Kmet pomagaj si sam, In svoje staliSfe v državi uravnaj si sam i
Glasilo »Samostojne Jf kmetijske stranke »a Sjovenijo",
Naročnina»
«no............................n|n 7-—
etne ...............um /
i
Inserati:
mali oglasi do 9 petit vrst............» Dl« I«
večji inserati od 10 petit vrst naprej...... •	k Dio 2*—
notice, Izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	S Din J*—
Uredništvo in upraTnlitTO lUta )e v Ljubljani, Kolodvorska ttlica 7. ▼ hiši „Ekonoma".
Za razčiščenjc pojmov.
I v'
Narodna Skupščina je predčasno in na neparlemantaren način razpušče-na. Pogažena je prva točka ustave, kjer je iz razvrstitve poedinih faktorjev na nedvomljiv način prikazan njihov delokrog. Žalibog da so krivci na obeh straneh in je naravnost tragika usode, če se mora n. pr. Radie sklicevati na parlamentarizem, ki ga je bojkotiral skoro šest let, in na ustavo, ki je sploh ne priznava.
VOLITVE
pa so tu in volitve so poziv na narod, da odloči. Volitve so v tem momentu predvsem zato, da narod iz-premeni lice bivše Narodne Skupščine, da spremeni številčno razmerje, razmerje sedanjih strank in tako ustvari možnost ne samo obstoja naše države, nego tudi možnost njenega napredka in njenega pročvitanja. Da s sedanjimi strankami to ni mogoče, zlasti ne š sedanjim številčnim razmerjem, sta jasno pokazala razpusta Narodne Skupščine 16. decembra 1922 in letošnji. Ako se torej v novo skupščino povrnejo vse stare stranke v istem številčnem razmerju, kakor se je to zgodilo z malimi izpremembami v letu 1923, imamo isto stanje, kakor smo ga imeli pred razpustom, in volitve so bile udarec v vodo.
Volitve pa tudi nimajo samo namena spremeniti dosedanje številčno razmerje poedinih strank, nego tudi za-tiržanje teb strank, njihove cilje, programe in taktiko. In volilci bodo odločili, ali more tako naprej, kakor so desedaj tirali nekateri njihovi svoje-glavni voditelji.
Predvsem imamo tu dva glavna, hudo nasprotna si protivnika. Na eni strani Pašič z velikosrbsko nadvlado in izžemanjem prečanskih krajev s Pribičevieevim priveskom, na drogi strani hrvaško šovinistični Radič v družbi z raznimi separatističnimi elementi, ki iz kakršnegakoli vzroka naše države od srca ljubiti ne morejo. Prva skupina se lovi za državno oblastjo in močjo in njenim denarjem ter skuša od zgoraj doli obdržati in prosiriti svojo moč ter se izdaja za edinega državotvornega činitelja in v tem zlaganem svojstvu sumniči vse druge. Vsa resnična vsebina le grupe pa je politično moč izrabljati v strankine s vrbe. Gospod Radič in njegovi tra-banti pa skušajo v vlogi zatiranega, z nadčloveškimi obljubami in dema- , gogijo, sladkim strupom omamiti ma- j se in jim izvabiti volivne kroglice, ne da bi kakorkoli potem poskušali iz- i koristiti zbrano politično moč v dobro ; svojih volilcev in vseh državljanov vobče. Sem spadajo poleg muslimanov. džemijeta in drugih tudi naši klerikalci ki kakor Radič hrvatstvo in se-lajštvo ter republiko, izigravajo slovenstvo in vero ali pa muslimani bo-sanstvo. Vsi šlagerji in vsa volilna gesla iim služijo samo v dosego njihove strankarske moči, nikoli pa ne njihovemu volilstvu. Dokazov smo doživeli v vseh treh skupščinah dovolj.
Ostanejo torej samo še
STANOVSKE STRANKE.
Žalibog, da delavstvo ne more vzpostaviti enotne fronte zaradi nesposobnosti svojih voditeljev, da se ne more združiti zlasti industrijsko delavstvo. ki dandanes še bolj kot kmet trpi pod velekapitalističnim jarmom. Kadar pa bomo imeli poleg stanovskih kmetijskih strank enotno, močno in pametno delavsko stranko, bo tudi konec slepomišenja s strani današnjih meščanskih strank, njihovega varanja in zatiranja produktivnih stanov, bajti
poštena koalicija stanovske delavske in kmečke stranke more edina izpeljati državo iz današnjega kaosa. Samo delovni stanovi morejo ustvariti red in mir in temu sledeče blagostanje.
Ker bo izbera med Pašicevim blokom in Radicevim takorekoč samo izbera, ali ostanemo še dalje na dežju, ali se postavimo pod kap, je jasno, da se bodo morali tudi mnogi, ki
S KMETSKIM POKRETOM
ne simpatizirajo sicer, ki pa so uvideli, da so dosedanje meščanske stranke pritirale državo in državljane na rob propada, odločiti za tretje, za srednjo pot, ki jo nudi zem-ljoradniška stranka, katere član in sestavni del ob varovanju avtonomije v vseh slovenskih in pokrajinskih vprašanjih je naša domača Samostojna Kmetijska Stranka. Ne Pašič s Pribičevičevim repkom in njihovim veliko-srbskim izžemanjem prečanskih kra- j jev, ne Radič-Korošec-Spahov separatizem in dostikrat protidržavno rova-renje ne moret avrniti nam mir in red in oni pravični in pošteni sporazum, ki ne jemlje in ne daje, nego pušča vsakemu svoje in katerega stvoriti more.samo kmetski narod, narod dela, narod štedenja, narod poštenja, narod požrtvovalnosti, narod pravičnosti, ljubezni, bratstva in enakosti. — Kmetsko ljudstvo ljubi in varuje svoje, spoštuje tuje. Samo po tem načelu je mogoč pošten in trajen sporazum. Da pa zmaga to načelo, mora iz našega javnega življenja laž, zahrbtnost, demagogija, korupcija, lakomnost, za-pravljivost, varanje in sleparjenje ljudstva, podkupovanje, nedoslednost in vsi umazani in nepošteni načini pri nabiranju javnega zaupanja. In zato mora veljati v prvi vrsti naš boj tudi vsem tistim strankam, ki se gorenjega orožja poslužujejo v dosego svojih moči.
In iz teh razlogov je glavni izvrše-valni odbor zemljoradniške stranke sklenil, da gre v predstoječi volilni boj stranka sama in je odbila vse ponujene kompromise. Vsak kompromis pomenja popuščanje, bodisi v cilju, bodisi v programu, popuščanje jx>me-nja slabost in nedoslednost, oboje pa je v strankinem življenju greh, ker je stranka samo orožje v politični in stanovski borbi. Na drugi strani bi bilo skupno nastopanje z več ali manj nam protivnimi strankami podpiranje istih i in bi tako stranka naša in vse doseda-' nje delo njenih delavcev izgledalo kot ; ena sama laž. vse dosedanje prizade-: vanje kot varanje in slepomišenje ali i kvečjemu kot lov na mandate.
SOGLASEN SKLEP SKS.
In tudi oba oblastna izvršilna odbora v Sloveniji tako mariborski kakor ljubljanski sla soglasno sklenila, da čire tudi SKS v volivno borbo samostojno. Predvsem iz načelnih razlogov; nista se izrekla toliko, proti kooperacijam in blokiranju iz razlogov nepoštenja, ki se je zagrešilo s tem, da se nas ni pozivalo pošteno, lojalno in odkrito preko vodstva, nego zahrbtno, od moža do moža, po okrajih, povsod z različnimi sredstvi, nikoli v našeui interesu, nego vedno s ciljem razbiti našo stranko, razdvojiti podeželsko ljudstvo in predvsem kompromitirati stranko. Vsakdo naših pristašev ve le predobro, da bi značilo pri volitvah dne 8. februarja 1925. leta podpirati velikosrbski Pašičev režim in vse, kar ie nam ta režim dal zadnja leta. Vsak član naše stranke ve in zna, da bi se tako vezano izjavilo, da odobravamo in odpuščamo, kar so nam lansko leto
dali, da se zahvaljujemo za zagrebški Markov protokol, s katerim sta Radie in Korošec postavila Pašičevo vlado, omogočila mu povišati zemljiški davek za 500%, vse druge davke za 30%, naložiti nam silne takse, ki bodo zlasti kmalu ubile poleg kmeta obrtni stan, nemoderni in trdi vojaški zakon itd., zlasti bi s tem priznali, da je prav, da zlasti Slovenijo vsaka beograjska vlada izžema z dohodninskim zakonom, ki je samo pri nas v veljavi, da odira s poslovnim davkom ubogo Slovenijo tako, da plačuje najsiromašnejša de-setinka prebivalstva v celi državi 23.8%. Odobravali bi s takim svojim korakom vse druge upravne napake, ; vso korupcijo, preganjanje uradništva, j nedelavnost meščanskih strank, odi- j ranje podeželskega ljudstva, pospese- j vanje bankarstva, strašno carinsko po- | litiko, zavoženo trgovinsko itd. Z eno i besedo: vsemu bi dali odvezo, vse bi s tem odobrili in vsi naši napadi na to, vsa kritika in vse naše dosedanje delo bi izgledalo kot laž in prevara ljudstva.
Iz teh načelnih razlogov gremo v boj sami. In sami gremo v boj tudi zato, ker nam ni samo za število mandatov pri enih volitvah, marveč ker vemo, da smo stranka bodočnosti, ki si mora prav tako ohraniti čist program, načela in roke in se ne mazati z oportu-nistiško plašljivostjo ali eventualnimi računi in kombinacijami poedincev ali njihovih zavodov.
In ko pod to zastavo stopamo v volivno borbo, je dolžnost naša, da se obračamo predvsem na ves
KMETSKI STAN
za pomoč in podporo. Naj ve vse kmečko ljudstvo, da bo imelo zaščito in podporo samo v svoji stanovski kmečki stranki. Samo naša stranka pozna in ve za težave kmeta, samo ona je bila ves čas resnično na braniku za njegove koristi, samo ona ga niti v enem trenutku ni izdala, vsi drugi pa poznajo kmeta samo pred volitvami, potem pa nikoli več. Ali ne govorijo
0	tem previsoki davki, kmeta daveča carina, zastarane trgovske pogodbe z drugimi državami in vsi upravni akti, ki so skcrro vselej proti kmetu?
j In kmetu najbližji tovariši, zlasti vi
PODEŽELSKI OBRTNIKI,
ki vas tepe skoro ista usoda, kakor kmeta, med katerim živite in na katerega ste navezani? Ali je kdaj kdo res-, nično odprl usta za vas od meščanskih strank po volitvah? Davki vas i more še hujše kot kmeta in ali je katera sedaj ali prej vladajočih strank zganila z mezincem, da vam olajša | breme? Kdo je odmerjal dohodnino, kdo poslovni davek? Kdo vam je centraliziral* v Zagreb bolniško zavaro-| vanje in podprl banke, ki žive od vaših žuljev? Kdo od meščanskih strank z leve in desne je kdaj resno poskušal, da vas zavaruje in zaščiti, kdo da
1	varuje tudi vaše koristi in pravice in ne samo nalaga dolžnosti? Kdo vam ie naložil vrtoglave takse, ki bodo ubile zlasti podeželskega gostilničarja? In kdo ni s prstom ganil, da bi to olajšal. ko je imel vso moč v rokah? Kakor kmetom tako tudi obrtnikom ne bo težko spoznati ob volitvah prave prijatelje in jih ločiti od" onih, ki jih samo love in zlorabljajo.
In podeželski
blagostanje zvezano z blagostanjem podeželskih trpinov in zlasti mnogo jih je iz tvojega stanu, ki so prvi sto-vili na čelo našemu gibanju v prepričanju, da če kmet opeša in propade, prideš ti še prej na vrsto. In kdo ti je bil dal postavo za pobijanje draginje, ki te je samo zadela, a draginje ni odpravila, se spomni takrat, ko te bodo moledovali za tvojo kroglico in za tvoj ugled v bližnji okolici! In ti zaničevani in izmozgavani
INDUSTRIJSKI DELAVEC,
ki še danes nimaš svoje enotne in močne stranke, ali ne uvidiš, da ti je za sedaj najbližja stanovska kmečka stranka? Kakor se kmetje borimo, da bi dvignili cene svojim produktom, da bi dosegli tako spodobno plačo za svoje delo, kakor želmo dati uživati s širjenjem kulture vse dobrine pro-svetljenega človeka zadnji gorski vasici, kakor se borimo z vsemi postav- i nimi sredstvi, da bi bil najsiromaš- j nejši bajtar bogve kje v hribih srečen j in zadovoljen s svojim stanom in z i vsem preskrbljen, tako želimo tudi de- i lavskemu stanu. Mi smo zato kmečki socijalisti in nikoli ne bomo nasprotovali, da se tudi delavstvu zboljša njegovo bedno stanje. Prepričan sem zatorej, da za poštenega delavca, ki ljubi svoj rod, svojo domovino in našo skupno državo, ne bo 8. februarja v Sloveniji volivne škatle, ki bi mu bila bližja od naše SKS. In zato mi pošteno slovensko delavstvo odkritosrčno lahko vabimo s seboj, ne da bi bili pozneje v zadregi, kar se godi drugod.
In
SLOVENSKO UČITELJSTVO!
AU je kateri stan v inteligenčnih krogih tako od narave pozvan, da stoji v naših vrstah, da stoji pravzaprav na čelu našega pokreta? Naši vzgojitelji ste, učeniki naše dece, našega največjega zaklada, in, če bi vi ne ljubili našega stanu, če bi vi se izneverili ljubezni do matere zemlje, kako bi mogli vzgojiti naš zarod za njegovo težko nalogo, za njegovo lepše bodobnost; če bi vaši ideali ne ko-reninili z vsemi. silami vaših duš v bistvu in temelju našega vprašanja", ki obstoji iz ene same točke, in ta je mati zemlja in njena zapoved, bi bil tudi ves vaš napor in trud ilu-zoren in zagrešen in suhe bi bile veje na živem drevesu našega naroda. Zato pridite vsi, ki ste zdravi v svojih dušah in morete razumeti naš klic, in bogato bo poplačano vaše delo; vsi pa. ki ne morete ali nočete razumeti in objeti našega vabila, boste, kakor svetopisemske device, ki so ostale brez olja, in delo vaše bo brez sadu!
Tudi za
TRGOVEC,
naš domači štacunar ali s čimer koli se pečaš in živiš od nas in med nami? Ti si prvi že davno uvidel, da je tvoje
SLOVENSKO DUHOVŠČINO
je prišel že davno čas, da je začela razmišljati, ako je njena naloga v tem, da se bori za oblast in nadvlado ljudstva prav dostikrat z direktnim zlorabljanjem vere ali vsaj verskega čuvstva našega naroda. Prišel je^ že davno čas, če so v naši novi državi še na mestu stare avstrijske stranke in njihove metode, če so sploh mogoče in so pred vsem veri v korist. Po mojem mišljenju: ne veri, ne duhov-skemu stanu! Že dosedanje izkušnje so pokazale, da more nadaljevanje današnje borbe nujno škodovati v prvi vrsti veri in duhovnikom! In ker vem, da je mnogo poedinih gospodov med nami, ki so tudi že prišli do takih zaključkov, vas vabim
z nami. Kaj pa ste podeželski župniki drugega, kakor napol, če ne tri četrtinski kmetje in vsa vaša usoda je tesno spojena z našim stanom. Pustite tiste strastne poedine zagrizence. • v svojih vrstah, ki so se predaleč zaleteli, pa bo bolje za vero in vaš stan. Kmet je vero vedno ščitil in v vseh težkih zgodovinskih dobah tudi rešil in dobrega duhovnika tudi spoštoval. Politikujočega, za nadvlado hlepe-čega, pa mrzi in sovraži, sovraži celo tedaj, kadar si to ne upa pokazati! Duhovske in verske stranke v naši državi nimajo bodočnosti, zato je škoda truda in energije, kmečka pa ima sigurno bodočnost, zato vam veleva zdrav razum, da pojdite z nami ali pa nam vsaj ne nasprotujte! In ti,
UBOGA* URADNIŠKA PARA! - j
Ali uiste ubogi, dostikrat lačni in slabo oblečeni uradniki najboljši zgled, najjasnejši dokaz popolne nesposobnosti in nezmožnosti meščanskih strank, ki bodo v Sloveniji prosile vaših kroglic? Ali ne čitamo šest let v meščanskem časopisju z leve in desne, da se uradništvu mora nekaj storiti, uradniško vprašanje, uradniške doklade, uradniški zakon itd. In ali ne odgovarja potem vse-delo teh strank kakor zasmehovanje uradnika, kakor da z vsemi temi frazami norca brijejo iz vas? Drug drugega dolže odgovornosti, z obljubami vas krmijo, licitirajo v ponudbah drug nad drugim, a store ne ničesar. Skozi vse mogoče stranke so vas vlekli zadnjih šest let, vsa mogoča prepričanja so vam v vašem in državnem interesu diktirali, napravili neznačaj-neže, hinavske kruhoborce, ki bi se morali smejati in pogovarjati kakor je vsakokratni režim, zraven pa so poleg izgladovanja vam ubili vso vašo avtoriteto in boste, če delo meščanski strank še nekaj časa traja, samo se karikature v glumah in humoreskah, ne pa tisti zaupanja vredni možje, ki ste poklicani, da vodite dr^ žavno upravo in vam je zato potrebno; spoštovanje' in ugled. Prestavljanje, penzijoniranje, reduciranje, uvrščava-nje v kategorije, avanziranje ali preganjanje zadnjega leta samo n. pr. z desne, kakor leve, pa je že škandal na civilizaciji našega veka in vem samo eno: da bi kmet kaj takega nikoli ne pripustil, kaj šele storil. Vem iz prvega vira celo, da ima Lovreko-vičeva akcija glavni početek v takem gledanju na uradnike in njegove naloge in je s tem doprinešeri. dokaz, da 9e kmečka duša upira takemu postopanju z uradništvom, pa ne vem, kje zagledala luč sveta. V. stud in strah pred nami so vam tudi natvezili, da hočemo kot zastopniki producenta vas konzumente odirati,* da ste zato socijalno upravičeni in poklicani, da se borite proti nam. To pa je ista laž, ki skuša izkoristiti neenakost v pridelovanju kruha po različnih pokrajinah s tem, da pravijo nam, da nimamo vsi kmetje istih interesov in da ne spadamo v eno interesno sfero. Ločili bi radi vojvodinskega kmeta od zagorskega in dalmatinskega od srbijanskega in slovenskega od vseh. Isto je z vami. Ali med lačnim, propadajočim kmetom bo lačen in slaboten tudi njegovi uradnik. Z blagostanjem kmeta pa se dvigne obče blagostanje in vsi stanovi pridejo na svoj račun. Ničesar vam ne obetamo, ker je bilo demagoštva z uradništvom dovolj ali enega vas zagotavljamo: tako, kot meščanske stranke kmet v kmetski državi s svo-
Vsak pristaš kmečke misli mora biti naročnik »KMETIJSKEGA LISTA« in »GRUDE« I

jim uredništvom b« bo postopal. Rte-mišljujte!
Ostanejo nam še
NACIJONAUSTI.
Prav pogosto se smatra, kakor druge stanovske stranke, tudi našo za nekakšno brezbarvno, internacionalno stranko. Toda temu ni tako. Mi Hfr smo stanovska stranka po vzgledu ruskih boljševikov, kjer manjšina večino komandir« in ustrahuje, nego smo stanovska stranka, stranka večine, stranka 85 prebivalstva, ki noče z diktatom, nego z večinsko voljo obrazovati in voditi državo. In ker smo po tolikih odstotkih večina prebivalstva, smo tudi večina in jedro naroda in zato se razume, da tudi nosilci nacijonalne misli, dasi je politično ne eksploatiramo, ker je to v nacijonaini državi nepotrebno in zato — s strankarskega stališča nepotrebno. Znano pa je, da smo edina stranka v naši državi, ki se odkrito bori od vseh ukradenih nam granic
■a zapadu in au severoaapadu pa do Carigrada za enotno, mogočno in svobodno kmetsko Jugoslavijo, da te svoje ideale skušamo realizirati čim-preje v družbi z bolgarskimi kmeti, ki so z nami enih misli in na istem delu, da smo edina stranka naše države, ki je v zvezi z vsemi slovanskimi kmetski mi političnimi strankami in hoče v družbi z vsemi slovanskimi narodi dati človeštvu to, za kar so Slovani od Boga poklicani: nov, samonikel, pristno slovanski filozofski sistem ali če hočete svetovni nazor, ki obstoji v klicu: Nazaj k zemlji I in njeni zapovedi!
S tem si ne prizadevamo dvigniti samo Slovanstva do njemu namenjene veličine in zadatka, nego prožimo tudi ostalim narodom možnost po tolikih težkih skušnjah, ki so jih imeli z zlorabo s strani velekapitalizma, sinčkom angleškega liberalizma, da najdejo pot do edino močne renesance. Ali ste nacijonaini krogi prezrli letos v septembru vseslovanski kongres in veličastni blejski praznik, kjer so zastop-
niki vseh slovanskih kmetskih strank eov&rili v 10 slovanskih narečjih? Dejstvo, ki se še ni dogodilo, odkar stoji svet. Ali hočete to prezreti? Tudi vi imate vzrokov sto, da resno razmiš-ljujete in da se ne daste ubiti od dnevnega »šlagerja«!
Obstoja še en naslov, to so takozvani
NAPREDNJAKI.
Kadar si katera meščanskih strank ne upa s pravo barvo na dan zaradi svojih bankarskih zvez bodisi pri kmetu bodisi obrtniku ali delavcu, tedaj navadno začne: e, pa naprednjaki smo vendar-le vsi; naprednjaki moramo j skupaj! In če takega možakarja povabite, da če je resničen naprednjak, da je potem njegova dolžnost, da gre s SKS, ker je to edina res napredna stranka v Sloveniji, ki hoče napredka ne samo za mestno prebivalstvo, nego tudi za kmeta, torej za vse narod, se hitro izvije, da to pa ne more. In tako sami brž uvidite, da je to in tako ponujeno naprednjaštvo z njihove strani
le grda fraza, vaba in prevara, ujeti kalinov za njihove nečedne namene. Sto naprednih strank ne more biti v Sloveniji, in sedaj nastane vprašanje, ali naj gre recimo napredna kmetska ali napredna delavska stranka s pet, šest odstotki meščanov, ali naj 85% prebivalstva zataji ves svoj stanovski program, da ustreže dostikrat motnim računom z odstotki poedincev in meščanskih krogov. • In tudi za one, ki istovetijo naprednjaštvo z antikleri-kalnim bojem, je SKS hvaležnejše orodje nego velekapitalistične meščanske stranke, ker hoče sedaj v klerikalnih mrežah tavajoče podeželsko ljudstvo organizirati v lastni stanovski stranki, ga tako zaposliti z lastnimi stanovskimi ekonomskimi, prosvetnimi in političnimi vprašanji, kar je kle-rikalizmu stokrat bolj nevarno kakor najbolj krvavo vpitje nanj ali pa de-moraliziranje podeželskega ljudstva in njegovo osiromašenje po različnih bančnih sistemih. Torej morejo tudi pravi in resnični naprednjaki samo z nami!
Iz vsega povedanega sledi jasno, 4a ga ne more biti v Sloveniji stanu ln ne prepričanja, ki bi mogel iz tehtttik vzrokov nastopati proti naši stranki. Kjerkoli se na shodih razvije debata in poslušam argumente, iznešene proti nam, vidim skoro vselej, da je edtae nevednost, nepoučenost vzrok nasprotovanja in la v prav malo slueejik zloba. Zato vabim
VSE POŠTENE SLOVENCE,
da oddajo 8. februarja svoj* krogce« za SKS in tako okrepe zemljoradnj&ke stranko, ki more edina izpeljati žalostno stanje naše države na pravo pot. Ga ni človeka, ki bi ne uvidel, da ne sedanja levica ne desnica ne nudita možnosti ozdravljenja in da j« resničen sporazum mogoč le po srednji poti strpljivosti, pravičnosti, bratstva in ljubezni, ki jo hodi v naši državi edino-le zemljoradniška stranka.
Vel. Lašče, na predvečer sv. Andreja 1924.
Ivaa Puoetj.
Somišljeniki!
V volilnem boju bodo prinašali razni časopisi dan za dnevom največje laži in izmišljotine, da zmešajo naše vrste! Ne dajte se begati po Časopisju, ki je nam sovražno. Zaupajte le »Kmetijskemu listu«, kjer najdete vsa navodila! Širite list med našimi pristaši! Vsak mora biti naročnik »Kmetijskega lista«, ker le potem bode lahko trden t težkem volilnem boje.
Kmetje, volilci! Te volitve bodo najvažnejše, kar sao jih dosedaj imeli. Med nami ne sme biti omah-ljivcev! Pojdimo v boj za pravice našega stanu odkrito, pošteno in odločno! Kmet, ki podpira katerokoli nekmečko stranko, je izdajalec svojega lastnega stanu. Zato v boj za zmago SKS!
Davčni vijak.
(Dopis.)
Sem posestnik malega mlina v kamniškem okraju. Mlin je na nestalni vodi in sem ga spravil na leto za par mesecev v obrat z veliko težavo in velikimi stroški. Davkarija se na to ni ozirala, ampak mi je predpisala od mlina tako visoke davke, da jih ne zmorem.
Neka uradna komisija je po svojih računih izračunila, koliko prometa bi ta mlin napravil in po tej cenitvi so mi predpisali dohodnino in poslovni davek. Danes pa sem dobil obvestilo, da je prizivna komisija mojo pritožbo zavrnila. Premišljal sem, kaj naj storim in prišel sem do odločitve, da bom mlinsko obrt opustil iz teh-le razlogov: Osebni davek in poslovni davek sta tolika, da bi moral jaz, če nočem trpeti škode, kmetu vzeti ravno pol žita, ki ga pripelje v mlin. Če to storim, bodo kmetje mislili, da sem oderuh. Vem dobro, da pravi zakon, da so obrtniki, ki imajo manj kot tri pomočnike, poslovnega davka prosti, klub temu jasnemu določilu zakona pa davčne oblasti pobirajo od vseh
; obrtnikov poslovni davek. To je protizakonito, če trdijo gospodje pri finančni delegaciji, da oni drugače j tolmačijo zakon, pa jih vprašam, za-| kaj se zakon vedno tolmači v škodo j obrtnika in kmeta, zakaj nikdar njemu v korist.. Gospodje pri fin. delegaciji naj vprašajo tiste, ki so zakon delali, kako ga imajo tolmačiti, pa bodo kmalu na jasnem, da krivično pobirajo davek na poslovni promet od malih obrtnikov. Klerikalci so imeli štiri ministre, pa niso ganili z mezincem, da bi krivico popravili. Mala Slovenija plača 23% prometnega davka v vsej, državi, ali hočete da bomo res Slovenci sami berači.
V davčnih uradih bo treba napraviti red, Če bodo kmetje in obrtniki složno volili kmetske in obrtne zastopnike, naj bo teh prva naloga, temeljito pomesti po finančni in davčni oblasti. Ne branimo se plačevati davkov ali živi odreti se ne damo.
Razne politične vesti.
KLERIKALCI
so kakor zmedeni. Z volilnimi gesli jim ne gre izpod rok. Borba med ljubljanskimi koritarji za poslanske mandate na račun Kmečke zveze je huda. Med klerikalnimi volilci se pojavlja vedno več »nergačev«; nekateri odkrito izjavljajo, da bodo volili Samostojno Kmetijsko Stranko, zopet drugi izjavljajo, da ostanejo doma in se volitev ne udeleže. Vsi pa so edini v tem, da so jih tigri z lanskimi obljubami pošteno potegnili. Ljudstvo spregleduje in obračun s klerikalnimi sleparji se začenja!
PE-PE-TI MED SEBOJ.
Med tem, ko »Jutro« glasno in jasno trobi v svet, da radikali in demokrat v vseh prečanskih krajih nastopijo s skupno listo, pripovedujejo mariborski radikali v svojem listu, da je ta »Jutrova trditev laž. Kdo ima prav?
NOVI MINISTRI.
Ne, ne, ni šala, niti se nismo zmotili, ko sme zapisali: Novi ministri. Čudno
je res, da imamo zopet nove ministre, ko so Pe-Pe-ti vendar še le. pred par tedni prišli na vlado, toda tako je. So jih postavili s portfelji; ko je teh — namreč portfeljev — zmanjkalo, so postavili še take ministre brez portfeljev. Razlika med prvimi in drugimi je ta, da imajo ministri brez portfelja črno na belem, da smejo vleči plačo, ne da bi opravljali kakoršnokoli koristno delo, med tem ko ministri s portfeljem tega nimajo črno na belem. Na to so postavili še podministre — toda tudi s polno ministrsko plačo — pod imenom »podtajnikk. Vsega skupaj je ministrov in podministrov v Jugoslaviji sedaj cel regiment, menda 26. Še nikdar jih nismo imeli toliko in jih toliko tudi nobena druga država na svetu nima. Še bo luštno!
RADIKALI.
Po poročilih beograjskih listov se v vodstvu radikalne stranke vrše za poslanska mesta ljuti boji. Kandidatov je ta stranka imela zmiraj odveč, namreč ljudi, ki hočejo postati poslanci radi osebne koristi, a ne iz ljubezni do kake plemenite ideje. Drugi vzrok za notranje boje v stranki so dosedanji njeni pristaši, katerim so dokazane razne lumparije. Pošteni pristaši zahtevajo, da se takih ne sme več postavljati za kandidate, med tem ko se korupcijonisti z vsemi sredstvi napenjajo,- da bi zopet bili kandidirani. Ti notranji boji bodo povzročili po mnenju beograjskih listov, da boste v mnogih volilnih okrogih postavljeni po dve radikalni listi, kar bo tej stranki na veliko škodo.
ATA »NAHOD«
so po seji izvrševalnega odbora SKS silno slabo spali. Hudo jih je namreč razdražila predrznost kmetov, da si upajo sami postaviti svoje kmečke kandidate. .»Taka nesramnost od teli kmetov, so dejali ata »Narod« in so se kar brez večerje zvalili v posteljo. Ampak ljubi Bog je usmiljen in je atu poslal sanje, lepe sanje. Pa so ata v sanjah videli naravnost v dvorano pri »Levu« v Ljubljani, kjer se je vršila seja SKS. In so videli, kako so se
zaupniki SKS lasali in kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj krepko branil skupno napredno fronto. Ko so se pošteno zlasali, so še glasovali, ata se-pa šteli glasove; Štejejo, štejejo in naštejejo, da je bil predlog za enotno napredno fronto zavrnjen samo s štirimi glasovi večine. 238 zaupnikov je bilo na seji, torej; jill je 117 glasovalo za skupno fronto, 121 pa proti. Tako so ata v sanjah šteli in ker vsled svoje starosti in slabe glave resnice ne razločujejo več od sanj, so jo pa kar mahnili v uredništvo in svoje sanje zabeležili v svojo številko od 27. novembra kot sveto resnico. Jim nič ne zamerimo. Saj nekdo mora biti, ki skrbi za smeh!
POLENTARJI
postajajo zopet zelo nesramni. Tržaški prefekt (nekak veliki župan) je prepovedal vse gledališke predstave v neitalijanskem jeziku. S tem je našim neodresenim bratom onemogočeno prirejanje slovenskih iger. To je nasilje, a vsako nasilje rodi odpor.
ŠTAJERSKO.
Središče ob Dravi. (Poglavje o naši najmočnejši stranki.) »Trg Središče je danes krepko v demokratskih rokah ter ostane za vedno narodna, napredna, demokratska trdnjava«. Tako čitamo med dopisi v Domovini- št. 48. z dne 28. novembra t. 1. Da je trg Središče res narodna in napredna trdnjava, je splošno znano in ta dober sloves Središča hočemo ohraniti tudi v naprej. Da pa je Središče demokratska trdnjava, to trdi menda samo dopisnik : Domovine , pristaš stranke, ki je pri zadnjih občinskih volitvah nastopila pod krinko Gospodarske liste in še le na predvečer volitev pokazala svoje demokratske rogove na volilnih letakih. Vajeni smo že, da zažigajo naše demokratske špice« drug drugemu kadilo v svojih listih, toda dosedaj so delali to možem, ki so imeli res zasluge za narodni blagor in napredek,
I. Bunin. — Dr. N. Preobraženski:
(Nadaljevanje.)
Ko je prijahal Seva na dvorišče, prišel je Lukjan počasi k njemu, podal roko in ogledal kobilico, katera se je spotila pod sedlom.
>V Moskvo greš po pesmi?« je vprašal s smehljajem. Pod visečo streho kašč so sedeli priklenjeni ovčarski psi. Lukjan Stepanov jim je zagrozil. Poleg njih, v senci je trdno spaval na hrbtu boter, kmet s črno-svileno brado. Na solncu v telegi je spala ženska v zeleni obleki in najstarejši jsin Lukjana Stepanova v modri atlasni srajci in podkovanih škornjih. Volnene nogavice so mu visele čez golenice. Oba sta ležala na obrazu in objeta. Vsi drugi so spali kar na travi. Ženske so se zakrile pred solncem s suknjami in predpasniki.
»Jajčnik? a?«, je vprašal Lukjan Stepanov. Seva je smeje odklonil.
»Saj smo ravno zajtrkovali.«
»No, pa čaja?«
»Res se mi ne ljubi.
»Ali pa z gnjatjo postrežem?«
»Ne, hvala. Bogme, da nočem nič. Se tudi bojim priti prepozno na postajo.?
»Sem imel torej prav — zopet v Moskvo?«
»Da... Čas je. Sem itak že zamudil mnogo ur.«
»Dobro vam gre!« je rekel. Lukjan Stepanov kakor da bi zavidal, a vendar ni prikrival posmehovanja. »Ur, praviš! Glej, moje premoženje je ,vredno kakih štirideset tisoč, knez knezov sem, a vedno sedim domat Še celo v Kijev se ne morem spraviti. A to je važneje od tvojih ur. Pojdiva, da ti pokažem dom.«
Poleg hiše se je na raztrgani vatirani odeji siišiio proso.
»Kšššš, da bi propadli!« je rekel Lukjan Stepanov in je zamahnil z burkljami proti visokim suhim piščancem, ki so tekli čez proso. Kot prvi je šel gori po stopnicah in stopil v vežo, ki je delila hišo v dve polovici. V veži še niso napravili tlaka. Bila so nakupičena tu razdejana kolesa, razsušene kadi, opeka in apno. Skozi odprte duri so gledale prazne sobice, kahlaste peči, medene oduške, stene v višnjevkastih tapetah.
Seva se je ogledal in vprašal:
Zakaj pa je vendar ne dovršite?«
»Koga pa? Hišo, misliš?« »Da.«f
Kapital ne zadostuje, brat. Samo ti nimaš drugih skrbi kot svoje ure: naloge reševati in diktate pisariti.«
»Ne, brez šale? Čemu ne dovršite stavbe in se ne selite... Saj pravijo, da pod šotorom stanujete, v podzemeljski koči?«
Če je tudi pod zemljo, je vendar boljša kot vsaka hiša, — je rekel Lukjan Stepanov. — »To je pa res, da se ne selim. Že tretje leto se nočem seliti, radi tega tudi ne končam hiše. Čakaj, da bodo otroci dorastli, postali večji.«
»Kakšni otroci?«
»Vnuki vendar. Imam jih brez števila. Le pusti jih noter! Hitro bodo vs.e tapete potrgali.«
V zadnji sobi, dvorani, kakor jo je imenoval Lukjan, je sedela na tleh bosa ženska, milega obraza in na videz zelo pohlevna, in sekala s težkim rezilom zeleno travo.
»Za koga bo pa to?« je vprašal Seva.
»Svinjam jed pripravlja,« — je rekel Lukjan Stepanov. »Pojdiva, tukaj je vroče.«
»Jaz bi vendar še rad videl vašo kočo.«
»Tudi tja te popeljem.«
Pod ogromnim, od starosti črnim šotorom je pokrival ogromno podzemeljsko kočo debeli strop iz hlodov in gnoja, zalit z ilovico. Spustila sta se po ilovnatih zbitih stopnicah. Spodaj je bilo mračno in temno — luč je prihajala samo skozi dve majhni okenci tik pod stropom. Seva je zagledal lesene ležnice, kjer bf lahko spalo kakih dvajset ljudi. Tudi te so bile obložene z razno ropotijo: konjskimi odejami, vevnicami, pošvedranimi copatami" in zibelkami. Seva je ogledal počeno peč, obdano z ležnico, mizo, ki je zavzemala skoraj polovico koče, škrbaste železne lonce na vlažni zemlji poleg peči — notri so se namakale v vodi s pepelom hlače in srajce.
»To je vendar strašno!« — je rekel smeje. — »Kako vendar živite tukaj! Saj vas je šestnajst ljudi. In celo zimo spite vsi skupaj...«
»To ni nič strašnega,« je rekel Lukjan Stepanov, ki je nekaj pazno ogledoval pod pečjo in nenadoma mahnil z burkljamh bolan oguljen golob je zletel izpod peči in razpihal pepel. — »To ni nič strašnega, bratec ti moj. Devet let sem tu preživel, pa daj Bog tebi tako dobro živeti. Niti enkrat nas ni glava bolela od peči.7 Čudež, a ne koča. In kakšna toplota! Pozimi bi kar srajco sle-kel... Saj smo, brat, ljudje od zemlje.«
»Toda grozno vlažno mora biti tu?«
»Ne goni vendar vedno istega! Vlažno je, res... hudo vlažno. Pojdiva, da ti pokažem moje veselje.«	(Dalje sledi.)
' Rus. lapti, vsakdanje kmečko obuvalo, se pletejo iz lipovega lubja. Po obliki so slični opankam.
7 Ruska peč se kuri od znotraj in če se predčasno zapre (dokler še niso pogorela drva), lahko povzroči zastrupi jenje, tudi smrt po ogljenem čadu. Slovenske peči so pač boljše.
in to nazadnje ni nič slabega. A kar sedaj počenjajo po časnikih njih novorojeni člani, že presega vse ineje, in posebno temu, kar prinaša zgoraj navedena številka Domovine^, temu se muzajo celo — blagohotne-škodoželjno — njihovi lastni pristaši. — Oglejmo si stvar natančneje! V svoji »skromnosti« je naša najmočnejša stranka prepustila vsa mesta, kjer je veliko odgovornosti in dela, nam kmetom, sebi pa pridržala mesta komandantov, ozir. brezpomembne odseke, kjer se ni treba ne duševno, ne telesno naprezati ali pa iaoo-stavljati. Hvala lepa! Središki obč. odborniki, izvoljeni na »Gospodarski listi«, a združeni sedaj v »Klubu obč. odb. JDS«, bi lahko storili v prid našega trga mnogo, če bi se hoteli udej-stvovati na gospodarskem polju, kakor je to obetalo ime njihove liste, a ne samo pripravljati tla skrahirani JDS. — Na kvaliteto večine svojih članov pa je ta klub posebno lahko ponosen! Po »Domovini« so to sami odličnjaki, same »dike«, pa čast, ko-iftur čast! Malo jih je, ki bi bili vedno, ali pa vsaj dalje časa trdni in čvrsti demokratski somišljeniki, večina je do pred nedavno pripadala raznim strankam, ki so prijazne prej vsem drugim nego demokratski. Sredstev za pridobivanje niso štedi-li; ali bodo dosedanji uspehi trajni, to se bo še le pokazalo. Eden v " Domovini navedenih odličnjakov je bil še teden dni pred volitvami glavni klerikalni kričač, druga njihova dika pa je Bil v zadnjem času že toliko napreden, da je s svojim demokratskim bratom glasoval s klerikalci proti neki prošnji tukaj. Sokola. Ta prošnja je radi teh dveh takrat propadla, čeravno bi bila lahko ugodno rešena že davno prej, če ne bj cele zadeve zavlačeval tudi eden njihovih odličnjakov, češ »kaj pa bodo rekli naši klerikalci«! Kislo grozdje na trdem županskem stolčku je njihov najagilnejši zaupnik odklonil baje v svoji >• skromnosti«, vem pa, da so Bili drugi vzroki, ki so ga privedli do resignacije. Maslo se na solncu pae raztopi! Toliko so postali oblastni ti dični naši demokratje v zadnjem času, da hočejo samo komandirati in svojo absolutno voljo uveljavljati ee-lo V Sokolskem domu, dosedanjem svetišču vseh tukajšnjih naprednih slojev, ter ga izrabljati v svoje strankarske svrhe. Če ne bo napredne sloge (seveda v njihovem smislu^) pa bomo seveda zopet mi kmetje krivi. Na jeziku jim je vedno narodno edln-stvo v celi državi, pa še naprednega edinstva v eni občini ne marajo, ampak ga namenoma izpodkopavajo. Samo hinavstvo, ki pa bo kmalu razkrinkano in dobilo zasluženo plačilo. Upam, da bo za sedaj dosti, drugače imamo tudi mi kmetje večje kalibre. — Središki kmet, ki pozna razmere.
Iz Sromelj. Naša sicer skrita in mirna vasica slovi po svoji kaj dobri vinski kapljici, ki nam jo letno dona-šajo naše solnčne gorice. Letošnji vinski pridelek sicer, kar se tiče množine, zaostaja za onim lanskega leta; dosega ga pa, ali celo prekaša z ozirom na kakovost. Povprečno vsebujejo letošnja vina od 9—14 prostornih (volum.)% alkohola in so z ozirom na kislino kaj harmoničnega sestava. Cene so zmerne. Ljubitelji dobre kapljice se vabijo, da pridejo pokušat — ne bo jim žal. — Na tukajšnjo — dosedaj trirazredno — šolo imenovana je gdč. Marica Sernikova kot četrta učna moč. Mi jo srčno pozdravljamo tembolj, ker upamo, da se naša šola zopet povzdigne na ono višino, ki jo je imela pred vojno. — Neki naši možje stavili so si hvale-
vredno nalogo izboljšati in vsaj za silo popraviti, potom nekakega »ku-lukJK, nekatera vozna pota, ki so bila že res v divjem stanjti. Toda — človek bi ne verjel — njib vnema in požrtvovalnost ni pri mnogih našla razumevanja in to celo pri takih, ki se teh potov najbolj korist«, češ, zakaj So pa dosedaj bili dobri. Nikar tako, tako ne pridemo nikamor! Ponos občanov bi morala biti dobra vozna pota! — Naša Kmetijska družba na-merja prirediti letos v teku zime večje število pardnevnih kmetijskih tečajev. Prijetno nas je iznenadila vest, da namerja i naša podružnica Kmet. družbe zaprositi za tak tečaj, časa za to bo sedaj v zimi menda za- ' dosti (in bi ga moralo biti!); priznajmo si pa tudi, da smo takih tečajev ; odnosno predavanj krvavo potrebni, j Omogočimo ga torej z čimvečjo ude- | ležbo. — Smo razmeroma v kratki i dobi pred volitvami. Koga bomo spet poslali v Narodno skupščino, da zastopa nas kmete? 0 tem si moramo biti na jasnem: Proč s strankami raznih obljubarjev, ki nam pa sicer mečejo samo polena pod noge, in oklenimo se vsi tesno naše stanovske organizacije in tedaj smo lahko sigurni, da bo i nam kmetom zasijalo enkrat solnce boljših časov. Kmet, na plan!
Sv. Pavel pri Prebodu. V naši občini se nahaja tovarna-tkalniea, ki je last dunajskih židov. Vsaj pretežna večina delnic se nahaja v njihovih rokah. Ne zanima nas pa toliko to, čigava last je tovarna; toda nekaj je, kar neposredno zadeva tudi naše interese. Gori omenjena tkalnica ima namreč na potoku Boljska jez, ki nikakor ne odgovarja predpisom vodo-pravnega zakona. Ta jez je z ozirom na ogromno množino vode, ki nastane po vsakem večjem deževju, mnogo preozek in previsok. Posledica tega je, da si mora vsaka količkaj narastla voda poiskati nenaravna pota in to so na. ši travniki in njive, ker ne more najti izhoda skozi preozke zatvorniče tovarniškega jezu. Tudi ne polaga tovarniško osobje nobene važnosti na pravočasno in zadostno odpiranje zatvornic. Naravno je, da trpijo vsled tega travniki in njive, ležeče ob Boljski na gornji strani tovarne, ki so v tem slučaju vsakokrat popolnoma pod vodo. Mno-' go škode povzroča ta nepravilnost tudi lastniku mlina v Kaplji vasi, ker mu zaostala voda zavira kolesa tako, da že pri normalnem stanju vode ne more pravilno obratovati. Če pa voda naraste, mu samoumevno takoj ustavi obrat Voda torej že sedaj dela občutno škodo mnogim posestnikom iz Kaplje vasi in Sv. Pavla. Cela pokrajina ob Kaplji vasi proti Dolenji vasi izgleda ob vsaki narasli vodi kot- pravo jezero, tako da je dostop' do nekaterih hiš nemogoč. Vsak strokovnjak za vodne naprave, ki bi nepristransko sodil, mora priznati, da povzroča vse te poplave v tem okolišu edino le tVor-niški jez. Zadnji čas se zopet širijo vesti, da namerava tkalnica svoj že itak previsoki jez še više dvigniti. Ne vemo sicer za gotovo, če in v koliko odgovarjajo te vesti resnici, toda kljub temu opozarjam že danes merodajne oblasti na dejstVo, da bi vsako tudi najmanjše dvignjenje jezu vplivalo katastrofalno na stanje vode. Zahtevamo najodločneje, da se strogo in natančno kontrolirajo vsake preureditve v tem smislu. Gospoda od tovarne pa naj bo uverjena, da tokrat ne bo šlo tako gladkim potom, kakor n. pr. leta 1875, ko se je gradila sedanja turbina. Zadeli bodo s svojimi načrti ob najod-ločnejši odpor. — Eden od prizadetih.
KRANJSKO.
Vrhnika. Le malokomu izven ljubljanske kotline so znane razmere, ki vladajo na lokalni železnici Ljubljana - Vrhnika pod njeno prečudno upravo. Zato naj izve širša javnost resnico in naj potem sodi sama: Naša lokomotiva je za sedanji promet na tej progi vsekakor veliko preslabotna. Ko človek vstopi na kolodvor, vidi kako preriva lokomotiva z velike težavo vozove sem in tja in gotovo mine pol ure, predno je pripravljeno vse za odhod proti Vrhniki. Za progo, ki je dolga 18 km, je predpisana vožnja 35 min., a vrli Vrhničan mora že dobro pihati in si pomagati- z vsem mogočim, da pride na cilj v teku 1 ure. Vozovi sploh kurjeni n#so. Vlakovodja spusti v segrevalne aparate le toliko pare, da se segrejejo cevi, potem pa nič več. In v teku 10 minut so cevi zopet mrzle. Človek je v vedni nevarnosti, da se ne prehladi v nekurjenih vozovih, v katerih je zraven še prepih. Čudimo se le, da morajo dijaki, ki se vsak dan vozijo, sploh vzdržati. Kako varčna je uprava, vidimo tudi v tem, da pusti vozo-ve brez razsvetljave. Ali mislite, da smo res tam kje v Culukafriji ali pa
a...na. yriza-
dete, da tem razmeram odpomorejo, kajti zima prihaja z vso naglico in kakor kaže, bo precej občutna.
Ježica pri Ljubljani. Š tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da se je naš politični nasprotnik, g. župan Kos, težke ponesrečil. V soboto, 29. novembra je bil primoran, da je padel z županskega stolčka. Tudi njegova najboljša opora v osebi jurista g. Bizjaka, občinskega tajnika, ni mogla obdržati ravnotežja. Kaj, gospod Beziak, žalostne so take razmere, pa zelo opravičene. Bizjak, kako, da ste dovolili razglasiti, da je vaš stric Kos odstavljen od županstva? Zakaj pa niste tako naredili, g. Bizjak, kakor zadnjič z razglasitvijo občnega zbora Kmetijske podružnice? Kos in Bizjak, stari pregovor pravi: kadar je vreča polna, se odveže. Na Ježici je sedaj postavljen za župana mizarski pomočnik Dolničar vulgo Bernovkar. Ne mislimo, da je to pogrešek okrajnega glavarstva'. To je pogrešek posestnika, ki postavi kozla za vrtnarja. Sedaj se vidi, kam vodi klerikalna ljubezen do kmetov. —. Več samostojnežev.
BOHINJSKI KOT.
Na željo naših bohinjskih krajevnih organizacij otvarjamo stalno rubriko pod tem naslovom. Naše somišljenike-Bohinjce pri tem naprošamo, da se tega kotička pridno poslužujejo in nam poročajo o vsem, kar bi bilo po njih mnenju na korist razširjenju in po-kretu prave kmetijske misli v lepi bohinjski dolini.
Sprememba pri šnmski upravi na Bistrici. Nova P. P. vlada je premestila sedanjega šumskega upravitelja nadoskrbnika ing. Božiča v Kranjsko goro in poverila z vodstvom bohinjske šumske uprave ing. Franceta Mikla-viča, ki je bil pred leti naši šumski upravi že dodeljen in ki je s prevzemanjem poslov že pričel dne 24. no- j vembra. Ta nepričakovana spremeni i ba v upravi pa je učinkovala pri inž. i Božiču taiic moeno, da je nenadoma obolel in i a ima sedaj. 14 dnevni bolniški dopust. Pri tem se nam zdi čudno samo i o, da taka sprememba povzroča putiko mišičja in ne putike živcev.
Gospodu ministru za šume in rude y vednost. Lanska povodenj je opu-sto§ila ob potoku Bistrica tudi nekaj jezov, ki jih mora vzdrževati v dobrem stanju šumska uprava. Jezovi še do danes niso popravljeni, kakor se govori, iz razloga, ker ministrstvo ni dovolilo za to potrebnih kreditov. Opozarjamo nff ckolnOst, da vsled tega lahko napržčvi prva večja povodenj tudi na zasebni lastnini milijonsko škodo in to samo radi omalovaževanja zadeve s strani onih, ki so za povzročeno škodo tudi osebno odgovorni. V tej zadevi je romalo v Beograd menda tudi za časa tigrovske vlade dovolj vlog in opozoritev po predpisanem uradnem potu, a našla so se tam gluha ušesa, ker so tudi gg. tigri smatrali Bohinj , za turški vilajet. Zato nagla-šamo: Branili se bomo z vsemi dopustnimi sredstvi proti temu, da bi iz naših žepov plačevali posledice grehov onih, ki podobno Italijanom, glede našega Primorja, smatrajo naše kraje za izžemalnico. Državna podjetja so poklicana v prvi vrsti, da prednjačijo z dobrim vzgledom tudi v tem pogledu, da prebitke vporab-ljajo za vzdrževanje in zboljšanje ter napredek krajev, iz katerih se jim stekajo dohodki.
Gnojenje z umetnimi gnojili. Naše vednosti je Bohinj porabil za letošnjo gnojitev nad 8 vagonov umetnih gnojil, kar je gotovo razveseljivo. Tudi to jesen je že došlo v Bohinj štiri vagone Thomasove žlindre, drugih gnojil pa ne. Zdi se nam, da je nevarnost, da bi postalo to gnojenje preveč enostransko in da bi se čez par let pokazale občutne posledice enostranoSti. Zato opozarjani, da ima tudi glede tega vprašanja »Kmetijski koledar«, ki ga smatramo za strokovno knjigo in ki ga ni zamenjati s Kmetskim koledarjem«, ki je pravzaprav samo zbirka oglasov posameznih tvrdk, prav točna strokovnjaška navodila. Sploh pa mislimo, da ta iz-boren koledar ne bi smel manjkati v nobeni hiši, ki ji je do napredka v gospodarskem pogledu. Zato segajte pridno po tem koledarju, ki ga hranite kot strokovno knjigo skrbno skozi leta i svojim potomcem. Radi prihranitve stroškov oskrbujejo krajevne organizacije naše stranke skupna naročila.
Vesel pojav. Vedno glasneje se izraža med našimi kmetskimi fanti želja, naj se ustanovi tudi za Bohinj »Društvo kmetskih fantov in deklet«. Kolikor smo poučeni, si posamezni niso še edini glede vprašanja, ali naj obsega društvo obe občini ali naj se cepi v dve društvi po obsegu občine. Naše mnenje je, da naj se ustanovi
za enkrat tako društvo za celi Bohinj, in šele potem,- ako delovanje pokaže, da je boljša delitev, naj se društva ustanavljajo ali za vsako občino ali vsako faro posebej. Fantje, ki ste misel sprožili, le neustrašeno naprej na delo, naša pomoč vam je pri tem zagotovljena, kajti naša mladina je naša bodočnost.
Razno.
»Gruda« bo v svoji 11. številki, ki izide te dni, posebno zanimiva, ker bo poleg običajne vsebine objavila tudi mnenja naročnikov in čitateljev. Vsi soglasajo v tem, da je list potreben in da pošteno vrši svojo nalogo. Zato pa naj vsakdo gleda, aa ji po svoji moči pri tem delu pomaga. .Najlažje pač stori to z nabiranjem novih naročnikov, ivobene kmetske hiše ne bi smelo biti pri nas brez »Grude«. Zato pa na delo za dobro stvar!
naročajte se na »Kmetijski list«! Naročnina- za leto 1925 znaša 30 Din. Ador lioče bili deležen razpisanih nagrad, mora vposlati naročnino najpozneje do 20. januarja 1925.
»Kmetijski koledar« se dobi pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Trdo vezan stane 15 Din, mehko vezan 10 Din. Vsebina je izvrstna! Nobena napredna kmečka hiša' ne sme biti brez tega koledarja!
»Kmetijska tiskovna zadruga« ima svoj sedež v Ljubljani, Janez Trdinova ulica 8. Vsak zaveden kmet in vsak prijatelj kmetijstva mora biti član te zadruge. Delež je po 50 Din.
Za usKOvni sklati SKS se je nabralo 23. in 24. novembra na ženito-vanju tov. Uerma hčere Marije v Mali-vasi' št. 22 znesek 240 dinarjev. Vsem darovalcem lepa hvala!
Srebrne poroko je obhajal te dni na svojem domu v Trbovljah tov. A. urek, nadpaznik v Lepavini. Čestt1 tamo!
SomiSljenike opozarjamo, da bomo
0	shodih in sestankih, ki jih prirejamo z ozirom na volitve, objavljali poroči" la le izjemoma, ker nočemo nasprotnikov opozarjati na svoje agitacijsko delo. Zagotavljamo pa pristaše, da se dela zelo pridno in da1 prejemanso iz vseh delov Slovenije tudi zelo povolf na poročila.
Celjsko sodišče je pretečeni teden obravnavalo proti komunistom, ki so se letos udeležili žalostnega napada o priliki trboveljske orjunaške svečanosti. Obtoženih je bilo 20 komunistov, obsojenih pa aedem na dve leti težke ječe do dveh mesecev. Istočasno je? sodišče izpustilo'iz zapora večino orjunašev, ki so bili v preiskavi radi trboveljskih dogodkov.
Samomor vsled ljubezni. 311etni Josip Slanski, šofer, se je zaljubil v 161etno hčerko svojega gospodarja dr ja. Franka v Zagrebu, dasiravno 'je sam oženjen. Zaljubljenca sta pobegnila in se končno nastanila v nekem hotelu v Dravogradu. Starši dekleta so obvestili policijo in zahtevali vrnitev hčerke. Baš tisti dan pa, ko je policija v Dravogradu dognala, da se Slanski z ljubico nahaja v Dravogradu, sta zaljubljenca izvršila samomor.
Velika tatvina; 30 let stara Ana Bauer iz Avstrije je šefu policije v Beogradu pokradla raznih nakitov za stopetdeset tisoč dinarjev. Za izsleditev tatice je razpisana nagrada 10.000 Din.
Nenavadna nesreča se je dogodila pred par dnevi v Inomostu na Tirolskem. Neki 16 letni fant je zvonil v mestni župni cerkvi. Med zvonenjem se je, bogve na kak način, vrv zapletla okoli njegovega telesa. Naenkrat se vrv odtrga in fant pade iz stolpa 30 metrov daleč. Bil je seveda takoj mrtev.
Glas iz ujetništva. Neki Edvard Švarckogler iz vasi Mitterndorf na Gornjem Štajerskem je prišel leta 1915 v rusko ujetništvo. Njegovi lju-s dje o njem že mnogo let niso več čuli.
1	V domači vasi so postavili spomenik i umrlim vojakom, na katerem se na-I haja tudi Švarckoglerjevo ime. Sedaj
pa se j« naenkrat oglasil. Živi v Tju-meau, Gorodskaja, v Sibiriji. Ima ženo in hišo in je delavec v neki tovarni za mesne izdelke. Leta 1919 je hotel domov, pa ni mogel radi nemirov v Rusiji. Piše, da mu ne gre slabo, vendar silno hrepeni po domovini. Prosi za denar za potovanje. Tudi piše, da v Tjumenu ni več mnogo Nemcev, pa še precej Madžarov. Pismo iz Tjumena je hodilo 17 dni. Iz vsega sledi, da je še precej ujetnikov v Sibiriji in da se utegne še ta ali oni vrniti, o katerem se morda davno misli, da ni več med živimi."
V železniških vezeh od lakete umrli. Iz Tien-Tsina poročajo, da so tamkaj te dni našli na stranskem ti-' ru dva živinska vagona, v katerih je bilo 63 mrtvih kulijev. To so bili naborniki, ki so jih bili poslali v neko garnizijo, a pomotoma so vozove spravili na stranski tir in jih tamkaj pozabili. Vozova sta bila od zunaj trdno zaprta. Naborniki bo od lakote in mraza vsi umrli.	/
Izselile se je iz Jugoslavije v mesecu septembru 896 oseb (509 moških, 297 ženskih). Na Slovenijo jih odpade 40, na Srbijo 58, na Hrvatsko 307, na Vojvodino 283, na Dalmacijo 184, ostanek na druge pokrajine. Med izseljenci so 304 Nemci in 64 Madžarov. Največ teh izseljenikov je šlo v Argentinijo in sicer 348, v Brazilijo 175, v Zedinjene države 127, v Avstralijo 89, v Kanado 62.
Najcenejše ia najizdatnejše umetno gnojilo je »mavec« ali »gips«. Vsem članom bi priporočali, da upoštevajo pri umetnem gnojenju umetno gno-jivo »mavec« ali »gips«. To je zmleti prah, kateri sestoji iz apna in žvep-lene kisline. Mavec deluje na rastline i tako, da zrahlja kepe zemlje, v katere na to lažje prodre zrak in voda. Ima * thdi' hranilno vrednost kot apno in ' se ga lahko vporablja na dva načina in sicer: 1. brez primesi drugega gnojiva, 2. gips mešan s hlevskim k gnojem. Uporaba gipsa, zmešanega s hlevskim gnojem, poveča v veliki meri pridelke žitaric in, ostalih kulturnih rastlin, pšenice, ječmena, koruze, zelenjave, sploh vseh rastlin, zlasti krompirja. Gips je najpovolj-nejše gnojivo in dosti ceneje od vsakega drugega umetnega gnojiva. Gips stane v papirnatih vrečah po 50 kg z vrečo vred 50 Din za 100 kg. - Prijave za naročila naj.se pošljejo na: »Ekonom« osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7.
^■■■■■■■■■■■■■HMHaatMMMI
i Ma mkb
S 1111 OTsvs OUUjiI 11 rtn«
s
K
e
a
H H B
a n
m
m
H
m a
i
e m m
r. •£. K O. X.
Ljubljana, Kralja Petra trg štev. 8
obrestuje
hranilne vloge po
obrestuje hranilne vloge po
Večje in stalne vloge po dogovora najugodneje. Jamstvo za vloge znaša čez
Din 1,000.000--. Popolnoma varno naložen denari
SaMHaMHHUHBMmi
'I
I
B
s
m u
B
e
B
B
m e
M
Izvanredno zdravilo proti vsem vrstam revmatizma.
Po strahoviti vojni naše ljudstvo mnogo boleha na revmatizmu, a mnogi ne vedo, da se da ta bolezen sedaj lahko in hitro izlečiti z zdravilom Badio-Balsamica od dr. Rahleja. Že v Rusiji se je posvetil dr. Rahlej izumitvi tega leka ter je njegov dolgoletni trud rodil zaslužen sad. Črez dve leti preizkušajoč svoj lek v Sloveniji, je dosegel dr. R&hlej izredne uspehe, tako da je danes njegovo zdravilo priznano kot edino in najboljše sredstvo proti vsem vrstam revmatizma. 0 njegovi zdravilni moči pričajo najbolje potrdila profesorjev in zdravnikov ter zahvalna pišma ozdravljenih' bolnikov. Zdravilo Radio-Balsamica učinkuje hitro in ne pušča nikakih sledov ne na koži ne v organizmu ter je popolnoma neškodljivo srcu. Ž dvema ali tremi stekleničicami Radie - Balsamice se ozdravi tudi najtrdovrainejši revmia-tizem. To zdravilo se izdeluje in dobiva v laboratoriju Radio-Balsamica v Beogradu, Kosovska ulica 48.
Gospodarstvo.
AGRARNA REFORMA NA ČEŠKEM.
(Konec.)
Ogrska agrarna reforma ima po-. dobna določila, kakor nemška. Tudi
tu.se izvaja že od 1. 1694 notranja kolonizacija, ki ima predvsem nalogo madžarizacije nemadžarskih krajev. Po prevratu je zakon o agrarni reformi spremenjen po vzorcu nemškega zakona, toda prilagoden ogrskim razmeram. V Rumuniji najdemo začetek agrarne reforme 1. 1907 po kmetski vstaji. S pravim izvajanjem se je pa začelo šele po vojni. Zakon o. agrarni reformi je v glavnem podoben češkemu zakonu. Izvzeta od agrarne reforme so posestva v izmeri 100—500 ha, všteta so pa posetva onih, ki živijo v tujini, ali onih, ki dajejo svoja posestva že skozi 10 let v najem in posestva tujcev. Tudi kraljeva posestva so podvržena agrarni reformi. Izvedba agrarne reforme je bila podvržena najraznejšim vplivom, kar je njenemu namenu zelo škodilo. Na Grškem so podvržena agrarni reformi posestva v izmeri 100 ha, dalje posestva onih oseb, ki živijo v tujini, ter državna in cerkvena posestva. V Bolgariji ne spadajo pod agrarno reformo samo veleposestva, temveč tudi ona posestva, ki merijo več kakor 30 ha, v nekaterih krajih tudi 10 ha. Na Poljskem v nekaterih krajih posestva, ki merijo 60 ha, drugod 180 ha, a v krajih, kjer je divjala vojna, 400 ha.
S tem končamo kratek pregled tujih agrarnih reform ter si hočemo ogledati načela in uspehe češke agrarne reforme. Razmere češkega kmeta so v marsičem podobne našim razmeram, vsled česar je izvedba agrarne reforme na Češkem za nas velikega pomena.
Zgodovinski razvoj češke zemlje pod avstrijsko in4 deloma ogrsko vlado je pod pritiskom tujcev privedel do tega, da je zagospodovala na vele-posestvih tuja — češkemu narodu sovražna gospoda, ki je imela v svoji posesti skoraj eno tretjino celokupne zemlje, medtem ko je bilo na drugi strani stotisoče malih kmetov z majhnimi posestvi. Večina veleposestev je bil fidejkomis in cerkvena last, tako, da te zemlje sploh ni bilo mogoče nakupiti. Čisto naravna posledica tega so bile nevzdržne razmere na deželi, in potem izseljevanje in beg iz dežele v mesta. Stotisoče malih kmetov ne more preživeti svoje številne rodbine na majhnem posestvu, vsled česar morajo preostali iskati dnevni zaslu-. žek drugod. Čisto naravna posledica tega položaja je izseljevanje, kar za-more postati v narodnostnem oziru usodepolno zlasti za majhen narod. Češki narod ima okoli 2,300.000 izseljencev, ki živijo po večini v Severni Ameriki. Izseljevanje v tujino pomeni, stalno izgubo žive moči naroda, zlasti še, kar so se stalno izseljevali Čehi, medtem ko so Nemci ostajali.
Po ruski revoluciji so se zelo poostrile socialne razmere v Evropi, Ta napetost ni ostala omejena samo na industrijo, tenivbč je prenešena tudi med poljedelske delavce na Češkem, katerih je "veljko število. Nove zahteve delavcev (višja plača, manjša delavnost) so vplivale neugodno na veleposestva; da so jim lahko konkurirala mala posestva, katera je obdeloval kmet sam s svojo rodbino. Vse to je vplivalo na hitrejšo izvedbo agrarne reforme na Češkem, ki naj bi čimprei zmanjšala število veleposestev ter povečala število majhnih in srednjih kmetov, kar pomeni zmanjšanje potrebe mezdnega1" dela- in- prenaša težišče poljedelskega podjetja v samostojne kmetije. To pomeni odstranitev ali vsaj zmanjšanje socialne napetosti-, torej delo za mir.
Agrarna reforma na Češkem se opira na zakone iz let 1919—1921. Pod agrarno reformo spadajo posestva v izmeri preko 150 ha obdelane zemlje, ali 250 ha sploh. Po končni izvršitvi agrarne reforme so vsa taka posestva podvržena gotovemu nadzorstvu ter je lastniku odvzeta pravica prostega razpolaganja. Agrarno reformo izvaja posebni urad »Statni urad pozemkovy«. Nad uradom izvršuje kontrolo skupščina (parlament)
Vinogradniki!
Letos namerava »EKONOM« osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani svojim članom preskrbeti
BOSNA-PASTO za škropljenje trt.
Bosna-pasta stane franko Ljubljana približno Din 7 25, morda pa bo tudi nekaj ceneje. Vsak član, kateri se za nabavo Bosna - paste zanima, naj to javi »Ekonomu« najpozneje do 10. decembra 1924.
Bosna - pasta se bo naročila le tedaj, če bi se je prodalo najmanj 10.000 kg. Javite torej takoj, koliko bi je rabili.
t*
Ekonom".
Priporočamo tvrdko
JSf?^ Kje se najbolje za Miklavža in božična darila kupi, je brez dvoma znano.
»Pri nizki ceni" IGN. ŽARGi „Pri ntzki ceni'
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA šter. 3.
nudi cenjenim odjemaleem reliko izbiro raznega perila in rokavic, naga vir, dalje veliko izbiro domskih, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jumperjev, otroških obleke.
J*- SVILENE IN PLETENE SAMOVEZNICE itd., itd.
Velika izbira za krojače ia šiviljo.
Dipl. agr. A. JAMNIK, Ljubljana
Šelenburgova ul. 7, I. nadstr.
(hiša Jadranske banke).
.Strokovni nasveti, preskrbo-vanje vseh kmet. potrebščin, strojev, gnojil itd., najbolj in edino varno zajamčeno glede dobrote ter izvirnosti in brezpogojno ceneje kot kjerkoli (po tovarniških cenah), pomoč pri vnovčevanju kmetijskih proizvodov. — Posredovanje pri nakupu temljiSč ia drugih nepre-aučnin. Posredovanje pri iskanju kreditov. — Turbine na veter, brzoparilne naprave, žitočistilni in odbiralni stroji, sredstva za osuševanje kleti in stanovanj, barve proti rji in trhienenju, nadvse izvrstne priprave ca lahko nakladanje in izkladanje sodov, zabojev, bal itd. (vse delo opravi en sam mož), solni kamen za pokladanje živini v lizanje (samo na vagone), kemikalije i. dr., sredstva proti rastlinskim
škodljivcem. Strokovnim vprašanjem je za odgovor priložiti 22 Din (8 lir), če kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biroja, priloži pismu za odgovor 2 dinarja.
Ljubljana
(blizu PreSernovega spomenika ob Ljubljanici.)
NAJCENEJŠI NAKUP
nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rjavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo.
Palma kaučuk pete in podplati
V NOVOPRETJRE JENIH PROSTORIH
MESTNI TRG St 6 V LJUBLJANI MESTNI TRG št 6
obrestuj« vloge na hvaailae knjižice in tekoči račun po
kupujem
in sicer tuha bukova drva, 1 m dolga in hrastovino od 80 cm debeline navzgor. Ponudbe z navedbo een, dobavnega roka in plačilnih pogojev na Vorsiča naslednik, Maribor.
Proda se
v ribniški dolini Sest oralov prvovrstnega kmečkega
V**J*	vloge i odpovednim rokom obrestuje tudi viSje po dogovoru.
_ _ . Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev.
"•»I™ proti popolni varnosti na vknjižbo proti poroitvu ln proti zastavi
Posluje po celi Jugoslaviji
Ustanov. 1. 1913. — Del. glavnica znaša 5,000.000 Din v zlatu.
omogoč jo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge 'n Vašo obutev ter o trpežne ši n?go usnje.
samo za posekaaje. Gozd se nahaja v neposredni bližini železniške postaje. — Naslov se izve pri upravi »Kmetijskega lista«.
>SALONIT<
izdeluje
•;se vrste bakrenih iotlov, nadalje vseh vrst kleparska, ključavnlfarska in [vodovodno-instalacijska dela. Znižane cene.
Tolna in solidna postrežba.
Kolodvorska ul. 18.
se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah.
.Naročajte
Simon Gregorčičeva ul
Telefon 552
se priporoča
za naročila za Izvršbo vseh v tiskarsko stroko »padajočih del.
Lastna knjigoveznica.
Najeenejše
strešno
kritje!
Vezan 15, nevezan 10 D,
M|*Ietil Jamstvo jama u isborae kakovost,
•'	»SALONIT«
za pokrivanje atreh in izoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. — Proračune, kataloge, cenike ln navodila po-iOJa brezplačno: »Split« d. d. za cement Portiaod, Ljobljaaa.
Janez Trdinova ulica štev. 8
Podpisani
preklicu jem vse žaljive besede, s k«teilmi sem raz-žalil gosp. Jakoba Kušarja pri požaru dne 10. novembra 1924, in se mu zahvaljujem, ker je odstopil od sodnij-ekega postopanja.
Jakob Jeraj, Bevke.
^nJJJjM^f
Združene opekarne d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. preje
TO-® finrn n li in Mi
nudijo v poljubni množini — takoj dobavno — najboijie preizkušene modele strešnikov z eno ali dvema zareiama kaker tudi bobrovcev (bi-ber) in zidoo (*|>«?kn. — Na ieljo se pošlje takoj
popis in poEudba!
za navadno leto 1925,
ki Ima 365 dni.
Velika Pratika je najstarejši slovenski kmetijski koledar, kojl je bil najbolj vpoštevan ±e od naših pradedov. - Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. - Dobt se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroČi po dopisnici pri
J. Blasnlka naslednikih tiskarna in lltograflčnl zavod LJubljana, Breg štev. 12.
■ -Ht.„, iz »Splita«
najboljše kakovosti
isi po najnižji ceni
v zalogi pri ' „EK O Al OM" Kolodvorska ulica štev. 7.
Za kakovost cementa prevzame tovarna popolne odgovornost.
Pristopajte k Kmetijski tiskovni zadrugi!
se dobi ▼ vseh špecerijskih prodajalnah.
11/s Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE
Logatec, Prevalie
PODRUŽNICE:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenigradec, Slovenska Bistrica
Brzojavk uunajSKa cesia si. 4 \v lasini
trgovska. Kapital in rezerve Din 19,000.000
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
potom odseka, ki ima 12 članov in ga voli parlament na 3 leta. Urad ima v celi državi 11 podrejenih pisana, ki izvršujejo svoje odkazano jim delo v večjih Okrajih. Odvzeto zemljo se lastniku vedno plača. Ta cena se določi po predpisih posebnega zakona in odgovarja srednjim cenam iz let 1913 do 1915. Posebej se cenijo investicije, ki jih je izvedel lastnik po letu 1914. Proti višini odmerjene odškodnine se lahko pritoži lastnik na sodno instanco. Odškodnina se plača v gotovini, ali v obrokih. Zemlja se dodeluie majhnim kmetom, malim obrtnikom, ali onim, ki nimajo zemlje. Prednost imajo bivši dobrovoljci, ki so se ude-
ležili bojev v ententnih armadah. Dalje pridejo v poštev zadruge, občine, gospodarske šole itd. Kdor hoče zemljo dobiti, jo mora brez izjeme plačati. Cena se ravna po nakupni ceni, ki se jo poveča za 42 %. Ta dodatek je določen po zakonu ter služi v kritje izdatkov za izvedbo agrarne reforme. Socialno slabšim reflektantom se dovoli posojilo. Za uslužbence, ki izgubijo vsled agrarne reforme službo, skrbi država s tem, da jim prideli zemljo, ali jim preskrbi drugo službo.
Statistično je bilo ugotovljeno, da pripada zemlja, ki spada pod agrarno reformo 1730 lastnikom v izmeri ca. 4 milj. ha. Za agrarno reformo pride
pa predvsem v poštev obdelana zemlja v izmeri 1.2 milj. ha. Ostanek 2.7 milj. ha so gozdovi itd., ki more biti po zakonu prideljena samo pravniškim osebam, kakor država, župa, občina itd. Za agrarno reformo pride v poštev ca. 900.000 ha obdelane zemlje, za katero prosi stotisoče prosilcev. Do konca leta 1923 je bilo razdeljeno % milj. ha zemlje in koncem tega leta bode razdeljeno še U milj. ha. Koncem leta 1924 ostane torej še na razpolago ca. 400.000 ha zemlje, ki bode razdeljena do leta 1926. Prosilcev za zemljo je toliko, da ta zemlja nikakor zadostuje, da se bi moglo vse zadovoljiti. 38% prosilcev mora
biti odbitih. To je najlepši dokaz, kako je bila agrarna reforma potrebna. Narod se vrača k zemlji in
zemlja se vrača k narodu.
* * *
Razpis obrtniških podnor. »Obče-slovensko obrtno društvo v Celju« razpisuje 10 obrtniških podpor in sicer 5 po Din 300.— in 5 po Din 100 — pod sledečimi pogoji: 1. Pravico do podpore imajo siromašni obrtniki, ki so sedaj ali so vsaj bili redni člani društva, kakor tudi siromašne vdove in otroci takih obrtnikov; 2. utemeljene prošnje (koleka proste) je vložiti do 15. decembra 1924 v Uradu za pospeševanje obrti v Celju (Vr-
varska ulica št. 1, nasproti okoliški osnovni soli, pritlično); 3. društveno načelstvo bo po svobodnem preudarku presojalo večjo ali manjšo utemeljenost prošenj in priznavalo podpore. — Celje, dne 1. decembra 1924. — Za načelstvo: Ivan Rebek, 1. r., predsednik.
Vrednost dinarja se zopet ni spremenila. Za 100 Din se dobi sedem in pol švicarskega franka ali 33 in pol italijanske lire ali 49 čeških kron in 30 vinarjev. Za 1 Din se dobi 1034 do 1038 avstrijskih kron in se je torej avstrijska krona zopet precej poslabšala. Za dolar se plačuje do 68 dinarjev.