdravniško pomoč in jo rešili. Za Hrovatovo pa ni bilo pomoči, kajti plin jo je že ponoči umoril. Dopoldne je prišla na lice mesta takoj policijska komisija, ki so jo tvorili rev. nadzornik Ljubič, polic, zdravnik dr. Avramovič in detektiv Pečar. Komisija je odredila prevoz trupla Hrovatove v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ni izključeno, da je Hrovatova storila svoj samoumor v navalu hipne blaznosti. Prva najina pot je bila na grad, ki ga imenujejo Dušanov grad. Pravijo, da je res ta grad car Dušan precej predeloval in da torej bolj po pravici nosi njegovo ime kot pa glavni most čez Vardar, ki veže oba dela mesta, ki pa je najbrž že stal, ko je prišel Dušan v Skoplje. — Z gradu se da pregledati mesto in okolico. Na vsak način je okolica Skoplja zanimiva, le premalo zelenja je za naše oči. Vodeno in Skopska Črna gora, v daljavi Šar planina z najvišjim vrhom Ljubotinom, to je pogled, kjer se oko ne utrudi tako brž. Toda prav ta okolica je vzrok, da je Skoplje sorazmerno nezdravo mesto. V tej okolici so one stoječe vode, ki rede komarje, raznašalce malarije. Voda v Skoplju in bližnji okolici je sploh slaba. Zlasti je poleti nevarno piti to segreto mlakužo. Mnogi slovenski vojaki obole v Skoplju ravno radi pomanjkanja pitne vode. V silni vročini si ne znajo pomagati in pijejo v svojo nesrečo, včasih v svojo smrt. — Grad sam je danes prav za prav skupina vojašnic, ki so večinoma*iz turške dobe. Nikakor pa si seveda ne smemo predstavljati skopljanskega givdu kot ljubljanski grad. Skopljanski leži prenizko in ne obvlada mesta kot ljubljanski našo prestolico. Ljubljančani sami ne vedo, kako lepa * v . « ___ _'___A T^. ba Krti, točka je za Ljuoijauu ujcn &'ovj »^ ®c občuti v tujini. Takoj pod gradom je zanimiva pravoslavna cerkev sv. Spasa. Cerkev je majhna in do polovice zidana v tla, tako da moraš vanjo navzdol po stopnicah. Pripovedka pravi, da je turški poveljnik zagrozil, da bo dal odstreliti ves zid, ki bi oviral razgled z gradu. Da poveljniku niso zastrli razgleda in da ni uničil cerkve, so jo zidali v tla. Tako pripovedka. Na vsak način pa je resnica, da se kristjanom pod Turki ni godilo dobro in da so jim gospodarji ob vsaki priliki pokazali, da so gjavri in manj vredni. Zato pa je razumljivo marsikaj, kar se je po letu 1912 zgodilo proti Turkom, četudi ne moremo odobravati. Na svetu se pač vse maščuje na en ali drugi način. Noben nasilnik pa se seveda še ni iz tega ničesar naučil. Da je zgodovina učiteljica življenja, je pač le pobožna želja vzgojiteljev. Cerkev sv. Spasa ima ikonostas, ki ga štejejo med najzanimivejše v Macedoniji. Izrezljan je iz orehovega lesa in predstavlja razne zgodbe iz sv. pisma. Delali so ga slavni mojstri iz Debra. Ti so izvršili najlepše ikonostase po Macedoniji. Poleg skopljanskega sta najbolj znana oni v Novem selu pri štipu in v mona-stiru Jovana Bigorskega ob Radiki, vzhodno od Debra. Zadnji je od vseh treh najlepši. Na skop-ljanskem so ti umetniki tudi sede predstavili, skromne ob strani seveda. Izrezljani so, kako delajo, režejo in dolbejo. Tudi drugod po Macedoniji je precej del teh mojstrov, toda danes je ta umetnostna obrt čisto propadla. Ko sem kasneje v Debru izpraševal, če še kdo dela, so mi rekli, da že davno nič več. Danes so Debrčani znani zidarji, rezbarjev pa ni več Haritoor Posvetitev pomožnega škofa lavan tinskega dr. Ivana Tomažiča Maribor, 1. avgusta. Ze na predvečer slovesne posvetitve se je pred poslopjem stolnega kapitelja na Slomškovem trgu, kjer stanuje novoimenovani pomožni škof lavantinski, zbrala velika množica ljudi. Ob pol 21 je prispela godba Katoliške mladine z lampijončki ter odsvirala pred s-tolno-kapiteljsko palačo nekaj primernih komadov na čast prevzvišenemu škofu dr. Ivanu Toma-žiču, ki se je v toplih besedah zahvalil za prijetno presenečenje. Na današnji dan škofovega posvečenja pa so potekle obredne slovesnosti z vso slovesnostjo in svečanostjo. Točno ob osmih se je iz škofove palače, nad katere vhodom blesti priložnosti napis »Ecce sacerdos magniH«, razvila procesija v cerkev, ki so jo verniki iz samega mesta, pa tudi z dežele, čisto napolnili. Obrednih svečanosti, ki so trajale do pol 11, in jih je izvršil knezoškof lavantinski dr. A. Karlin ob asistenci škofov dr. Jegliča in dr Srebrni-ča, so se udeležili tudi zastopniki državnih, vojaških in samoupravnih oblasti: veliki župan dr. Schaubach, oblastni predsednik dr. Lesko-var, mestni poveljnik Dimitrije Spaaič, mestni župan dr. Juvan, prosvetni šef dr. Kotnik in drugi svetni dostojanstveniki ter razne mariborske verske in prosvetne organizacije z dru- Sezijska razprodaja sivih in drap čevljev Din 189 VOSKA 'Krekov trg štvenimj zastavami, mnogoštevilna duhovščina iz cele škofije. Med cerkvenimi dojtojan-stveniki so bili navzoči prorektor ljubljanske univerze dr. Lukman, uiiiv. prof. dr. Slavič in opat rajhenburškega trapistovskega samostana Placid Epalle. Na koncu se je posvečeni pomožni škof dr. Ivan Tomažič v gladki latinščini zahvalil najprej svojemu ordinariju knezoškofu dr. Karli-nu ter obema škofoma soposvetiljima; nato je nadaljeval svoj zahvalni govor v slovenščini ter naslovil tople besede zahvale zastopnikom vseh državnih, vojaških in samoupravnih ob-, lasti, navzočim duhovnim sobratom iz cele škofije ter mnogoštevilnim vernikom. Zunaj pred cerkvijo pa se je zbralo veliko ljudstva, ki je tvorilo špalir veličastni procesiji, ki se je vračala v škofovo palačo. Popoldne pa so se v malem semenišču zbrali prijatelji, sošolci ter osebni čestilci pomožnega škofa dr. Tomažiča in zastopniki nekaterih naših prosvetnih organizacij. Uvodne besede je spregovoril presvitli škof sam, ki je navzoče pozdravil in svoj govor ob živahnem pritrjevanju navzočih zaključil s prelepim geslom, ki si ga je presvitli izbral v smislu Fran-čiškovih besed: »Non ego, sed Deus« (Ne jaz, ampak Bog!). V izbranih besedah ter živahnem tonu je nato slavil vse vrline in sposobnosti in pa podrobno znanje, ki jih ima novi škof glede ustroja cerkvenega življenja in pa potreb la-vantiuske škofije, g. msgr. Vreze, čigar izvajanja so vsi navzoči sprejeli z vzklikanjem novemu škofu. Svoje čestitke so novemu škofu izrekli še sledeči prijatelji in znanci: Roman Škerbs, župnik pri Sv. Ani na Prevorju, dekan Sagaj, oblastni poslanec Hrastelj, slovenski šolnik dr. Janko Bezjak, šolski nadzornik Ivan Tomažič, završki dekan Podvinski, velikonedelj-ski dekan Friderik Horvat, profesor Watzl, profesor Ivan Prijatelj, profesor dr. Franc Su-šnik, dekan ljutomerski Weixl, župnik župnije sv. Petra in Pavla v Ptuju p. Alfonz Svet Posebno zanimanje so vzbudila izvajanja nečaka kardinala Missie, Franca Missie, b9go-slovnega profesorja v San Paolo v AperucE Prevzvišenemu pomožnemu škofu dr. iJte* mažiču pa želimo obilo božjega blagoslova v delu za verski dvig in napredek lavantinske škofije v duhu blaženega škofa Antona Martina Slomška. □ Gradbena dovoljenja so dobili: Klarič Peter in Marija za zgradbo pritlične stanovanjske hiše na Betnavski cesti, Verstovšek Helena za zgradbo prizidka na hišo Stritarjeva ulica 17, Kašpar Ivan za zgradbo stanovanjske hiše v Koseskega ulici, Schvveiger Viktor za zgradbo stanovanjske hiše na Joštovem zemljišču, Josip in Franjo Schauper za preureditev hiše na Slomškovem trgu 19 b in Mariborska tekstilna tvornica za gradbo lesenega skladišča. Uporabno dovoljenje pa se je izdalo: Ivanu Sojcu za preureditev pritličja v Razlagovi ulici ter mestni občini mariborski za avtogaražo in delavnico. □ Iz seje mestnega sveta. Cirkusu K!udsky se odpišejo davki v znesku 9000 dinarjev. — Pevskemu zboru UJU, ki nastopi ob priliki tukajšnjega učiteljskega kongresa, se dovoli podporo 2000 Din. — Udruženju UJU samemu pa 5000 dinarjev .— Zabrani se postavljanje ograjnih zaprek ob Dravi, ker ovirajo promet splavov. — Prepove se ribarenje s sakom (mrežo). Vožnja z majhnimi čolni po Dravi se tudi zabrani. □ Na današnji seji mestnega občinskega sveta se bo v okviru poročila IV. odseka razpravljalo med drugim o sledečih zadevah: o adaptaciji 1. nadstropja v Kilimannovi hiši za mestno knjigovodstvo, o gradbi javnega stranišča pod Rotovžem, o regulaciji Slovenske, Vrbanove in Tvorniške ulice, o ureditvi knjigovodstva in prometa v Koroškem predmestju, o uvedbi smernih mesečnih kart pri avtobusnem podjetju ter o raznih prošnjah za proste vožnje, o nakupu zemljišča za kolonijo III., o novi avtogaraži ter o raznih prošnjah za podporo, nakup parcele ter odpis prirastkarine. □ Zanimiv spored ima prireditev mariborskega orlovskega okrožja, ki se vrši dne 5. avgusta v Ho-čah. Zato smo prepričani, da se bodo vneti prijatelji naših Orlov v Mariboru v lepem številu odzvali vabilu na izlet v Hoče. Polovična vožnja je dovoljena; svira domača godba v Hočah. Pridružite sel □ Nezgoda gasilcev. Kakor smo že poročali, je izbruhnil dne 30. julija požar v hiši št. 110 v Slovenski Bistrici, ki je vpepelil tri objekte. Proti 3. uri zjutraj so se vračali pobreški gasilci nazaj domov; na zgornjepolskavskem hribu se je nepričakovano polomilo prednje kolo avtomobila, na katerem je bilo moštvo. Pri tem se je avto prevrnil, gasilci pa so sfrčali z avta, pri čemer sta zadobila precejšnje zunanje poškodbe 22 letni Franc Mohorko ter 42 letni posestnik Franc Facho. Oba sta bila prepeljana v tukajšnjo bolnico- Mariborska gasilska postaja je takoj poslala na pomoč pomožni tren, ki je spravil poškodovani avto domov. □ Izmera mesta. Za časa počitnic praktlcira pri izmeri mesta šest geodetov-visokošolcev, ki so nastanjeni v tukajšnji realki. □ Smrtna kosa. Umrla sta: Bertoncelj Josip, finančni preglednik v pokoju, 62 let star. Pogreb danes ob četrt na 17. Prah Anastazija, soproga finančnega preglednika v pokoju, 42 let stara. Pogreb danes ob 16. url. □ Zdravnik dr. Vilko Marin ne ordinira do preklica. □ Aretirani so bili: Friderik F radi nevarne grožnje, Alojzij F. radi beračenja in Veseli Raftije-vič radi prodajanja sumljivega sladoleda- Cel/e ©■ Velika orlovska prireditev. Na Vel. gospo), nico dne 15. avgusta 1928 priredi v Petrovčah pr! Celju Celjsko orlovsko okrožje svojo letno prire. ditev, ki se obeta vsled velikega programa in pričakovane velike udeležbe orlovskih družin razviti v veličastno orlovsko manifestacijo. Kot glavni govornik nastopi g. Fran Terseglav. Predvidoma bo dovoljena polovična vožnja na vseh progah. Želeti je, da se prijatelji orlovstva te prireditve, ki naj predstavi javnosti živahno delo Orla v celjskem okrožju, udeležimo v velikem ftevilu. Petrovče so stara Marijina božja pot in bomo ta dan že radi tega šli v obilnem številu v Petrovče. J3r Palača Ljudske posojilnice. Podiranje starih hiš na oglu kralja Petra ceste in Vodnikove ulice je trajalo nekako poldrugi mesec. Zadnje dni se je pričelo z betoniranjem temeljev. Dela izvršuje tvrdka Konrad Gologranc po načrtih univ, prof. arh. Plečnika, ki ga na stavbišču zastopa inž. Suhadolc. Javnost je polna hvale radi podjetnosti Ljudske posojilnice, ki z lepo moderno stavbo ne bo le pripomogla k olepšanju mesta, temveč bo s številnimi novimi stanovanji odpomogla tudi stanovanjski bedi. Iz celjske javne bolnice. V ponedeljek so privedli v bolnico 18 letnega artista cirkuškega podjetja Kludsky. Nekje južno od Celja je padel iz vagona in se potolkel. Okreval pa je že toliko, da je mogel bolnico včeraj zapustiti, — Dne 30. julija je umrla v bolnici 5 let stara hčerka skladiščnika v Št. Petru v Savinjski dolini Marija Lanišek. — Dne 31. julija je umrla 42 letna Marija Dornik, posestnica v Zg. Rečici. — Dne 1. avgusta je umrla ob 10 dopoldne ga. Roza Rajhman, 40 letna soproga nadučitelja v Sromljah pri Brcžicah. Nad-učitelj Rajhman je bil zadnje čase prestavljen na meščansko šolo v Celju in se je baš te dni hotel preseliti. ' Novo mesto Zopctni požar v Smolenji vasi- Dne 31. julija l L ob 3 zjutraj je ponovno izbruhnil požar pod kozolcem posestnika Janeza Brulca v Smolenji vasi pri Novem mestu. Kozolec, napolnjen z žitom, ie pogorel do tal. Ogenj je bil skoraj gotovo podtaknjen. Brulca je toliko bolj obžalovati, ker je njemu C i.4 1 no icii M11' 11I tV> rrr\ro\ l/r»-7r»lol devetih prepolrine v Robleko- vi dvorani v Žalcu. Povodom zborovanja se bode tudi določevala mezda za hmeljske obiravce. Skupščine se smejo udeležiti le društveniki in vabljeni gostje. Vabila se bodo razpošiljala pravočasno 23©!^ " Dne 1. avgusta 1928. DEN4K. Promet je bil danes slab, večja množina je bila v devizi Dunaj in Praga. Tečaji so spremenjeni pri Berlinu in Trstu, kjer je zaznamovati padec, in pri Newyorku, ki se je malo dvignil. Privatno blngo je bilo dobiti le v Trstu in Newyorku, ostalo jc dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 1. avgusta 192H. povpraš. pon. srednji sr.31.VU Amstero-m __ 228^.75 _ — Berlin 1357.50 1360.50 1359.- 1359.25 Bruselj — 792.26 — — Budimpešta — 992.16 — 992.15 Curih 1094.10 1097.10 1095.60 1095.60 Dunaj 801.54 804.54 803.04 803.— London — 276.48 — 276.50 Newyork 56.825 57.02 56.925 56.91 Pariz — 222.82 — 222.S5 Praga 168.25 169.15 108.65 I68.t>4 Trst 296.50 288.50 297.50 297.65 Spori OLIMPIJSKO PISMO. Amsterdam, 29. VII. 1928. II. Po sledečem redu so se vršile danes tekme v lahki atletiki: tek na 400 m preko zaprek, skok v višino, suvanje krogle, tek na 100 m, tek na 800 m, tek na 10.000 m- Kot finale je veljal skok v višino, suvanje krogle in tek na 10.000 m. Prvega v teku preko zaprek se je izkazal za enkrat Anglež Lord Bughlei Cas 53.4. V finalu bo imel hud boj s svojim rojakom Livingstonom in z Amerikancem I avtorjem. V skoku v višino je bil dosedanji olimpijski in svetovni prvenec Osborn poražen. Vendar so njem Tedaj bomo letos oištvo baje zasledilo neko tatinsko druž' Martinišče. Zidanje tega silno potrebnega dijaškega zavoda v Soboti hitro napreduje. Letos mislijo Vstaviti polovico nameravanega poslopja, kjer bo prostora za 60 dijakov. Jeseni upajo, da bo zavod pod streho. ski in svetovni prvenec Osborn porazen. Vendar so obdržali Amerikanci v Kingu (1.94 in Hedgesu (1 91) prvi dve mesti. Hirschfeld je bil s svojimi si-laiiiimi uspehi strah Amerikancev. Tudi v tekmi je kazal pri prvih sunkih, da bo med prvimi. 2e so se Nemci navduševali in kričali, ali naenkrat je presenetil publiko Amerikanec Kuck. Sum je kroglo 15.87 m in s tem postavil svetovni m olimpijskii rekord. K teku na 100 m je prišlo nad 80 tekačev. Najprej je bilo 16 predtekov. V areni se je prikazal Houben, miren in vesel se je gibal okoli. Tisoči so ga venomer pozdravljali- On, kakor njegova rojaka Lammers in Corts se bosta bojevala proiAnie-rikancem (Maccalister, Russel, Bracey). Najboljši čas je bil 10.6 sek. Postavil ga je Canadec Uilhams. Vsekakor bo finale na 100 m izredno napet- Največ izgledov imajo vendar Amerikanci. - Peltzer, o katerem so še danes pisali listi, da ne tekmuje, je startal na 800 m. Izkazal se je zopet na višku. Hahn (Amerika) je tekel z Engelhardom (Nemčija) i„ je v hudem boju dosegel najboljši čas dneva: 1.56.8 min. Končni boj bo najbrž med Peltzerjem in Hahnom. Najlepša točka dneva je bil finale na 10.000 m. Med 24 tekmovalci je bilo kmalu opaziti da so le trije močni nasprtfn.ki: Ritola (Finska) vodi, takoj za njim Nurmi (Finska) za njim Wide (Švedska). Čudovito lepo tečejo: Nurmi ima dvignjena ramena, komolce močno nazaj,, korake dela krajše kot Riiola, Se vedno so skupaj, vse tekače i* nrehiteli za 400 m, publika kriči. Ura kaze ?2 ali sekund na rundoP Wideju pride kritična točka malo zaostane. Konec: še 100 m pred ciljem ie Nurmi za Ritolo, čeprav sta oba precej sveža. Naenkrat zviša Nurmi svojo hitrost in premaga na-cSotnikTza eno sekundo. Skozi cilj teče sve . Veliko veselie je na tribunah. Fotograf se vsujejo za zmagovalcem, on pa pobere obleke, in izg.ne v nodzemski hodnik. Cas Nurmija: 30.18 8 ^ Istočasno so se vršile v dvoranah tekme v tez- W a*V*peresni teži je zmagala Avstrija. Tudi Nemčija in Francija sta dosegi po eno prvo mes o v težki atletiki. r 0UMpIJADA. Danes popoldne so se vršile lahkoatletske tekme Uspehi: Suvanje krogle: I Kuck J. Anienka 5-87 m u. Brix H. Amerika 15.75 m, IU. HirKhfeld, Nemčija 15.72. Skok v višino: I. King, Amerika $41 Hedges, Amerika 1.91, III. Menard F^n-dU 1 91- Tek na 10.000 m: I. Nurmi, Finska30.18.8, U Ritola, Finska 30.19.8, III. Wide, Švedska 31.4. Zagreb. Berlin 1357.50—1360.50, Curih 1091.10 —1097.10, Dunaj 801.54—804.54, London 276.08— 276.88, Newyork 56.784-56.984, Pariz 221.82— 223.82, Praga 168.25-169.05, Italija 296.508-298 508 Belgrad. Berlin 1357.5—1360.5, Budimpešta 91X1.6-993.6, Curih 1S04.10—1907.10, Dunaj 801.54 —804.54, London 276.08—276.88, Ne\vyork 56.754— 56.954, Pariz 221.82—223.82, Praga 168 25—169.05, Trst 296.58-268.58. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.03, Budimpešta 90.45, Dunaj 73.31 bi., London 25.2225, Newyork 519.52, Pariz 20.3325, Praga 15.395, Italija 27.17, Bukarešt 3.17, Sofija 8.75, Varšava 58.20, Madrid 85.50 Dunaj. Devize: Belgrad 12.457, Kodanj 189.20, London 34.425, Milan 37.065, Newyork 708.90. Pariz 27.745, Varšava 79.475. Valute: dolarji 706.80, francoski frank 27.90, lira 37.30, češkoslovaška krona 21. Praga. Devize: Lira 176.5, Belgrad 59.30, Pariz 182, London 163.875, Ne\vyork 33.745. Dinar: Newyork 175.75, Berlin 7.36, London 276.80. Trst. Belgrad 33.58—33.63, Curih 368.50, Dunaj 267.50—272.50, London 92.83—92.86, Ne\vyork 1908—19.10, Pariz 74.75—74.85. VREDNOSTNI PAPIRJL Ljuljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., , Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den.. Ruše 265—285, Stavbna 56 den., Sešir 105 den. Zagreb. Nar. banka 6600- 6750, agrari 53— 55.50, 7/o invest. posoj. 87.50—88, vojna odškodnina ar. 435.50—436, kasa -135.50—436, sept. 413 -445, Kred. 85, Hi po 59.50, Jugo 88-88 50, Praštediona 950—952.50, Ljublj. kreditna 126—130, Zem. banka 150, Srpska 145—146, Gutmann 206—226, Slavex 102, Slavonija 212, Trbovlje 4G0, Vevče 205-210, Drava 885—8S0, Isis 30—32, Brod vagon CO-95. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.15, Leykam 9.30, Trbovlje 58.20, Slavonija 1.27, Alpine 41. BLAGO. Ljubljana, Les: Brzojavni drogovi, smrekti-jelka, bor 8, 8'A, 9, 10, 11, 12 ni, fko meja, kub m po 300; zaklj. 3 vag.; trami merkantilni -1-5, 5-6, 8-10 fko meja po 305, zaklj. 1 vag.; drogovi smreka, jelka 10—12 m dolžine, fko Sušak po -100. Zaključenih skupaj 5 vag. Tendenca nespremenjena. Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt.) Pšenica baš. nova 79—30 kg, 2%, 280—295, pšenica za avgust 297.50 —300, za september 300—302.50, moka stara 0 g bi. fko Ljubljana, plač. j»o prejemu 520—525, moka nova 455—465, koruza 350—352.50, oves, nov, za avgust 265—270. Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Novi Sad. Pšenica bač. 237.50—242.50, potiska 245—250, srem. 237.50—242.50, ban. 230—232.50, oves 210—215, ječmen 215—220, koruza bač., ban., sr. 295—300, moka 0 g 375- 885. št. 2 355—865, št. 5 335—345, št. 6 300-310, št. 7 260—265, št. 8 180—185, t 'robi sr., ban. 160—165. Promet: 80 v. pšenice, 2t> koruze, 8 moke, 7 ječmena, 2 otrobov. Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 28.80—28.88, marec 31.14, zaklj. 31.20—31.22, maj 31.80, rž okt. 36.40—36.58, zakij. 26.56—26.58, marec 28.20—28.28, zaklj. 28.38—28 40, koruza avgust 29.70—29.76, maj 26.92—27.20, zaklj. 27.20—27.22. * * * VI. privrodnički kongres v Belgradu se bo vršil 8. in 9. septembra. Na dnevnem redu je tudi referat o budžetiranju in financiranju oblastnih samouprav, ki ga bosta imeli c.mtrala ind. korporacij in Zveza industrijcev iz Ljubljane. Zveza industrij-cev bo imela tudi referat glede oglja. Ostali referati bodo še o našem izvozu, socialni zakonodaji in zaščita in jsospeševanje domače obrti. Dohodki od trošarine in taks. Dohodki državne trošarine za prve tri mesec proračunskega leta 1927/28 so znašali 198.2 milj. Din napram 203.2 po proračunu Dohodki za prvo tri mesece pa so bili 280.2, dočim je budžet predvideval 263.7, iznaša torej višek 16.4 milj. Din. Spremembe gledo ležarine in stojariue stopijo v veljavo z 15. avgustom. Povišanje železniških tarifov. Ministrstvo za promet ima namen povišati prevozne tarife za po-edine predmete, predvsem za posebne vrste lesa in lesnih produktov. To povišanje mora znašati najmanj do 20%. Merodajni faktorji sicer izjavljajo, da bo pri določevanju tarifov upoštevana konku-^ renčna sf>osobnost našega izvoza na tujih trgih. Zainteresirani krogi zahtevajo, da ostanejo tarifske postavke nespremenjene. Potrditev prejema reklamacij, ki jo je zahteval Savez industrijalaca od generahiega ravnateljstva železnic, je dovoljena. Generalno ravnateljstvo je dalo oblastnim železniškim ravnateljstvom nalog, da izdajo jx>trditev o sprejetih reklamacijah, toda ulogi mora biti priložena dopisnica, izpoljena 7 vsemi podatki, tako da bo železniška uprava vpisala le datum in pa tekočo številko. Obrestna mera v Gradcu. V kondicijskem kar-telu združeni denarni zavodi in podružn. v Gradcu objavljajo, da znaša obrestna mera v tek. računu 4 in pol do 5 in pol, na vložne knjižice pa 4 in pol odstotka. Ljenin kot filozof (Konec.) To vodi k nadaljnemu znaku njegovega mišljenja, ki je morda še važnejši. Po Ljeninu ni nobene filozofije, ki ne bi imela za jsodzgradbo določnih ekonomskih razmer. Filozofija in kultura sta v marksističnem nauku le »nadzgradba« ekonomsko-političnih prilik. Tako je jasno, da je kak filozofski nazor radi svojih »tal« predvsem sploh nazor o tedaj obstoječem gospodarskem redu, sicer skrit, 1oda vendar vsakemu uvidevnemu spoznaven, in da je radi tega filozofska terminologija le maska, ki jo nosi buržuazna družba, da skrije svoj pravi obraz. Filozofska terminologija je v bistvu politično-eko-nomična. Kakor obstojata za Ljenina. filozofsko govorjeno, le dve smeri mišljenja (materialistična m idealistična), tako obstoja zanj, marksistično-pohtic-no gledano, le reakcionarna in revolucionarna tilo-zofija. Idealizem je reakcionaren in zato zadeva buržoazije, nasprotno pa odgovarja materializem revolucionarnemu programu delavskega gibanja in je zato revolucionarna filozofija. . . Pod tem vidikom je delo napisano in le iz tega je razložljiva njegova moč in učinek. Ljenin je videl v »machizmu« vdiranje reakcionarnih sil v ruski marksizem in s tem oviranje revolucionarnega gibanja, ki ga je smatral za uspešnega samo tedaj, če brezpogojno sledi Marxu in Engclsu. Boj za nepremičen in dogmatičen marksizem ni bil lahek, protistruje so bile močne. Toda tudi Ljenin m noben lahek in prijeten nasprotnik.« Ljenin je odličen v dialektiki, svojega nasprotnika zna zadeti na slabili mestih, dokler je nujno, ostane stvaren, če pa je treba, postane ironičen. Zmerja, sramoti iii se bori z orožjem, ki ga nismo vajeni, dokler se mu ne zdi, da je nasprotnik pre-magan. Ne premaga ga nikoli, toda misli, da ga je; on zna s stilom in ostrino dikcije vzbuditi pri čita-telju vtis, da je nasprotnik res premagan. Ljenin m filozofsko nikoli zmagal, toda zmagoval je politično, in zato predvsem mu je šlo. Vtisu njegovih spisov se nikdar ne moremo prav odtegniti; oni so politični manifesti in v njih postane približno razumljiv vpliv, ki ga je morala imeti govorjena beseda tega moža na njegove poslušalce. Ljeninov sistem je nepremičen in sklenien, preprost in jssen. Toda veliko bolj kot filozofski principi in njihova strankarsko-ideološka utemeljitev pa nosi Ljeninova osebnost. V njem tiči energija, dejalna sila, strast, doslednost in sovraštvo proti meščanski družbi, ki na mnogih mestih demonično učinkujejo. Ni treba, da bi soglašali z enim samim stavkom spisa, moremo ga odkloniti in odkloniti bi ga morali, ne z buržoaznega vidika, temveč iz stvarnega premisleka, nikakor pa ne moremo Ljeninu odrekati genialnosti. Njegov pomen ne leži v sfiekula-ciji in teoriji; on ni noben velik teoretik, tudi ni velik politik, Ljenin je samo največji politik marksizma. v tem leži njegova svojstvenost, posebnost in veličina, * * • Malešičevo povest Kruh prevaja v listu »Nč-pujsag« v madžarščino Julij Kontler, Šol. upravitelj v Turnišču. Slovenski učitelj, štev- 7.-8. ima sledečo vsebino: Problem meščanske šole. Rudolf Wagner. — Zgodovinski in statistični pregled šolstva in narodne prosvete v Sloveniji, r. Lu/ar. — Internacionalni f>edagoški kongres v Berlinu. H. Kmet. — Koroška. Nikolaj Svoboda. — Končni izpiti na meščanskih šolah. Rudolf Wagner. — Književnost. — Zapiski. — Glasbena priloga: 7. Molitev. A. Jobst. Bil- in posl. poroč.--- l>evsUa ssvesza Pevska zveza je založila drugi zvezek nabožnih pesmi za godbo na pihala, katerega je priredil višji kapelnik g. dr. Cerin. Ta zvezek vsebuje tudi štiri pesmi in sicer; dr. Kimovec: V prahu verno ti klečimo; Ivan Pogačnik: Zbor angelski; Stanko Premrl: Marija dobrotno nam ohrani dom in rod; Sattner: Pozdravljena! Cena zvezku je kot prvemu 30 Din. Poslali bomo drugi zvezek vsem onim godbam, ki so prvega že plačali. Drugim godbam potem, ko poravnajo stroške za prvi zvezek. — Tem potom se enkrat vljudno opominjamo vse godbe, da naj čim-preje j>ošljcjo dolžne zneske, ker imamo z izdajo kompozicij velike stroške. Ce godba nc želi naših poslanih not, naj jih vrne. Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del. S/ // iiv/m h io vrvenje^ Roald Amundsen Z zrakoplovom na severni tečaj (Dalje.) Temperatura k sreči ni prenizka, ves čas poleta nikoli ne pade pod 13° C. Vreme je še vedno lepo, solnce sije in vetra ni, kar je za nas vprav idealno. 12. maja. 2.15. Od časa do časa plavamo skozi megle, tedaj si pomagamo z magnetič-nim kompasom. Smo v višini 600 do 700 m. Balon je nalahko zašel v stran in treba je njegovo smer popravljati. Ob 7. uri prileti nad takozvano ozemlje »ledenega tečaja«: ogromne pokrajine, ležeče na severu in seve-rozapadu ameriškega arhipela, ki je do sedaj ostalo nepoznano in kojega raziskovanje tvori glavni namen našega potovanja. Kakor daleč sega oko, ni nič kopnega, pa tudi ne najmanjše vodne mlake. Povsod morje, zledenelo vsled mraza. Ne opazimo niti mrožev, niti morskih psov, navadnih gostov onega dela arktičnega oceana, kamor človek še ni prodrl. Celo ptic ni. Kakšno hrano naj bi našle v tem ledovju brez odprtin? Edine sledove medvedov zapazimo tu in tam. Kaj pač morejo iskati te živali v tej brezkončni pustinji? Skratka, ta samota je na nas napravila globok vtts. Ob 7 Riiser Larsen zadnjič določi našo peeicijo po solncu, kajti med 86° in 85° širine nas objame gosta megla. Čisto zadovoljen je, da se je to zgodilo, kajti sedaj ima vsaj za nekaj časa mir. Sede in prvič na potovanju zaspi pol ure. zgodi, ko letimo nizko. Tukaj tudi sneži in snežena odeja tišči balon še bolj k tlom. Sklenemo se dvigniti, da preidem<- v bolj suho zračno plast. Preidemo na višino 800 ni, toda to nam nič ne pomaga. Nato se spustimo zopet navzdol ter slednjič najdemo zračno plast, v kateri se ivje skoraj nič več ne tvori, ker je bolj suha in bolj hladna. Že 48 ur letimo in nismo redno niti spali niti jedli. Zato smo silno trudni, toda ni časa, da bi omagovali. Od ure do ure postaja položaj bolj kritičen. Treba je, da premagamo utrujenost in ohranimo vso svojo energijo. Ker motorji neprestano lahko stresajo ves zrakoplov, se led na vrveh in gondolah kruši ter odpada. Nekateri teh koščkov padajo na propelerje in ti jih odbijajo z vso silo proti balonovi površini ter delajo v njo luknje. Pod spretnim vodstvom Cecionija naši občudovanja vredni mehaniki neprestano mašijo te luknje. Kadar ledeni drobec predre balon, se čuje kot puškin pok. Da se zmanjša probojna sila ter drobcev, pustimo motorje teči dolgo časa samo z zmanjšano hitrostjo. K sreči ti odstrelki ne zadevajo plinskih oddelkov, ki imajo dvojni ovoj, kajti če bi se to zgodilo, bi skozi nastale luknje plin izpuhtel, in to bi bila katastrofa. Slednjič po dolgem iskanju najdemo zračni pas, v katerem se ivje in led ne tvorita več na balonovih delih. Kako velika nevarnost nam je grozila, razvidimo iz tega, da smo izračunali pri pristanku v Alaski, da je led, ki se je napravil na balonu, tehtal nič manj kot eno tono. Letala na jadra. Te dni «0 se v Nemčiji začele tekme z letali na jadra. Naša slika nam kaže uspeli start takega letala, Te dni so se v r.emcij ^ ^ . y zrak g pomo5jo gumijevih vrvi. Vendar nam pa ta megla ni prišla prav, kajti hoteli smo videti predvsem baš to, do sedaj še čisto neznano pokrajino, ter določiti, ali se nahajajo tu otoki ali morda celo kakšna celina. Vendar ves čas svojega potovanja čez to pokrajino nismo nikjer opazili suhe zemlje, čeprav se je na mnogih mestih megla razredčila. Pod seboj nikjer nismo videli drugega, kot ogromni ocean pokrit z ledovjem. Ob 10.45 se znova ustavi desni motor in moramo spet za časa popravljanja spraviti rezervni motor v tek. Vozimo i t ene meglene plasti v drugo. Kako zelo so se motili vreme-noslovci, ki so nam zatrjevali, da ob tem letnem času tam ne more biti megle, medtem ko nas je megla zvesto spremljala na nič manj kot na 2200 km. Ob 17 nastane veliko razburjenje Javijo nam na zapadu veliko temno liso, to se pravi kopno zemljo. Parkrat že smo videli temne liso, toda pri daljšem in točnejžem raziskovanju se je izkazalo, da je bilo to optična prevara. V polarnih krajih se namreč večkrat pokažejo zračni odsevi. To pot pa stvar izgleda resno. Najavljeno obrežje ne izpreminja svoje oblike. Usmerimo torej zrakoplov proti temu gorovju. V napetem pričakovanju ga opazujemo. Ali bo veliko geografsko odkritje poplačalo naš trud? Na žalost tudi to pot zemlja ni bila nič drugega kot prikazen in čez pol ure hitimo spet po starem potu naprej. Skušamo priti preko oblačja, toda tudi v višini 1100 m ga ne prekoračimo. Naenkrat se začenja tvoriti ledena plast na zunanjih kovinskih delih, vrvi in zunanje stene gondol pa začne pokrivati ivje. To se menijo v dolge temne črte, pokrite z belino. Sedaj ni nobenega dvoma več iu zato zakliče: — Zemlja na levi spredaj! Novica se kot blisk razširi od gondole do gondole in vsi obrazi zažarijo od veselja. Kakšno olajšanje I Toda še nismo na koncu trudapolne vožnje. Da proslavi slovesni trenutek, ponudi Nobile čašo jajčnega punča našemu spretnemu navigatorju, ki nas je tako točno prepeljal na velikansko razdaljo. Usmerimo se proti zemlji, čeprav nam piha precej močan veter nasproti. Slednjič letimo nad kopnino. Bilo je 13. maja ob 7. uri 25 minut. Točno 46. ur 20 minut je preteklo, odkar smo zapu-slili Kraljevi zaliv. Prvič je bilo arktično zemlje prepotovano v vsej svoji širini. (Dalje.) Fašistična komedija na severnem tečaju Prof. Behounek pripoveduje o fašistični komediji, ki jo je vprizoril general Nobile na severnem tečaju. Kakor znano, je hotel general Nobile na vsak način na severnem tečaju proslaviti obletnico, ko je Italija vstopila v svetovno vojno: 24. maja. Ta namera se mu je posrečila, toda obenem se je usoda maščevala za to nevredno početje. Ekspedicija se je strahovito ponesrečila, zahtevala težke žrtve, dvakrat težke, ker so bile nedolžne na celi vprizoritvi, a italijanski ugled je v kulturnem svetu utrpel škodo, ki je Italijani ne bodo izlepa poravnali. Tako-le je fašizem na severnem tečaju slavil svoje orgije: Ponoči 24. maja je »Italia« dosegla cilj — lebdela je nad severnim tečajem. Tedaj je dal general Nobile znamenje: Navili so gramofon in nad molčečo, tajnostno polarno naravo se je iz gramofona kakor iz krčme lireščeče oglasila poulična popevka tr- ureiute noiboiie prebavo, Cisti želodec ln črevo sigurno po priletno, I omot v vsohi leharni Din 4 -. dne pojavila v ministrovi predsobi policija in povabila gospoda tajnika s seboj. Prej vsemogočni mož je postal sedaj naenkrat majhen kakor gorčično zrno in je ubogal. V ministrstvo se ni več vrnil niti toliko, da bi se vsaj za slo^o predstavil svojemu gosp. ministru, ki ga še nikoli videl ni. Stvar je bila namreč ta, da gospod Kalksztein-Orlovvski ni bil nikak tajnik, marveč prebrisan pustolovec, ki je že dmgod na enak način poizkušal svojo srečo in izginil, ko so mu tla postala prevroča. To-pot je imel slab nos in se ni pravočasno umaknil s pozorišča. Tako je prišel iz ministrove čakalnice v luknjo. Papežev pisemski papir Nedavno je prišel v Rim mlad švedski kl» par, da bi poizkusil svojo srečo. Zelo priduo je delal in kmalu obrnil nase pozornost odličnih krogov. Dobil je naročila in ko se mu je prav lepo posrečil doprsni kip nekega papeževega komornika, je smel modelirati tudi papeža samega. V ta namen so mu določili v Vatikanu prostorno sobo, ki jo je izpreme nil v svoj atelje. Začel je delati. Prijatelji in znanci iz švedske umetniške naselbine so pogosto prihajali na obisk, da bi videli, kako dela. Ponosno jim je mladi umetnik razkazoval prostore, do katerih je imel prost dostop. Med drugim je vzbujala splošno pozornost umetno izdelana pisalna . -iišv Jnte »Elektrarna« za radio na letalu. Na letalu ;Roma«, ki poleti iz Newyorka v Berlin, so zgradili posebno napravo za proizvajanje elektrike za radio. Dinamo se udejstvuje s pomočjo propelerja na zunanji strani, ki se vrti zgolj vsled zračnega odpora. Kadar toka ne rabijo, se more propeler umakniti v notranjost letala, da se zmanjša zračni odjx>r. Švicarske protialkoholn« znamke. Švicarska poštna oblast opremlja vsa pisma z dodatno znamko, ki nosi napis: Žganje pogublja družino in pleme. Toda nevarnost ni samo obstojala v tem, da je teža ledu pritiskala balon navzdol, temveč je tudi ledena plast pokrila radio anteho, ter nam tako onemogočila za precej časa sprejemati in oddajati poročila. Tako potom brezžične telegrafije nismo mogli določati več smeri, v katero smo leteli, a tudi nismo mogli več sprejeti poročil o vremenu, proti kateremu smo se vozili. Skušamo se obdržati na meridijanu rtiča Barrovva. Toda ali se vozimo čisto v pravo smer? Solnca ni in pozicije torej ne moremo po njem določati. Ledeni drobec, ki ga je zagnal eden izmed propelerjev, napravi dolgo luknjo v ovoju in radi popravljanja zelo zmanjšamo hitrost. Radi tega nam ni več mogoče krmariti zrakoplova in pademo čisto blizu ledu. Tu opazimo, da megla ne sega do tal. Skrbno gledamo ledeno ploskev pod nami, pa ne z znanstvenega stališča. Sprašujemo se, kakšna bo naša pešhoja proti Alaski v slučaju prisilnega pristanka, če zrakoplov ne bo več v stanu nositi vsled ledu povečane teže. Izgledi potovanja po razkosanem ledovju pa niso nikakor vabljivi. 13. maja ob 1. uri. — 40 ur je že, odkar smo zapustili Kraljevi zaliv. Zelo smo zadovoljni, da moremo leteti pod oblaki v višini 100 do 150 m. Naenkrat se prikaže solnce ter nam vlije novo energijo. Riiser Larsen naglo izmeri meridijan, na katerem se nahajamo, in spozna, da hitimo v pravilni smeri. Toda kako daleč smo od zemlje? Tega ne vemo, ker ne moremo določiti, s kakšno hitrostjo smo se vozili. Nočemo izgubiti časa z iskanjem Barro-\vega rtiča. Imamo še dovolj goriva in zato lahko brezskrbno nadaljujemo pot ter skušamo doseči naselbino Nome ob Beringovi ožini. Še vedno ne vidimo zemlje in nas vseh se poloti nervoznost. Riiser Larsen računa in nam slednjič pove, da v slučaju, če smo dobro vozili, zapazimo zemljo v šestih urah, v slučaju pa, da smo vozili zelo slabo, pa tudi ne bomo rabili več kot osem ur, da dosežemo kopno. Ob pol sedmih znpnzi ta častnik spredaj na levi na obzorju temne lise. Ne reče ničesar, ker se boji, da je to zopet prevara odseva v zraku. Nekaj minut pozneje se pa lise spre- žaške iredente »Giovinezza«! Ne morda italijanska narodna himna, ampak Giovinezza. Nato so spustili na tla svileno italijansko zastavo in za njo papežev križ... Križ v družbi Gio-vinezze in zavojevalskih pohlepov — kakšna nevredna komedija! Kazen je sledila za petami. Fašistična Italija skuša sedaj vse pomisleke in očitke zadušiti z navdušenim, hrupnim slavjem na čast vračajočim se članom No-bilove ekspedicije. Tega slavja ne čuje Malmgreen v svojem ledenem grobu, ne pogrešani, nenadomestljivi Amundsen in tovariši. Če bi te vendar še našli žive, poleni bi svet ne prirejal nobenega hrupnega slavja, marveč bi se strnila vsa srca v zahvalni molitvi. — Tako odgovarja svetovni tisk na novo komedijo, ki jo vprizarja fašizem ob Nobilovi vrnitvi. Kje ste pustili Malmgrena? Nobilova vožnja preko Nemčije pač ni bila nikako zmagoslavje. Nemški listi soglasno poročajo, da se je vozil s svojimi spremljevalci dejansko v plombiranem vozu. Marsikje je dalo občinstvo glasno duška svojemu mišljenju. Ko je hotel Nobile v Halle izstopiti, so ga zadržali, ker je bilo razpoloženje med občinstvom naravnost sovražno. Množica je klicala : »Malmgreen! Kje sle pustili Malmgreena?« V Niirn-bergu so sprejeli Nobila s klici: »Fejk Ministrov tajnik v predsobi Čakalnica poljskega kmetijskega ministra Niezabytkowskega je skoraj noč in dan polna prošnjikov, ki bolj ali manj potrpežljivo čakajo ure in dneve, da pridejo na vrsto. Zato so vsi čutili kot veliko olajšanje, ko je začel nedavno v čakalnici uradovati ministrov tajnik. Sprejemal je prošnje in takoj pobiral tudi pristojbine. Komur je bilo težavno prošnjo šele pisati, jo je sprejel kar ustmeno. Mnogo stvari jc tajnik rešil kar telefonično, obračajoč se naravnost na policijo in druge pristojne urade. Šlo je kakor namazano; za kar bi bilo treba dolgega birokratičnega postopanja, je tajnik rešil v nekaj minutah. Zadovoljnost s tajnikom je bila vsesplošna; a je že tako na svetu, da je vsega dobrega hitro konec. Čez nekaj tednov najuspešnejšega delovanja ministrskega miza, v katere enem predalu se je nahajal dragocen papežev pisemski papir s papeževim grbom. To je kazalo, da je pisalna miza služila preje samemu papežu. Z občudovanjem in svetim strahom so prijatelji ogledo vali mizo in se je komaj upali dotakniti. Delo v Vatikanu se je vleklo, ker papež ni imel veliko časa za slikarja. Prijatelji so pa redno prihajali, nekoliko pokramljali, občudovali napol gotovo doprsje in zopet odhajali. Polagoma so pa le začeli izostajati in kmalu jih ni bilo več na spregled. Tod in tam pa je prišek kak nov obiskovalec. Enemu izmed njih je hotel kipar pokazati papežev pisemski papir, toda — ne duha ne sluha ni bilo več o njem. Prijatelji so ga bili polagoma odnesli. Bil je za ta papir zanje tudi naravnost čudotvoren: Naj so pisali na njem staršem, stricem, tetam, mecenom, trgovcem 2 umetninami in založnikom —- in pisali so seveda vselej po denar in pri tem namigavali na visoke pokrovitelje in bogata naročila — uspeh nikdar ni izostal; z obratno pošto je prišel denar s prijaznimi častitkami. Pripovedovali so celo, da je neki stockholmski založnik tiskal prvo zbirko nekega pesnika, ki je opeval krasoto vatikanskih dvoran. Vsa stvar je pa slednjič žalostno končala, ko jo usahnila papirna zaloga v papeževi pisalni mizi. Tudi nadebudni mladi pesnili je nehal pisati verze. Otroci 20. stoletja »Glej, glej Mirkec, kako lep puh — puh!« »Kakšen puh — puh? To je čisto nov tajnika Kalksztein-Orlowskega, se je nekega 24/100/140 Mercedes-Benz s kompresorjem,« O Vsaka beseda 50 par ali prodor drobne vrMice 1'50 Din. Najmanjši I Najmanjši znei«k10Din.Pmto)bma za iifro2Din.V>akogla> znesekSOin.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Za oglato treba plačati pri naročilu.Napi^enavprdSariaodaovariafflo >troqo tt-qov>kega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Dirr | le,čej' p....-; '..--.r i/, Maline, borovnice, brusnice kupuje po najvišji ceni: Podravska industrija sadnih izdelkov, Maribor, Trubarjeva ulica 9. Pianino skoraj nov ceno naprodaj. Naslov v upravi ..Slov.« pod štev. 6998. Spalnico orehovo, masivno, skoraj novo prodam. Šiška, Slovenska ulica 36. Kozarce od kumare po 5, 2 in t liter, kupi tvrdka Fr. Kham, Ljubljana, Miklošičeva c, 8. Maline kupuje Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. Kompletna postelja z žimnico, umivalnik, nočna in omara za obleko, mizo, stoli, vaze, moka-service, Thcrmos steklenico itd. radi selitve prodam. Škofja ulica 15 priti, od 2—6. »Vlom je bil pripravljen s tako pretkanostjo, s tako inteligenco.. .< vLe nič poklonov, gospod državni pravilnik !< O Brez vizuma I S sejemsko izkaznico in potnim listom prost prehod čez avstrijsko mejo. Og.rski prehodni vizum se dobi proti predložitvi tejemskih izkaznic na meji. Znatno znižane voznine na vseh jugosl., avstr. in ogrskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morja in zračnih progah. Pojasnila vseh vrat kakor tudi sejemske izkaznice (po 40 Din) se dobe pri WEENER MESSE A.G., WIEN VII., kakor tudi — dokler trajs lipakl iesenski sejam — pri Informacijski pitami v Leipzlju, Osterr. Mesahaus in vseh častnih zastopništvih! v Ljubljani: Avstrijski konzulat, TurjaSki trg štev. 4 Zveza za tujski promet za Slovenijo, Aleksandrova cesta štev. 8 Josip Zidar, Dunajska cesta itev. 31 Tridesetletna izkušnja llTIlfilT dokazuje, da so čaše W Jh-ljIk in aparati znamke ■■ za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. WECK< S tvrdki Trgovcem meš. blaga sc nudi sijajna eksistenca z nakupom enonadstrop-ne trgovske hiše po zelo ugodni ceni ali s prevzemom v najem na najpro-met&ejši točki v Krapin-skih toplicah. Več pove lastnik Stjepan Hruš, Krapinske toplice, Hrv. Hiša srednja, s hlevom in z vsemi drugimi potrebnimi pritiklinami, samo v centrumu Maribora, se išče, Dopisi na upravo lista v Mariboru pod Posestnik. Hmiiis ^r s. osiešhi od 5. do 15. avgusta 1928 Polovična vožnja na vseh železnicah in parobrodih Legitimacije po 10 Din pri častnem zastopstvu: Prva hrvatska štedionica Aleksandrova cesta, teleron 20-11 „Puinik", d. d. Dunajska cesta 1, telefon 24-72 Tovarniška zaloga „FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/J. Celje: /os/p jagodič. — Maribort Kari Lotz. Ceneiše koi on RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/aklurno blago samo di i TRPIN. MARIBOR, o,aon, trg *tev. 17. Rodi preselitve prodajam ure, zlatnino, srebrnino, bri-ljante, stenske ure, budilke, (hišne stoječe ure), Alpaka srebro, nastavke, s 25% popusta. Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20. Izjava! Podpisani izjavljam, da so moje obdofžitve glede osebne časti, ki sem jih izrekel dne 30. in 31. julija t. 1. o gospe Josipini Rom iz Celja napram gospodu Alojziju Steger, trgovcu v Gerncih pri Ptuju, kakor sploh napram vsaki drugi osebi, neresnične, ker sem iste izgovoril v zmoti in nevednosti ter iste preklicujem in obžalujem. Celje, dne 31. julija 1928. A. Lukman. Dirckcija Resavskih rudnikov Nik. B. Jocič & sin Bare, Ravna Reka, zadnja postaja Čuprija v Srbiji, potrebuje večje število rudarjev-kopačev (Hauer) vsled povečanja posla v rudniku. Rudarji se sprejmejo takoj, ko sc prijavijo direktno upravi rudnika v Baramah. Stanovanja, kurjava in razsvetljava brezplačno v koloniji, razen tega dobra plača v akordu. Henrik Sienkiewicz: 63 Ha polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. V tej zamišljenosti ju je našel gospod prelat Tvorkovski. Ko je zvedel, da ta se trenutek poprej pogovarjala o bodoči usodi panne Sieninjske, je dejal: »Povem vama, a to mora ostati skrivnost, da pokojni ni zapustil nobene oporoke in imajo Kšepecki pravico polastiti se posestva. Vem, da je nameraval oporoko ženi v korist in ji vse zapustiti, a mu ni bilo dano to izvršiti. Samo tega nikar ne izdajajta Kše-peckim! »Torej jim niste vi ničesar povedali, gospod prelat?« »Čemu pa naj bi bil to storil? Saj so itak trdo-srčni ljudje. Skrbel sem za to, da ne bi postali napram gospodični preveč trdosrčni. Iz tega razloga jim nisem ničesar povedal, temveč še nalašč pripomnil: »Ne preizkuša samo Bog človeka. Včasih se zgodi, da hoče tudi človek preizkusiti človeka.« Strašno so ae vznemirili, ko so to čuli, in me pričeli na vse pre-tege spraševati: »Kaj pa s tem mislite? Ali vam je kaj znano, prečastiti?« jaz pa sem jim odvrnil: »Že še pride na dan, kar mora priti. Ne pozabite samo, da je imel pokojni pravico vse premoženje zapisati, komurkoli je hotel.« Tu se je začel prelat smejati in je, vtaknivsi roke za vijoličasti pas, tako nadaljeval: »Povem vama, gospoda, da so se staremu Kše-peckemu začele kar noge šibiti, čim je to cul. Začel jo ugovarjati. »O! (je dejal) To pa ni mogoče! Nobene pravice ni imel do tega. Niti Bog, niti ljudje ne bi tega dopustili.« Jaz pa sem ga ostro pogledal in dejal: »Je že prav, da se spomnite Boga, kajti v vasi starosti se spodobi pobrigati se za Njegovo usmiljenje. Nikakor pa se ne sklicujte na človeško pravico, kajti lahko sc zgodi, da ne pričakate končne razsodbe.« Tedaj se je hudo prestrašil, jaz pa sem še dodal: »Pa le dobri bodite s siroto, da vas ne zadene božja kazen prej kakor mislite.« Takoj nato je župnik Vojnovski, čigar usmiljeno srce je ganila dekletova usoda, že objemal prelata. »Dragi gospod!« je zaklical »državni kancelar bi morali postati z vašo glavo. Razumem, razumem. Ničesar jim niste pravzaprav povedali, z resnico niste prišli navzkriž, in vendar ste vznemirili Kšepecke. Zdaj bodo mislili, da oporoka obstoji, da je morebiti celo v vaših rokah. S tem morajo računati in postati obzirnejši napram siroti.« Prelat, ki je bil vesel tega priznanja, se je potrkal s kazalcem po glavi in dejal: »Tako prazna kakor piškav oreh menda ni — kaj? O, toliko razuma je notri, da mu je še pretesno.« »Ha! Se že razpoči, ko bo božja volja, za sedaj pa, mislim, sem siroto vendarle spravil na varno. Sicer pa moram na drugi strani priznati, da so govorili Kšepecki o Sieninjski tako prisrčno in prijazno, da kaj takega sploh nisem pričakoval. Gospodične so ji sicer raznesle nekaj stvari in raznih malenkosti, toda stari je dejal, da jim ukaže vse nazaj prinesti.« »Naj bi bili Kšepecki še tako hudobni« se je oglasil pan Ciprianovič »siroti, ki jo varuje oko tako modrega in dobrega duhovnika se vendar^ ne bodo upali storiti krivico. A zdaj vas hočem prečastiti gospod, prositi za nekaj drugega. Storite mi to prijaznost pa pojdite zdaj z menoj v Jedlinko. Naj me doleti čast, da pod svojim krovom pogostim tako ugledno osebnost, katere razgovor je po svoji uglajenosti in duhovitosti zame kakor med. Gospod župnik Vojnovski mi je že obljubil svoj obisk, pa se potemtakem trije pomenimo de publicis et privatis (o javnih in zasebnih zadevah).« Znana mi je vaša gostoljubnost, gospod je odgovoril vljudno prelat. Moral bi se res premagovati, če bi vam to odrekel. Ker pa je že minil post, ki je čas premagovanja, prav rad pridem k vam za kak dan. A peljimo se še posloviti od Kšepeckih in predvsem od sirote: naj Kšepecki vidijo, kako jo imamo v časteh.« Nato so se odpeljali tja. Gospodično so našli samo in ji pričeli govoriti prijazne, prisrčne besede, da bi ji vlili poguma in ji vzbudili upanje. Pan Ciprianovič ji je pogladil plavolaso glavico prav tako, kakor stori to mati, če hoče potolažiti svoje objokano dete. Prelat Tvorkovski je storil isto. Prijaznega župnika Vojnovskega je nadvse ganil njen shujšani obrazek in njena otožna lepota, ki je spominjala na predčasno pokošeno poljsko cvetko. Po očetovsko je vzel njeno glavico med svoje dlani in — ker je vedno mislil samo na Tačevskega — dejal napol njej, napol pa samemu sebi: »Kdo bi se Jacku čudil, ko ima pa takšen obrazek ... Bukojemski so pa lagali, da je tako vesel odpotoval. Joj! tako debelo so lagali!« Ko je Anulja to čula, je naglo pritisnila svoja usteca na njegovo roko in jih dolgo ni mogla odtrgati. Krčevito ihtenje je pričelo stresati njeno nežno po-stavico. Zapustili so jo vso objokano in nikakor se ni mogla potolažiti. Eno uro pozneje so bili v Jedlinki, kjer so jih čakale dobre vesti. Prišel je hlapec s pismom, ki ga je poslal Stanislav. Mladi Ciprianovič je poročal, da sta oba z Jackom vstopila v huzarski polk kraljeviča Aleksandra, da sta zdrava in tudi sicer vedno žalostni Jacek se je malo opogumil in ni več tako obupnega videza kakor v prvih dneh. Poleg izrazov sinovske ljubezni pa je vsebovalo pismo še eno novico, ki je pana Serafina jako začudila: »Ljubljeni in spoštovani gospod oče!« (je pisal Stanislav). »Ako srečate Buko-jemske, ko sc vrnejo, se nikar ne čudite in jim naklonite potrebno pomoč. Doživeli so namreč čudne reči, a midva jim v tem res ne moreva pomagati. Ce pa bi morali Bukojemski ostati doma, mesto da hi odrinili v vojno, najbrž umrejo od same žalosti, ki jih je že itak skoro ugonobila.« 111=111= sc ca o SS (D O r< -8*8 0 c p F 1 < •t* (t IS £ T* O to p- 00 c sr O S w , 3- n » > i O i * £ S.Š ■ m Sž ' T5 C o > < S S" =;• g 3= I «8 sls ■v e — 1. 3 B- 5' tO' ."t B 5 s- tu 33 r o _ tli N) — J- o < E g a S §.«• I a s | B S ° 3 _ = 3 — "> P S " * g- os "s, to tra is p a> m — fO r~ «03: m a P » TO W i S t O. — B ' 5 fO i. C r« C « zr. (S u " r. Ob C v > iS 5. S EIIIEIIi PERIZSAZBENZIT ! PERIZSAZBENZIT PERIIZSAZ: B EN 2 IT Kakšna muka! Zopet čiščenje oblek! "Vrnil se je od dela z obleko polno mastnih in oljnatih madeževl,, "Kaj se boste trudila I S krtačo in jedkimi kemikalijami kvarite samo blago in barve. Prepustite težko delo Benzit-Nadmilu!,, Uporabljajte za omehčanje vode in namakanje perila TRI In za pranje Benzit-Nad-milo. Deset minut zveCer Vam prihrani dve uri na dan pranja. V Benzit-Nadmilu nahajajoči se Bencit vso nesnago temeljito razkroji in jeza kožo, barve in tkanine brezpogojno neškodljivo. Nadmilo TVORNICE ZLATOROG - MARIBOR TJ m 3 (/> J> n CD m Z N ZSAZBENZIT !: PERIZSAZBENZIT ! PE R I ZISAZ BENZIT !: M oi Orosupifc uporabljati, znafii: lattho in »i«ro delo prihranek sigurnost ln zodovoljnost odjemalcev Zahtevajte cene in vzoree zastonj in franko TOVARNA MOTVOZA IN VR VARNA D. D., GROSUPLJE pri Unbttanl Do sedaj najcenejša tvrdjta v državi! Skladišče: M E I N E t A H E R O L D Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik. R. LOROKR, MARIBOR St. 107-A. Violine od Din 95'—. ročne harmonike od Din 85'— tamburice od Din aR'—. Kramofoni od Din 345 — Zahtevajte na? veliki kutatg, katerega Vam poJlJemo brerplaino. Inserirajte v ,Slovencu! Upravni svet veledrogerije »Salus« d. d. v Ljubljani naznanja vsem svojim delničarjem in poslovnim prijateljem, da je njegov dolgoletni član in upravni svetnik, gospod Mihael Knaflič Štabni živinozdravnik v p. in učitelj podkovske šole preminul. — Blagopokojniku ohranimo trajen spomin. Ljubljana, dne 1. avgusta 1928. Zahvala. Vsem, ki so pokojnico gospodično Ivanko Praznik trgovko spremili na njeni zadnji poli, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem ljubim znancem in prijateljem za tolažilne obiske in iskreno sožalje se na^nrisrčneje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena častiti duhovščini za tolažbo, čč. bolniškim sestram Jerneji in Anastaziji za res požrtvovalno in ljubeznivo strežbo v dolgotrajni in neozdravljivi bolezni. ŽALUJOČI OSTALI. Dražestne izbrane linije — skrit, sijajno izdelan mehanizem genijalna konstrukcija Fischer, glasovili mojster v izdelavi karoserij, je zgradil na Oaklandovi šasiji eno izmed najdražestnejših karoserij, katerih je bilo kdaj videti, in zdi se, da jc Oakland zgrajen samo z ozirom na lepoto. Mnogi so si izbrali Oaklanda že zgolj radi zunanjosti. A inženjerji General Motorsove družbe so skrbeli ravno tako tudi za poedina mehanična izboljšanja. Oaklandova šasija je zgrajena v dolgi in nizki črti, s čemur je bila dosežena možnost varne vožnje pri največjih brzinah. Na pritisk Vaše noge se stopnjuje lihi šum molorja do močnega brnjenja in Oakland Vas pelje s svojimi 60 konjskimi silami neizrecno lahko po vseh strminah. Teža je po znanstvenih načrtih razdeljena po vsej dolžini raztoje med osmi. Sasija je tako speljana, da leži težišče zelo nizko. Iz tega izvira popolna stabilnost in možnost naj-udobnejše vožnje na ovinkih in najslabših cestah. Oakland ni postal takšen voz (če upoštevamo vrhutega še zelo zmerno nabavno ceno) preko noči. General Molorsova družba je v njem osredotočila 25 leina izkusiva v zgradbi avtomobilov. Ogromna finančna sredstva in izredna ekonomija v fabrikaciji so omogočili proizvajanje takega voza družbi, ki izdeluje dnevno osem tisoč vozov. Glavno zastopstvo in zaloga rezervnih delov V. Sl M- Bairesic & Co. Zagreb Marije Kraljice 34-Tel. 27-44 LJubljana Dunajska cesta 12 r-r Tel. 2292 Mestni trg 18-19 Foulard svila za obleke preje meter D 98,110 sedaj meter Din 68'- U Jugoslovansko tiskamo » LJubljani« Karel Cefi. Izdajatelji df. Ft. KuIotcc. Uredniki Franc Tersetflavi