38, setev. V Kranju, dne 23. septembra 1911. XIL-leto. GORENJEC Političen in gospodarski lisi Stane za Enoj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti sa celo leto 4 K, ta pol leta i K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Poenotene številke po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravništvo je na pristavi s/. K. Flonana v «Zvezdi>. — Izdaj, in odgov. uredi.: Z. Lampret. — Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto - zvečer ===== Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 90 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjAa oznanilo m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravnistvri naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračaj«. XXVI. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču se je vršila v nedeljo, dne 10. t. m. Ko so se udeležniki vozili proti Tržiču, jih je pozdravljala množica zavednega ljudstva na vseh postajah, posebno pa v Kranju. Plapolale so jim v pozdrav naše trobojnice, v Tržiču so jih pozdravili streli, prinesli so tudi družbi pozdrav otrocički iz otroškega vrtca v Tržiču-s tro-bojnicami. Sokol in Čitalnica sta sprejela došlece na kolodvoru. Pevski zbor iz Kranja je zapel Ciril • Metodovo himno, govoril je tržiški notar M. Marinšek odgovarjal je prvomestnik vladni svetnik Senekovič. Govoril je Je gojenec vrtca Slavko Jelenec. Udeležniki, kakih 300 došlih, so se pomikali v mesto Trije slavoloki so bili postavljeni ob cesti, zastave so vihrale, pot je peljala na pokopališče na grob mecena pokojnega Viljema Polaka. Ob Polakovem grobu. Kc je dospela množica do pokopališča, kjer leži eden onih, ki je najbolje pojmoval, kaj je treba našemu narodu, je zapel Že omenjeni pevski zbor žalostinko »Usliši nas, gospod!" Ob grobu pokojnega je imel krasen govor g. prof dr. Ilešič. Po njegovem govoru je zadonela trikratna slava v znamenje, da se zavedajo skupščinarji velike dobrote, ki jo je izkazal prvi slovenski mecen družbi. Vrste so se pomikale potem nazaj v mesto, kjer se je vršila ob 11. v velikem salonu pri Bastlu XXVI. redna skupščina. Skupščina. Prvomestnik g. vladni svetnik Senekovič je otvoril mnogoštevilno obiskano zborovanje ter pozdravil došlece, zlasti delegate iz sosednjih dežel: s Koroškega, Štajerskega, Goriškega, iz Istre in Trsta, vse gospe in gospodične ter člane iz našega Devina. Imenoma je pozdravil nato še državnega poslanca dr. Rvbafa, deželne poslance dr. Wilfana, dr. Novaka, dr. Tavčarja, dr. Trillerja, višjesodnega svetnika Višnikarja in Gangla ter župnika dr. F. Šegulo iz Rogatca. Vsako ime so pozdravljali navdušeni živio - klici, ki so se zgrnili v dolgotrajno spontano ovacijo, ko se je prvomestnik spomnil s posebno srčnimi besedami tudi ge. Dimnikove iz Trbovelj. Družba je letos končala svoje 26. leto. Vzroka za procvit družbe je seveda treba izkati v narodu samem in v njega zavednosti. Hudi boji so sicer čakali družbo, a jih je vse častno izvojevala in je danes še enkrat tako močna, kot takrat, ko so ji želeli njeni sovražniki pogin. Danes ravno zborujejo v Celju naši narodni sovražniki in se posvetujejo, kako bi odtrgali kos za kosom naše zemlje in nam ukradli srca naših otrok. Mirno pa lahko trdimo, da bo ostalo brezplodno njih prizadevanje, dokler bodo stale naše vrste tako neomajno, kakor stoje danes. Boj nam vsiljujejo, mi se ga ne strašimo Naši sovražniki pa so spoznali, da v boju proti nam nimajo upanja na skorajšnjo zmago, zato so si izmislili nov način boja, ki obstoja v tem, da pošiljajo v naie kraje, kakor vidimo to v Št. Lenartu v Slov. goricah, na rejo otroke čeških delavcev z Dunaja, ki jih izdajajo za Nemce. Treba nam je tedaj podvojene pozornosti in podvojene požrtvovalnosti, da probudimo in ohranimo naše ogrožene postojanke. Treba nam je šol in izobrazbe naroda, kar je prvo in glavno za razvoj naroda in za narodno navdušenje. Kdor v svoji mladosti ne vsrka v sebe narodnega navdušenja, ta ga tudi pozneje ne dobi več. To pa je mogoče edino le v šolah, ki temelje na narodnem načelu. Slovenski otrok, ki hodi v nemške šole, je za svoj narod skoro izgubljen. Nemški učitelji ga uče zaničevati svoj materni jezik in zgodi se tako, da preklinja sin, kar je sveto očetu. Ozrimo se na Trst! Pogosto najdemo očeta in mater, ki sta vrla Slovenca, otrok pa, ki je hodil v laške šole, je pozabil jezik svojih staršev in ga zaničuje, zaničuje pa tudi svoje starše, če ti govore slovenski med seboj. Vse to stori vzgoja v šoli. Kdor hodi v lujena-rodno šolo, ne bo nikdar dober Slovenec To bi moral uvideti vsak narodnjak, toda žal imamo med sabo Slovenci še tudi ljudi, ki nasprotujejo v svoji zaslepljenosti naši družbi. Pravijo, da jim je naša družba preliberalna in da hočemo vreči iz šole križ, v isti sapi pa dostavljajo, kakor bi bilo to nekaj prav posebnega: .pa ga ne morejo t" Kako smešni so ti ljudje! Pravijo, da smo tatovi in morilci, in če jih vprašamo, zakaj nam dajejo taka imena, ko vendar nismo storili ničesar, pa se izgovarjajo, da je mogoče, da še kdaj storimo kaj takega. Takih ljudi ne bi smeli resno upoštevati in vendar se dobe še med našim narodom ljudje, ki jim sedajo na ta ltm. Družba vidi, kako nujno potrebne so šole za naš narod, in družba pozdravlja vsakega, ki se prizadeva širiti omiko in izobrazbo ter narodno zavednost med narodom. Če ustanovi družba 20 ali 30 šol, in če ustanovita .Straža" in »šolsko društvo za Koroško" 40 ali 60 šol, jim tega družba ne bo zavidala. Vse to pa bi bilo še mnogo premalo, da bi moglo imeti uspeh. Konštatiram, da ima družba oddnedodne več prijateljev, kar se kaže v konstantnem naraščaju družbenih podpornikov iz vseh slojev. Hvala jim vsem, zlasti pa iskrena hvala našemu zavednemu ženstvu, ki je družbi najkrepkejša opora. Pri tej priliki se moram spomniti vzor žene Slovenke, dne 11. januarja 1. 1. umrle ge. Marije Vilharjeve, ki je volila družbi svoje premoženje v znesku 112.400 K, ki jih dobi družba po smrti njenega soproga. Slava njenemu spominu I Odbor pa si šteje v dolžnost zahvaliti se tudi naprednemu časopisju, ki je stalo družbi vedno ob strani. Spomniti se je treba pri tej priliki tudi ameriških Slovencev, ki so s svojimi vsakoletnimi, prav izdatnimi prispevki dokazali, kako vedo ceniti delo družbe. Tudi to leto je imela smrt bogato žetev med našimi člani. Mnogo jih je šlo iz naše srede, ki jim vsem niti imen ne vemo. Mnogo pa je bilo tudi takih, ki so hoteli nakloniti družbi tudi še ob smrti dobroto in so se spomnili naše družbe z volili. Omenil sem Že g. Vilharjevo, ki je zapustila družbi 112.400 K, g- Trček iz Ljubljane je volti 2000 K, g. Ivan Medic 100 K, gdč. Nolli 200 K. g. župnik Čeme U63 K, g. Cizl iz Tržiča 400 K, g. Baloh iz Brežic 500 K. Spomin svojih dragih pa so počastili nekateri tudi z ustanovitvijo enega ali celo dveh kamnov za obrambni sklad. To se je zgodilo ob smrti gg. Kozlevčarja in Široka iz Trsta, g. Fr. Krulca iz Slovenske Bistrice, gdč. Jakilove in g. Pogačnika. Slava jim vsemi (Trikratni .Slava" je zadonel po dvorani) Prvomestnik se je nato bavil z raznim družbenim blagom ter priporočal zlasti razglednice, računske listke in kolke, da se jih družbeniki bolj poslužujejo. Nato je prečital pozdravni brzojavki, ki sta družbi došli od .Osrednje matice školske" v Pragi in od .Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro". Konec prih. V Kranju, dne 23. septembra 1911. V jftientkftm laieiaaiu državnega s»*ra pride na dnevni red socialno zavarovanje. Državni zbor ima rešiti tudi predlogo o lokalnih železnicah ter začeti debato o vodovodnih predlogah. Vlada želi, da bi končali odseki do Božiča posvetovanje o proračunskem provizoriju in o brambnih predlogah. Velikaaaka demonstracij« proti irifiaff. Na Dunaju se je vršilo v nedeljo pred mestno hišo zborovanje proti draginji živil. Zborovanje je bilo velikansko. Sklicala je zborovanje socialno-demo-kratična stranka. Zborovanje je bilo mirno, ali po zborovanju je prišlo do velikih nemirov. Pri zborovanju je bilo navzočih okoli 140.000 ljudi. Vlada je že dopoldne mobilizirala vso dunajsko policijo in vojaštva 4000 mož V vojašnicah je bilo vojaštvo konsignirano. Pred mestno hišo in zadej so bile tribune, s katerih je govorilo 30 socialno-demokratičnih poslancev. Množica je kričala: Fej agiarci, fej vlada, fej Madjari! Nato so poklicali vojaštvo, ki je razganjalo besno množico. Demonstrantje so napravili barikade. Vojaki so streljali. Uradno poročilo o izgredih in dogodkih v Ottakringu pravi: Eden mrtev, 89 težko in lahko ranjenih med njimi 30 redarjev, 180 aretiranih, 70 tramvajskih voz deraoliranih, dva voza popolnoma sežgana, n< sto in sto hiš poškodovanih, več tisoč šip razbitih, nebroj svetilk razbitih in izruvanih Med ranjenimi se nahaja tudi več poslancev Rsvolacllonaras g-banje v ftaaalff. Iz Barcelone je dobila španska vlada podatke o velikem revolucionarnem načrtu ter pozna osebe tam obstoječega odbora. Zaprli so izmed teh že večino. — Štrajk je proglašen v Saragozzi in Valenciji. Ruskega »foistrskaga nreds»dnlk* 8U5yplaa je napadel z revolverjem neki Bagrov. Zadal mu je zelo nevarne rane, na katerih je umrl v nedeljo ponoči. — Bagrov pride pred rusko vojno sodišče najbrže že v kratkem času. Atentator Bagrov ima na glavi težko rano. — Ko je zvedela njegova mati, kaj je naredil, je bila žalostna, kmalu na to pa se je vrgla skozi okno ter obležala mrtva. — Aretiranih je v Kijevu nad 50 oseb. Bagrov je židovskega pokol jen ja. — Stolvpin je imel 43 let, bil je sin generala Arkadi ja Stolvpina. — Padel je kot žrtev absolutizma. Kdaj le začno v Rusiji upoštevati ljudsko voljo. Novičar. Bala obe. odbora i da« IS aaptsnbra 1.1. Navzoči: župan, 3 svetovalci, 16 odbornikov ozir. virilistov, 3 namestniki. Overovateljem zapisnika imenuje župan gg. A. Zupana in J. Sajovica. 1.) Na predlog g J. Sajovica se zapisnik brez čitanja odobri. 2.) G inženir Kfivanec poroča: Kakor je obč. odboru znano, je mestna občina zaprosila za koncesijo, da sme namesto sedanjega vodnega kolesa postaviti turbino v ivrho dobavi ciek« tričnega toka za razsvetljavo mesta; mestna občina ima namreč pravico do 1 m3 vode za pogon kolesa oziroma turbine in v slučaju, da bi bilo kdaj proste več vode, lahko prosi še za 060 m8. Tozadevna komisijska obravnava se je vršila dne 12. t. m. na licu mesta, pri kateri pa ni prišlo do končnega sklepa. G. V. Majdič kot glavni interesent napravi sicer ni ugovarjal, pač pa je stavil različne pogoje, n. pr. da predloži mestna občina detajlne načrte o turbini, dalje neke predpise, ki bi varovali njegov promet, ozir. mlin itd. Vsled tega se je razprava preložila na danes popoldne. Dr. V. Krisper, pravni zastopnik g. V. Majdiča je ponudil poravnavo, v kateri Izjavlja, da g. V. Majdič ne bo ugovarjal; ponudi mestni občini znesek 5000 K, ako ona ne bo zahtevala tistih 060 m3 vode, do katere bi imela pozneje, ko se bo vodna moč drugače razdelila pravico, in dalje da mu občina pri njegovih podjetjih ne bo nasprotovala. Tudi v principu ni proti temu, da bi se struga poglobila. Glavna uvaževanja vredna točka te od g. Majdiča ponudene poravnave je, da občina ne bo nikdar zahtevala večje množine vode kakor 1 m8, na presežek v do-giednem času tudi ni misliti, ker ima g. V. Majdič pravico do 9 m* in g. T. Pavšlar do 10 m3, glede katerih množin pa pravda med g. Pavšlarjem in V- Majdičem še ni končana. Ce bi končno g. T. Pavšlar zapadel, potem mestna občina lahko prosi še za 060 m3. Občina bi se torej s sprejetjem poravnave odpovedala pravici, kakor jo ima vsak zasebnik samo, da ima mestna občina napravo že narejeno, dočim je zasebnik nima; do večje množine vode pa.občina nima pravice po vodovodnem zakonu. Če bi se poravnava ne sprejela, sedaj ni mogoče povedati, ali bi oblast zahtevala detajlne načrte, ali ne, ali bi odločila sedaj, ali pozneje, v vsakem slučaju bi pa g. V. Majdič rekuriral; rekurs bi šel lahko do upravnega sodišča; občina bi torej lahko tud še čes 10 let ne imela elektrike. Če g. T. Pevšlar svojo pravdo proti g. Majdiču izgubi, bo prosila občina za tistih 0*60 m* in bo v tem slučaju g V. Majdič zopet rekuriral. Res je, da ima občina prednost pred zasebniki, toda če namerava občina porabiti elektriko za druge, to je za večja podjetja, je potem kakor kak drug zasebnik, konkurent drugemu podjetju; če bo torej g. Majdič zahteval 10 m1 vode in občina 0 60 m3, potem je tudi lahko mogoče, da bode oblast tudi teh 060 m3 prisodila g. Majdiču; in če dobi občina teh 0 60 m", bi se morala turbina nadomestiti z drugo, kar bi tudi mnogo stalo. Dalje pridejo v poštev pri tej poravnavi še merilne rake in razne ugodnosti za V. Majdiča, kakor n. pr. državni predpisi, glede prodaje, da ima g. V. Majdič predpravico pri jednakih cenah itd. Predlaga v imenu odseka za električno razsvetljavo, da občinski odbor to poravnavo sprejme. G. T. Pavšlar je proti predlogu odseka za električno razsvetljavo, kajti če občina ponudbo g. V. Majdiča sprejme, ima takorekoč vezane roke in nima nikdar več pravice do večje množine vode, kakor do 1 m3. Poišče naj se druga pot, po kateri bi občina prišla do elektrarne. Tako n. pr., ako bi občina izpeljala vodo po ceveh na drugo stran savskega mostu in tam med mostom in pivovarno g M. Mavrja postavila hišico s turbino; s tem bi bila občina od g. Majdiča neodvisna, voda bi imela več strmca in poleg tega bi občina pozneje lahko še zaprosila za večjo množino vode. Priporoča mestnemu odboru, dabi se začel baviti s to mislijo, in predlaga, naj mestna občina pusti napraviti potrebne načrte, da se cevi na peljejo k mostu in pri tem napravi hiša za turbino. Po daljši debati, v katero posežejo še gg. Hlebš, Mayr, Pirnat i. dr., predlaga g. Kfivanec v imenu električnega odseka: 1.) da naj občina napravi c. kr. okr. glavarstvo, da obravnavo prekine za toliko časa, da bo mogel mestni odbor celo zadevo dobro proučiti; 2.) da naj se mestno starešinstvo med tem časom pogaja z g. Vinkom Majdičem in pritegne k tem pogajanjem tudi g. K. Krivaneca kot tehničnega zastopnika in g. dr. L Treota, kot pravnega zastopnika; 3.) da naj se v slučaju določitve odškodnine določita dva izvedenca, ki bosta določila vrednost tistih 0*60 m3 vode in 4.) da se šele potem, ko bo mestni odbor dobro proučil zadevo in storil tozadeven definitiven sklep, obravnava n.daljuje in zaključi. Predlogi se soglasno sprejmejo. fieatdeiet atalco rojstva je obhajal minuli ponedeljek bivši državni poslanec in župan ljubljanski g. Ivan Hribar. Še mnogo let! Občinske volitve v Tržiču. V kratkem se imajo vršiti v Tržiču občinske volitve, ki naj bi napravile konec dosedanjemu nemškemu gospod-stvu. Pametni možje obeh strank so delovali na to, da bi se občinske volitve izvršile brez boja na temelju kompromisa, ki bi ga naj med seboj sklenili obe slovenski stranki. Ta kompromis je bil že takorekoč sklenjen, in sicer tako, da bi dobili dve tretjini odborniških mest klerikalci, eno tretjino pa naprednjaki. Toda slovenski Trži-čani so delali račun brez krčmarja. Nedavno tega je namreč prišel v Tržič škof Anton Bonaventura ter imel s tvorničarjem Gassnerjev dolgotrajno konferenco. In posledica te konference je bila, da se je kierikalcem zaukazaio, da morajo skrbeti za to, da pridejo v novi občinski odbor trije Nemci, med temi Gassner in tudi sedanji župan Mally. Povsem naravno je, da je s tem razbit med obema slovenskima strankama sklenjen kompromis, in župnik Potokar je že pridno na agitaciji za Gassnerja in Mallvja. S tem pa, da se župnik Potokar zavzema za Nemca Gassnerja in Mallyja, nočemo trditi, da odobravajo škofove in župnikove načrte tudi vsi tržiški klerikalci. Nasprotno, mnogo uglednih Tržičanov je, ki so z vso odločnostjo izjavili, da izstopijo iz klerikalne stranke v tistem trenotku, ko sprejme njihovo vodstvo v kandidatno listino Gassnerja in Mallvja. Za obilna Breialoe pri Žirovnici se bodo koncem pri h. meseca vršile volitve. Čudno se nam zdi, da še do danes ni razpoložen volilni imenik. Radi bi vseeno pogledali, kako se je pod klerikalnim gospodarstvom sestavil ta imenik. Navada klerikalnih občinskih načelnikov je namreč, da prikroje volilne imenike popolnoma v smislu klerikalne politike. Sedanji občinski svet brezniški je popolnoma v klerikalnih rokah. Vsi občinski možje so pristni klerikalci. Med vsemi temi pa se najbolj odlikuje mož, kateremu se pravi po domače Muhovčev Matevž iz Žirovnice, ki hoče postati celo župan v novem občinskem svetu. Ne bomo preiskovali, če ga njegova preteklost kvalificira za častno mesto, kakor je ravno mesto obč. svetovalca oziroma župana, dovolj je, če pravimo, da ga tudi njegove duševne zmožnosti ne kvalificirajo za to mesto. Imamo pač drugih mož dovovlj, ki so po svoji izobraženosti poklicani, da vodijo upravo naše občine. Sicer pa priporočamo Muhovčemu Matevžu, naj preveč ne agi-tira pri občinskih volitvah Volitev insaaa In svetovalcev občine Ovitie se je vršila dne 9 t. m na Dobravi. Županom je zopet enoglasno izvoljen občepriljubljeni g. Anton Pogačnik posestnik v Podnartu, svetovalci pa so : Peter Sitar Ivan Bohinc, Ivan Potočnik, Ivan Rakove in Ivan Vovk Župansko volitve. Dne 22. avgusta je bil za občino Hrastje izvoljen županom posestnik Ivan Mrak v Čirčah, svetovalcem pa: Gašper Novak v Hrastju, Franc Zupan v Prebačevem in Franc Kozina v Čirčah — V občini Voglje so dne 27. avgusta volili županom Ivana Molja v Vogljah, svetovalcem pa Ivana Zmrzlikarja v Voklem, Ivana Oslja v Vogljah, Franca Čebaška v Voklem in Franca Zupanca v Vogljah — Dne 10. t. m je bil za občino Gorje izvoljen Jakob Jan županom, občinskim svetovalcem pa: Jakob Poldan s Krnice, Šimen Jan iz Mevkuža, Ivan Poklukar s Krnice. Miha Čop z Dobrave, Blaž Lukan iz Zasipa, Jakob Kunstelj iz Zgornjih Gorij, Ivan Pajzlar s Poljšice in Vinko Jan iz Spod. Gorij. K BOiaoaai draginji v Kranja se nam piše: V prvi vrsti naj bi se zabranilo branjevcem, ne le domačim, ampak tudi tujim, da bi ti ne smeli pred določeno uro v tržnih dnevih kupovati, oziroma napovedovati čene Potem naj bi se pa tudi prepovedalo domačim trgovcem s poljskimi pridelki, da bi ne lovili ljudi, kateri dovažajo pridelke naprodaj v Kranj, že zunaj mesta, ter vsakemu pobrali blago, stavili radi konkurence poljubne cene in tako preprečili vsak dohod občinstvu do potrebnih vsakdanjih živil. Branjevci imajo ob tržnih dneh že zjutraj vse polno blaga skritega v raznih hišah in to še tudi po cerkvah. Domači trgovci pobero, kar pride od gorenjske strani, potem pa dobi občinstvo, če kaj ostane prvim in tem — Svoj čas se je gledalo vendar na tržni red in je bilo predkupovanje, kakor tudi tepeži radi fižola na cesti prepovedano, a danes je menda dovoljeno vse. Ravnotako delajo v Kranju tudi mesarji. Živina je padla do 30°/0 na kupu, a meso je šlo meseca junija, julija in avgusta za 8 vin., toraj v treh mesecih za 24 vin., višje. V takih razmerah seveda mora nastati in še vedno rasti draginja, ko se poklicana oblastva za vse to ne zmenijo. Prosimo toraj nujne odpomoči, ker tako naprej ne more nikakor iti. Več konsumentov. Gor. ak. far dr. «Vesna* priredi v soboto 23. t. m. v prostorih .Nar. Čitalnice" javno predavanje: .Ločitev cerkve od države na Francoskem", predava cand. iur. Juri Štempihar. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 20 h, dijaki prosti. Nesreča. Poroča se nam: Dne 11. t m. popoldne so dobili v Stari Loki na vrtu obešenega 19 letnega praporščaka cesarskih strelcev Antona VVernika. katerega so takoj odrezali. Poklicali so takoj oba loška gg. zdravnika, katera sta ga še skozi 12. ur ohranila pri življenju. Tu se je najbrž zgodila nesreča. VVernik se je najbrž igral na telovadnih krogih, pri tem pa si je glavo vtaknil v neke vrvice, ki so bile pri krogih privezane in se je tako vrtil okrog, kar je tudi provzročilo njegov konec Našli so ga skoro na pol klečečega. Omenjeno pa bodi, da so našli pod njim njegov žepni nožič, s katerim se je gotovo nameraval rešiti, a je prehitro padel v omedlevico. VVernik je ravno dovršil kadetno šolo v Gradcu in je bil tudi tam doma. Zadnji čas pa je bival na počitnicah pri svoji teti v Stari Loki. V kratkem bi moral nastopiti svojo prvo službo nekje na Tirolskem. Bil je jako živahen in prijazen mladenič. Vsak, kdor ga je poznal, pravi, da tega koraka ni storil v samomorilnem namenu. Žalost staršev, katerih edini sin je bil, je nepopisna. Pokopali so ga dne; 13. t. m. na tukajšnjem pokopališču. P. v m, I Redke slavje. V nedeljo, dne 1. oktobra L 1. bo slavil znani lovec Matija Papler iz Breznice pri Kranju zlato poroko. Ob desetih dopoldne bo sv. maša pri sv. Jošlu, nakar se svatje podado v znano gostilno »pri Končovcu" pod sv. Joštom, kjer se vrši skupni obed. Matija Papler je rojen v Besnici, star je 81 let in je eden najstarejših lovcev na vsem Gorenjskem, ker lovi že nad 60 let. Nevesta Meta Papler, rojena Rakove, je rojena na Jami pri Kranju, stara je 73 let. Lovsko društvo pošlje ob tej priliki posebno deputacijo in se vsi gg« lovci in prijatelji lova najuljudneje vabijo k tej slavnosti. Ako kdo želi natančnejšega pojasnila o tem, ga mu da drage volje g. E. Ko-vačič v Stražišču pri Kranju. Narodna čitalnica v Ktmaikn priredi s prijaznim sodelovanjem ljubljanskih igralk in igralcev v nedeljo, dne 24 septembra 1911 v društveni dvorani dramatično predstavo: .Ljubimkanje". Tombolo priredi kmetijska podružnica na Bledu v nedeljo, dne 24. septembra v gostilniških prostorih pri .Lovcu". Začetek ob 7. uri zvečer. Dobitke hvaležno sprejemata načelnik Šimen Kežar in gostilničar Ivan Medja. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor Planinska veselica v Eraa|aki f ari je imela, kakor se nam sporoča, nad pričakovanje lep gmoten uspeh s čistim dobičkom okroglih 460 K, do katerega je pripomogla zbirka Kranjskogorcev s 132 K in Mojstrancev s 25 K. Veselice so se udeležili poleg domačinov iz Kranjske gore, Podkorena in Gozda tudi letoviščarji ter prijatelji planin iz Radovljice, Save, Jesenic, Mojstrane, Dovjega in seve tudi vrli Ratečani. Opazilo pa se je tudi Ločane in zastopnike osrednjega odbora. Marljive gospodične kranjskogorske in goriške so z rodoljubnimi gospemi tekmovale, katera bo za nov dom na Vršiču prinesla več v društveno blagajno in podružnični prijatelji so žrtvovali tem raje, ker jim je bilo znano, da podružnica deluje vstrajno in požrtvovalno za obrambo lepih naših slovenskih gora. Umrl je Predtrgom pri Radovljici gospod Natalis della Schiava, v Podbrezjah pa gospod Črnivec, c. kr. poštar in učitelj v pok. N. v m. p. I Iipsd vrha Roalca se je zrušilo v četrtek, dne 7. septembra veliko skalovje v Krnico pri Kranjski gori, o čemur priča velika rdečkasta lisa v severni steni Rogice in s peščenim prahom pokrito listje dreves ter novo odluščene skale v dolini Baje so opazili ta odlom tudi slovenski turisti na Triglavu, ki so pripovedovali, da so videli v četrtek popoldne na severu med Razorom in Rogico vzdigovati se .dim", ki pa ni prihajal od gozdnega požara kot so domnevali, ampak od prahu zdrobljene skale. Cvetlico! daa t LJaMJaaf. 24. septembra 1.1. se vrši v Ljubljani cvetlični dan. Vedno večje pomanjkanje med slovenskim visokošolskim di-jaštvom na eni — in vedno manjši dohodki dijaških podpornih društev, ki niti z daleč več ne morejo odpomoči naraščajoči dijaški bedi na drugi strani so vodile v .Organizaciji svobodomiselnega narodno naprednega dijaštva" sklep, prirediti v Ljubljani pod častnim pokroviteljstvom predsednika »Radogoja" ravnatelja gospoda Ivana Hribarja cvetlični dan v korist dijaškega podpornega društva .Radogoj" v Ljubljani. Ljubeznjivo in požrtvovalno sodelovanje ljubljanskih narodnih dam, ki so se izbrale v poseben .odbor za cvetlični dan v Ljubljani" pod načelni št vom gospe Franje dr. Tavčarjeve garantira za lep uspeh te dobrodelne, človekoljubne prireditve. Svoje sodelovanje pri tej prireditvi je z akademske strani obljubilo tudi akademično fer. društvo .Prosveta". Ker obstoji cvetlični dan v tem, da gospe in gospodične prodajajo po vseh mestnih ulicah, kavarnah in restavrantih cvetice, katerih ižkupček gre „Radogoju," prosi .odbor za cvetlični dan" v Ljubljani, da Slovenke po vsej naši domovini zbirajo sveže cvetice ali pa delajo lične umetne astre, in jih 23. septembra pošljejo v Ljubljano za cvetlični dan na naslov gospe Amalije Widrove, Šelenburgova ulica 3. Lepo bi tudi bilo, če bi rodoljubne Slovenke tudi od drugod prišle v Ljubljano 24. t. m. osebno sodelovat k cvetličnemu dnevu. Naj bi smatrala vsaka Slovenka za svojo narodno in rodoljubno dolžnost po svojih močeh pripomoči k lepemu izidu cvetličnega dneva. 24. septembra la alavaaaka dlfaitve. Ljubljana bo stala 24. septembra t. 1. v znamenju akademskega dijaštva. Ta dan se namreč vrši ob. vsakem vremenu velik .cvetlični dan" v korist dijaškega podpornega društva .Radogoj". Razven tega pa priredita akad. fer. društvo .Sava" in .Prosveta" dne 23. t. m. ob 8. zvečer v .Mestnem domu" velik javen shod za slovensko univerzo in dijaško podporno vprašanje. Na shodu govorita poleg drugih gg. državni doslanec dr. V. Ravnihar in privatni docent češke univerze gosp. dr. M. Roslohar. Zvečer 24. septembra bo pa v ljubljanskem .Narodnem domu" v restavraciji sestanek in v mali dvorani ples na čast narodnim damam, ki sodelujejo pri cvetličnem dnevu in v prid podpisanim društvom za slovenske visoko-šolce na Dunaju, v Gradcu in PragL Sleatricaa naprava ob Savi pri Globoke« pod Badovljior, Deželni odbor kranjski zaprosil je glasom tozadevne prošnje, kateri je pristopilo a < _ » mi jI5* *°?2 S.o-2 g S cn " 3 o 2 « *S^8 ?&-£[• S^f en ^ r*r ■ S a t l s: t « 3 a m i cn f£?if ,fŠ!?^B5r »a r - * a. s* < O =* XO ^ o j? S S S {xn I si*. k u 3 • i^, od o. g* C i* O •> a t roiO o" c •a- j* a it 3- 3 i« m- • S ga a 85 < *■ a: • B* -t! »S -5- cr 2a pr o. «• o N>3 S."2. 5ar-3*»■ q - ™ rt 2T«3' ■5=3 - 5 o < < a3 1 "*" rt HM nnn 2.r c s. J f|Vf.*! S i 2. sr rt _ r w o k •— f E. S rt u a Q.O o ~ u ~* < 3 H 3 ?k 0 3 2 1 i • o •& • nT g 3 - 2 «» sr Ea :« o cr © D3.Q 8 »rt*^ O; 2.X-o g »'S a<^° 2 a« lil*-© o.a c^>S, rtT3 a.'- trn o wg — a ««»<_. o n>-o E. 3 § 3.^ g S ^ ort^B. i* a t* o o a 5*2. 3 X5 o." O — 09 art = oaSS. ~* m 5 2 a. c o J?5"»» ■ — rv,__p* a * -o >w * g rt o S- a/ 2 t« ™. S S 2 B »a«*" 2.£." rt B (f ». < S< 2 o ° rt* rt sr-ža« °« ^a-a-^o* mfflmrnmmm Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Delnfika glavnici K 5,000.000 K. Stritarjeva Ulica ŠteV. 2 Rezervni focd K 610.000. =r- .-—^^ Podružnice v Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajevu in Gorici ,11 . 12 4* 52 38 H Sprejema vloge na knjižice in tekoči račnn =! ter tih obrestuje od dne vloge po čistih O O Knpoje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurza. Čitajt7in priporočajte i, p@|gr Kobaii sedlar ln tapetnik v Kranja , meblirane sobe 1. snopi": 2. snopič 3. »opic : 4. snopu' : 5. snopič: 6. snopič: 7. snopič: 8. snopič: Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, lalciTiiili in akluelnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto. Cerkvene pristojbine alt Štolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. HALLEYJEV KOMET (REPATICA). Bira, kongrua in cerkvena konkurenca. Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta in sedež za .nebeško kraljestvo". KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN . . . Strašna grozodejstva v samostanu čen-stohovskem. Po konfiskaciji II. izdaja. Joj, joj, ta neznosna draginja! C »»a o 30, oxir. 20 vin. Dobioa se o raznih knjigarnah. tat Adamič filaona zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraoen zapne cerkoe priporoča svojo bogato založeno zalogo galanterijskega, norimberškega drobnega, :: modnega blaga, pletenin in šolskih :: potrebščin. 15913—9 Na debelo ln drobno. Največja zaloga otroških vozičkov in potovalnih kovčegov po tovarniški ceni. llustrovani ceniki zastonj. Postrežba točna ! Cene nizke ! nasproti hotela „Nova pošta" ie priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegoTo stroko spadajoča dela, kakor tudi 20 48-31 vozove i. t. d. Delo se izvršuje tečne, trpežno, po solidnih cenah. Velika libera bele 1» ÓrOO Žime po jako zn Um cen'', kakor tadi £5C£ morska trava. SC££ I mame vedno veliko popolnoma izvršene posteljne oprave v zalogi od 30 K naprej. se takoj oddado. Več se zve v upravništvu .Gorenjca". 3—3 Glinaste peči 7t 52 32 štedilnike, banje za kopeli, kakoi tadi kipe, vaze ln drage glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Dreise prva in največja tovarn« peči in glinastih izdelkov v Ljubljani- j Največja snažnost! 231 — 5U Točna postrežba ! j I a i. Prodaja najboljših sredstev za negovanje las, raznovrstnih lasnih izdelkov, pod lož Ko v ter krepa Udobno, higiienski urejena brionica h V. Rozman s KRHIIJ Nahaja se nasproti 8 župne cerkue D hiši Sta 106 ß v Tehnična pisarna in stavbno podjetje INGENIEUR H. UHLIR 276 52-41 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevžetja zgradb. 1 sprejema hranilne flöge od vsakega in jih obrestuje m. brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«'/« ali z IV« amortizacijo, na menice pa po 67«:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 160 52-8 Denarni promet ▼ leta 1910: 18,217.614 Rezervna »»klada Unala : Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uiaduje se v centrali in v podružnici mM*.-12. ure dopoldne in od 2.-6. ure pop. izvienši nedelje in praznike. Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. Tiitk It. Pt. UairtU ? Kranj«.