tin ENAKOPRAVN O S'TI r H
;	Oglasi v tem	EQUALITY	A, Befst.
AiM	listu so	Advertising
ISL^ uspešni	NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	Medium jgjjft...........
i _——■————————————————————————————————————————^^
Volume xxiv. — leto xxiv.	Cleveland, ohio, Tuesday (torek), december 2,1941._številka (number) 282
lACIJSKO RAZSULO V
JUŽNI RUSIJI SE RAZŠIRJA
'e' pler doživlja najtemnejše dni svoje celotne kariere, ko mu preti na vseh krajih i? in koncih usodepoln polom.
pzne hitlerjeve sanje se naglo razblinjajo v nič
auJSke čete v južni Rusiji,	£
2daj doživele svoj najhuj-	\
^°razi odkar se nahajajo v	2
'' se še vedno umikajo pod	s
povitimi udarci Rusov, raz-	S
;aJ°č nesrečo, ki bo pomenila	j
Rejnik v celotni vojni.	i
°ncek iz milnice se je raz-	1
teti • pogil 1 "erjeve sanje o naglem za- 1
kavkaškega olja, so se
Kniie v nič; njegove libij-
: cete se borijo na življenje 1
ne za zmago, temveč. ]
^	golega življenja, r
bojeviti zaveznik na 1
ftem vzhodu se je začel ne- r
jo 0 Mnehčavati, dočim je za-
L W Rostovu katastrofa <
Pv° armado, — to so dej- :
r' ki naznanjajo najtemnej- <
Uro Hitlerjeve kariere, od- ]
L ^ Planil pred dvema leto- :
7 Poljsko.
L ^obhodni potrebi po kak-^agi, je posiai svojega paj-^Beringa v Francijo, da bi I 12 starega maršala Petai-jf%bo večjega "sodelova-
L Sila ruskih ofenziv
P So snoči sporočili, da ne U0 samo še vedno Nemce' ^Hoj zapadno od Rostova,! . ^ da se razvija druga nji-^ °fenziva od severa proti I t^etou morju, kjer preti ^e nemškim zadnjim stra- j
(k
^onine izgube materiala
ii olJ občutne za Nemce kot i	• I
izgube na moštvu in
it so izgube vojnega ma-,
s^j^opreme, katere so o-1
gromne. Rusi naznanjajo, da so c v bitki za Rostov sestrelili iz s zraka 102 nemški letali ter da c so zajeli 118 nemških tankov, j 210 poljskih topov in tisoče 1 pušk in drugega manjšega o- s rožja. Rusi pravijo, da je to sa- [ mo površno poročilo, ker je nemogoče šteti in ugotavljati ple- £ na, dokler je ofenziva v teku. { Rusi še vedno gonijo naciste c 37. ruska armada pod gene- 1 ralom Lopatinom je zapodila Nemce že 40 milj od Rostova do j Tagarova ter jih podi sedaj pro- i ti Mariupolu, ki leži 60 milj za ] Tagarogom.	;
Na južni fronti so zavzeli Ru- 1 si Vse ozemlje, katerega so 1 zavzeli Nemci v teku meseca . dni, in dohodi v Kavkaz in do kavkaškega olja, so zopet tesno ; zaprti in zapečateni.	;
Kozaki uničili tanke	1
Tri tisoč kozakov je uničilo i veliko nemško panzer četo, ki : je hotela uničiti kozake. Koza- I ki so odrezali nemški glavni stan od posameznih edinic, za- : jeli so vse štabne častnike ter posekali moštvo tankov, ki je poskakalo iz obtičalih tankov Iter se nameravalo rešiti z begom. Boji so srditi in krvavi in prizanašanja ter usmiljenja ne ! pozna ne ena ne druga stran. Zavzetje 35 vasi pred Moskvo Z moskovske fronte poročajo Rusi, da njihove čete še vedno j protinapadajo ter da so zavzele 35 vasi, dočim Nemci trdijo, I da so v tolikšni razdalji Moskve, i da jo je že lahko videti z do-Ibrim daljnogledom.
Nemci hite s	V(
z
pošiljanjem oja-
v • T *1 ' •
cenj v Libijo
i
Predvsem odhajajo tja av- * strijski polki, katerih kri- ) žev pot se prične takoj, 1 čim stopijo na ladje za ]
prevoz v Afriko.	!
_ i
ANKARA, Turčija, 30. no- 1 membra. — Inozemski inteligentni vojaški viri (špijonažna ] služba) poročajo, da hiti Nemčija s pošiljanjem vojaških o- ! jačenj, municije in letal v Solun, v južnoitalijanska pristanišča in v Sicilijo, za prevoz v libijsko puščavo.	1 V Solunu se koncentrirajo 1 avstrijke čete in nemška elitna ; garda, katero vojaštvo je bilo odpozvano iz Avstrije, iz Ruske Poljske in z ruske fronte.
Nadaljna poročila naznanjajo, da je bilo odpoklicanih tudi iz Francije več nemških divizij, ki so bile prepeljane skozi Italijo v Neapelj, Brindisi in Palermo v Siciliji, kjer jih imajo transportni parniki prepeljati v — Afriko.	M
Skozi Korintski prekop priha- j jajo v Grčijo veliki kontinenti avstrijskih lovcev ali "jegrov", ki so bili namenjeni za udar na Kavkaz, toda jih sedaj hite pošiljati v Afriko proti grozeči angleški ofenzivi v Cirenejki.
"To vojaštvo tvori seveda samomorilne polke, toda je zmeraj tako, da Nemci pošiljajo ~ Avstrijce ali Rumunce na naj- že nevarnejša mesta," je rekel neki co tukajšnji vojaški opazovalec, j" "Tq vojaštvo jih prične dobi-vati po grbi v trenutku, ko se vkrca na ladje, kajti na Sredo- le zemskem morju mrgoli angleških oklopnic, križark, torpedovk V1 in podmornic, kar ostane tem, ^
pa uničijo angleški bombniki." ni _ pi
Nesreča	.
Ko je šla v petek popoldne o-	0
krog 4:30 na delo Mrs. Anna	pi
Mramor iz 1523 E. 173 St., jo	™
je podrl neki avtomobilist. Od-	^
peljana je bila k zdravniku, ki	^ ji je nudil prvo pomoč. Sedaj se
nahaja na domu, kjer jo lahko	P prijatelji obiščejo.
Koledarji za 1'eto 1942 7
Mr. Frank Zakrajšek, po- u grebnik na 6016 St. Clair Ave., a naznanja da ima sedaj koledar- b ie za leto 1942. Poslužite se jih! iz
s
Cankarjeva seja
Iz gotovih vzrokov bo redna ^ seja dramskega zbora "Ivan ^ Cankar" ta mesec preložena na z prvo sredo v mesecu, kar bo že p jutri 3. decembra. Pričetek toč- £ no ob 8. uri v navadnih prosto- j, rih. Pridite v velikem številu. j — Odbor.	\	j
1	Pevci Slovana	r
r Pevcem pevskega zbora "Slo- c L van", se naznanja, da se zbero ■ drevi ob 8:30 v Svetkovem po-- grebnem zavodu na E. 152 St. > kjer se bo zapelo žalostinko pokojnemu Zdešarju. Vpoštevajte ta poziv in odzovite se. — Predsednik.
Dr. St. Clair Grove j Članice imenovanega društva e ste vabljene, da se udeležite;' i_ glavne letne seje, ki se bo vršila!
nocoj, v torek, dne 2. decembra, j [. v Slovenskem narodnem domu.
Pričetek seje ob 7:30 zvečer, iji Pogreb Mary Okički »- Pogreb Mary Okički se bo vr-)- šil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz ie August F. Svetek pogrebnega, j zavoda na 478 E. 162nd St., ter . li; v cerkev Marije Vnebovzetje na 3-1 Holmes Ave., in potem na Cal-varija pokopališče.
*&PNE BORBE OSIŠČA
V LIBIJSKIH PUŠČAVAH
lis	-
.e fte more prebiti angleškega obroča. — Razbitje
Pijanske mehanizirane divizije. — Črnogleda na-
P°Ved italijanskega časopisja.
liaiijansKega co.au
^ liVi' ■ .
t^ 1DlJski fronti je postala | ^ Pozicija osišča zelo ne-fco'/endarle še izdaleka ne ^kor na ruski fronti. H^1 Poveljnik, general Rom-^Sel včeraj svoje zadnje e kolone proti angleške-ki se razširja od To-^ezegha, v prizadeva-^ Prebije ta zid ter sprosti t0]Sl'no zdesetkovane čete.
italijanske divizije tonsko Ariete divizijo, o (|1(j mislil general Rom-i ^ bo služila kot člen verily Nemci in Italijani od Proti vzhodu, so Angle-1 Polovico njenih tankov L Cll'> druga polovica pa
beži razpršena preko pustinje proti sredozemski obali.
Poleg te akcije je angleško krilo na skražjnem jugu pričelo z nadaljevanjem svojega prodiranja proti zalivu Sirta, kateri zaliv so že prej dosegle nagle mobilne angleške čete. Ta četa se bo obrnila nato proti Benga-ziju.
Pesimizem v Italiji
RIM, 1. decembra. — Italija je danes prerešetala poveljstvo svoje zračne sile in Mussolinijev časopis, ki "priznava nevarnost položaja v Libiji, napoveduje I-talijanom, da bodo morali doprinesti še velike žrtve, preden bo 'vojno končana.
lV decembra- —
r Odrt • radio je včera3 p™" nha direktno iz Moskve
|yV L •
nJe topov nikoli ne pre-
Ptk rekel oznanjevalec.
PSt^ sr<^a- Nemci mečejo
|Vj ano nove čete v borbo.
Ki t »a tem sektorju na-
■V1 ab štirikrat ter vrgli
lfW tankov in mnogo II It K0v"
pa je silno grmenje to-
pov oglušilo njegove nadaljne besede. Ko se je grmenje nekoliko poleglo, je spet povzel:
"Danes zjutraj so Nemci pod-vzeli nov napad, podpiran z letalsko silo, ki bombardira zdaj frontne linije." In spet je grmenje topov in treskanje bomb o-glušilo njegcjve besede, nakar se je zopet oglasil:
"Sovražniku se ne bo nikol posrečilo, vreči tudi samo po gled na Moskvo!"
NNDONU SE SLIŠI GRMENJE TOPOV PRED L	MOSKVO
DDJA ČETNI KOV PO- gyj
:dravlja brambov-
CE tobruka
KAIRO, Egipt, 30. novembra. — Polkovnik Dra- Ang ja Mihaljovič, vodja neod- si visne srbske armade, ki se u: bori proti okupacijskim si- u lam osišča, je poslal včeraj pozdraVe "jugoslovanske armade v domovini" zmagovitim zaveznikom v To-
u 1	"	BJ
bruku.
TT i • •	1 o- nove
v poslanici generalu Si-
... . prvi movicu, premierju jugoslo- ^ .
vanske vlade v Londonu, je	. . sporočil polkovnik Mihajlo- ,v
vič:	]	^
"Mi smo pondsni na boj ^
Angležev proti skupnemu	a sovragu, in smo prepričani
o končni zmagi zavezniških	da ;
armad.	PraA
"Zato kličemo našim sta-	tja?
rim angleškim kameradom	njen
v orožju in bratom Čehom	vedr
in Poljakom: "živeli bram-	volj«
bovci Tobruka!" (Kakor	ki s
znano, je med temi bram-	sodr bovci ogromno število Če- „j hov in Poljakov. — Ured- -
ništvo).	gal
j	lija.
PREPREČENA STAVKA ŽE- S LEZNKARJEV 0,
WASHINGTON, 1. decembra.
- Predstavniki železničarjev in
slezniških družb so dosegli no- sPe , j	• da
)j sporazum glede pogojev, o •
iterih je rečeno, da bodo zvi- 1SC,
.	! posl
tli dohodke železničarjev od!
300,000,000 do $325,000,000 naital
to.	|bor,
Učinek teh pogajanj, ki so se j T
ršila dva dni in dve noči, bo, I vlač
1
a bo preklican štrajk zelez-; ko iških delavcev, ki se je imel tud ričeti dne 7. decembra.	sta1
Pogojev sporazuma se ne bo 0d bjavilp dotlej, dokler ne bodo stv; redloženi predsedniku Roose- ^ eltu, kar se bo zgodilo jutri. (l 'rejšnja poročila so naznanjala, a je poseben vladni posredo- ^ alni odbor predlagal povišanje 1 laČ za $270,000,000 na leto, ar pa so unije odklonile.	jj
Prva poročila so predlagala Vz procentno zvišanje plače na iro za "poslujače", in 13V2 pro- t epta na uro za 'neposlujoče" i Ne »ratovščine, ali 9 centov na uro | nib ;a "neposlujoče" delavce od 1. poi leptembra 1941 pa do danes. sta Dalje je rečeno, da se posre-;koi lovalni odbor strinja tudi s po-' riti ■itnicami, katere je priporočil :& nekatere unije. Odbor je baje priporočil 6, 9 in 12-dnevne počitnice na leto za uradnike in te-egrafiste, na bazi službenih let. Kakor rečeno, ni še poročila o gl( pogojih sporazuma, katere bor zn; mo naznanili, čim bodo slednji g\. Db javi jeni.	4.
------ve
Kultura
\ no
---—	va
CITALNIŠKA SEJA	lit
Jutri večer (sreda) ob 8. uri to se vrši redna seja Slovenske na- ^ rodne čitalnice, v njenih Pr°-|ze štorih v Slovenskem narodnem j domu, 6417 St. Clair Ave. Pro- juc si se. odbornike in ostalo članstvo, da se vdeleži. Pričetek ob 8:00 zvečer. — Predsednik.
■X."!	.	ri
Žalostna vest	1(
Mr. John Zarnel iz 13620 st Crossburn Ave., je prejel sno- m či o polnoči žalostno vest iz Bar- O bunk, Cal., da mu je tam umrl ir v bolnišnici njegov sin Emil. — ti Naše sožalje!	1«
arilo Japonski pred usodo Italije
gleški mornariški mini-iter svari Japonsko pred ^ isodo Italije, ki bo tudi isoda Japonske, ako ne sreneha s svojo agresiv-lostjo.
»LACKPOOL, Anglija, 30.
embra. — A. V. Aleksander,
i lord angleške admiralitete
nister mornarice), je včeraj
vil, da ne more Japonska ~
:akovati od Hitlerja ničesar J
gega kakor to, kar je dobi- 2
:talija.	£
1
Voditelji Japonske pravijo, A je Japonska na križpotju. r .v, ampak kdo jo je privedel ? Od strani Anglije in Zedi-nih držav je bila Japonska ] no deležna pomoči in dobre j je. Njeni militaristi so tisti, j so zapeljali deželo na to u- , no pot.
Japonska ne more pričako- j ^ i od Hitlerja ničesar druge-: kakor to, kar je dobila Ita-11 .. On jo bo še nadalje izrab- j' v svoje namene, nato pa jo 1 ■rgel, čim bo zadostila Hit- j' jevim namenom. Hitlerjeva i] •ijateljstvo" je vsakemu u- 1 [110.
DLET FRANCOZOV K ANGLEŽEM
Privatne brzojevke, ki so prišle v New York, naznanjajo, je odletelo s francoskih leta-; v Tuniziji okoli sto fran-skih bombnikov in bojnih le-k angleškim armadam, ki se re proti osišču.
re brzojevke naznanjajo, da ida veliko nezadovoljstvo ta- j v nezasedeni Franciji kakor 3i v Francoski Afriki nad od-ivljenjem generala Weiganda njegovega afriškega povelj-/a.
Generalu Weigandu, ki sedaj očiva" na francoski Rivijeri, bil prepovedan povratek v :riko.
APONCI PODMINIRALI PRISTANE
ŠANGHAJ, 30. novembra. — eki kapitan inozemskega parka, je danes izjavil, da so Jamči podminirali vhode v pri-anišči Kobe in Jokohamo ka->r tudi pristanišča drugih te-torialnih vod.
Letna seja Naprednih Slovenk * «
Članicam društva "Napredne lovenke" št. 137 SNPJ se na-lanja in vabi, da se udeležijo lavne ali letne seje v četrtek, , decembra v sobi št. 1, v no-em poslopju Slovenskega na-Ddnega doma. Ker pride na let-0 sejb več važnih zadev v reše-anje.in so poleg tega tudi vo-tve društvenega odbora za le-3 1942, zato se bo pričela se-a ob 7:30 zvečer. Kot navadno o serviran po seji dober prigri ek. Prošene ste, da se te sej< ideležite polnoštevilno.
Odbor
Ob počitnicah
Za 14 dni sta se mudila v Flo •idi, Mr. in Mrs. Jerry Leskovec L0112 Lindberg Ave. Prevozil; ita vso Florido, skupno 3,11' nilj brez najmanjše neprilikt Dbiskala sta tudi več naših ta nošnjih rojakov. Pravita, da j :am zelo lepo, a v Euclidu v pc letie še lepše.
MALO IZGLEDOV ZA MIR
ei NA DALJNEM VZHODU
i- _
j! Oder je pripravljen in treba je samo še e dvigniti zastor. A Japonci hočejo zavleči f~	odločilen trenutek.
3 zedinjene države pripravljene na vse r>	eventualnosti
j WAsmiNUTUN, 1. aecemora. t — V ameriških vladnih krogih r je vladal nocoj popolen pesimi-zen glede možnosti, da bi se doseglo miren sporazum med A-meriko in Japonsko, zato so na
>	vsem Daljnem vzhodu v teku • mrzlične priprave za vojno.
1 Važna konferenca v Beli hiši Kako velika je nevarnost na
1	Daljnem vzhodu, je razvidno Ž3
2	\z dejstva, da se je poleg držav-
>	nega tajnika Hulla, udeležil da-" neS' konference s predsednikom
v Beli hiši tudi admiral Harold . R. Stark.
_ i Tukaj se pričakuje, da bo Ja-_ j ponska vdrla v Thailand (bivši jSiam), od tam pa bo poizkusila 0 j prerezati Burma cesto, ki je e-.! dina pot, po kateri moreta A-a!merika in Anglija pošiljati Ki-i_ tajski vojne potrebščine. • Japonska se boji odločitve V Washingtonu vlada splošno mnenie, da želi Japonska na-
daljevati še dva tedna s pogajanji samo zato, da zakrije ž njimi svoje vojaške priprave za operacije v Orientu, ker jo skrbi izid Hitlerjevih bojev z Ru 'i-
jo-
Danes je opaziti na vsem Daljnem vzhodu mrzlične priprave za vojno:
Vse je pripravljeno
V	bližino Bornea in Holand-ske Vzhodne Indije so dospele japonske čete.
V	Singapooru in njegovih o,-žinah je proglašeno nujnostno stanje in vse vojaštvo je pripravljeno za trenotno vojno napoved.
Vojaška sila Holandske Vzhodne Indije je mobilizirana.
V	Manili so dovršene mere za nripravljenost ondotne ameriške kopne, zračne in mornariške sile. — Oder je pripravljen in treba je samo še dvigniti zastor.
Tretja fronta - jugoslovanski četniki -
dela osišču vedno večje preglavice
Za glavo polkovnika četnikov, je razpisanih 10 milijonov^ dinarjev. — V vrste četnikov vstopajo tudi Avstrijci, Grki in Bolgari. — Slovenski begunci pri četnikih.
j ANKARA, Turčija. (Posebno,na !poročilo "New York Times").'no I — Nemška artilerija in Stuka \ pr bombniki sistematično uničuje- j lai jo srbske kraje, ki jih izpremi-j njajo v pepel ter decimirajo ! ti srbsko prebivalstvo.	na
Miloš Radosavljevič, minister st poljedelstva v lutkarski vladi st generala Nediča, je priznal pre- da ko beograjskega radia, da ce- ce lotno prebivalstvo Kragujevca, Gornjega Milanoviča, čakčaka in Kraljeva žaluje, ker "je bilo potrebno pobiti komunistične e- ra lemente, vštevši enega ali več si ; članov vsake rodbine v teh kra- je
" I jih."	ci
-! Odpor proti osišču v Sloveniji 2
-1 V Srbijo je pribežalo nad 200,.s
-! 000 Slovencev, ki so pobegnili v'
• h'
- pred nemškimi in italijanskimi grozovitostmi iz svoje domovi- £ ne. Med temi je tudi 4,000 o- " trok, katerih starši so bili poslani v Šlezijo. Po Sloveniji se širi aktivni odpor proti nemški n e in italijanski brutalnosti in slo- n venski begunci v Srbiji se pri- P 0 družujejo četnikom za ekspedi- c . cije proti četam osišča v Slove-
niji.
V pismu, ki ga je pisala neka slovenske žena svojemu so- v >. Irodniku izven Jugoslavije, in d katero pismo je videl vaš poro- t 1 čevalec, je med drugim rečeno:1 r j "V eni sami sobi nas prebiva1 j 3 ! 41 ljudi. Živil ni. Nimamo ne o- j 1 ^ bleke ne obuvala, dasi je huda t je zima. Nihče izmed nas ne ve, če j I bomo učakali jutrišnji dan ali \ r I če bomo poslani za našimi brati t i in sestrami v Šlezijo."	' 1
I	i:
j Nagrada na Mihajlovičevo glavo
o- JERUZALEM, 30. novembra.]
c, — Nemške oblasti v Jugoslaviji,
la so naznanile, da se mora pol-1
14 kovnika Draja Mihajloviča, ki <
:e. j izvaja s svojimi četniki kontrolo (1
a- j nad tremi četrtinami Srbije,
je Hercegovine, Bosne in Črne go-
o-|re, prijeti živega ali mrtvega
ter so hkratu zvišale nagrado
,na njegovo glavo na 10 milijo-'nov dinarjev, kar bi znašalo po ! predvojnem kurzu en milijon do-j larjev.
Nemci si prizadevajo odkupi- -! ti četniškega vojskovodjo z de-| narjem in z obljubami o milosti. Neki jugoslovanski predstavnik v Jeruzalemu je izjavil, da je vsako prizadevanje Nemcev brezuspešno.
Četniški režim — država v državi
Mihajlovičev režim, ki operira s sodelovanjem jugoslovan-: ske vlade v Lcndonu, tiska svo-■ je lastne bankovce ter ima policijsko silo, ki se more meriti z nemškim Gestapom, kadar gre za postopanje proti zavoje-[ valcem ali proti komerkoli, ki bi j bil pripravljen stopiti v dogovor s sovražnikom. V vrste polkovnika Mihajloviča vstopajo vsak dan novi rekrutje, med njimi a begunci nemške armade, večino-i ma Avstrijci, Grki in nekateri nezadovoljni Bolgari. Begunci prinašajo s seboj svoje orožje, često tudi strojnice in gorsko topništvo.
To je vojna, ne revolucija!
i- Dne 16. novembra so četniki 1- v povračilo za nemška grozoti ! dejstva v Beogradu napadli sle-»- (herno nemško in italijansko gar-:1 nizi jo v Hercegovini, ob kateri a'priliki so ubili 1,500 Nemcev in )- J 7,000 Italijanov. Dne 17. novem-a bra so četniki razstrelili most e pri Veliki Moravi, ki je bil naj-li večji v Jugoslaviji, in sicer na-ti to, ko so uničili obrambno gar-' nizi jo. V tej akciji so izgubili ro'četniki 600 mož.
j-' Izredno za december
»1-j Cvetje v jeseni. Pri Novosel-ki cu, 19808 Cherokee Ave., cveto lo, češnje. Pri Kolarju na 20219 ie, Lindberg pa jabljane. Mrs. Der-0- dich, 22812 Nicholas Ave., pa
je nabrala včeraj cel šopek vijo-lo: lic.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelancfu, za celo leto....................................................................$5.50
za 6 mesficev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1.50
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00
za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00
Za Zedinjene države, za celo leto...............................................................................$4.50
za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države:
Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00
_______________.—-—- —
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
IZJAVA BELE HIŠE 0 ZAŠČITI BEOGRADA
Nemška vojska namerava do tal porušiti Beograd, prestolnico Jugoslavije, hoteč zadušiti boje in upore proti nacijski zasedbi. To so vesti, ki jih je prejela Bela hiša.
Stephen Early, tajnik predsednika Roosevelta, je dejal, da je vlada prejela vest iz svojih poročevalskih virov, po kateri Nemčija namerava obkoliti Beograd s četami in ga popolnoma uničiti z istočasnim letalskim in topniškim obstreljevanjem.
"Po izjavah višjih nemških častnikov bombardiranje, ki ga je Beograd pretrpel, ni nič v primeri s tem, kar se sedaj pripravlja," je dejal Early časnikarjem.
Nemci so se odločili zravnati Beograd z zemljo. Obkolili ga bodo, bombardirali iz zraka in obstreljevali s topništvom. Našim krogom se zdi, da bodo Aapad izvršili podobno kakor poprej že na Šabac.
Predsednikov pomočnik je dejal, da je to vest sporočil zato, da bi se. vest razširila. Na vprašanje, če je predsednik Roosevelt mnenja, da bi razširjenje vesti , moglo odvrniti Nemce od njihovega načrta, da bi vnovič bombardirali jugoslovansko prestolnico, je Early odgovoril :
"Tudi če bi tako mislil, bi vam ne povedal."
Zanesljivi krogi so danes izjavili, da pomnožene nemške čete s pomočjo "domačih dobrovoljskih edinic" prehajajo v napad velikega obsega proti organziranim srbskim upornikom. —
Najmanj 1800 in verjetno mnogo več Srbov, ki sc nadaljevali odpor proti nemški zasedbi, je bilo ta mesec ubitih v bojih s "sonarodnjaki, ki stoje na strani Nemčije." To poročilo je prišlo iz "uradnih ali poluradnih' beograjskih krogov.*Poroča se, da je bilo 1500 ujetih.
Opolnomočena oseba je v Berlinu izjavila, da bodo po njenem mnenju, Nemi razširili svojo ofenzivo tako da bodo do tal porušili Beograd in iztrebili prebivalstvc prestolnice. Dejal je: "Ni naš način, da bi uničeval mesta, razen v času rednih vojnih operacij."
Medtem pa iz drugega vira prihajajo poročila, da sc Srbi z nemškim vojnim razglasom opozorjeni, "da bc vsako mesto, iz katerega bodo napadeni nemški vojaki uničeno z ognjem, moško prebivalstvo odpeljano v pri silna taborišča in vsak drugi ustreljen, imetje pa se bc predalo nemški vojski. Ko so Nemci začeli svojo sedanje ofenzivo, so čete upornikov imele v svojih rokah ves planinski del Srbije zahodno od Morave in severno vs< do Save. Tedaj so Nemi držali samo Beograd in po samezne točke vzdolž proge Beograd — Solun, ki so bil* v vedni nevarnosti.
Iz verodostojnih virov prihajajo poročila, da je nem ški protinapad, v zvezi z ostrimi nasilstvi in maščevanji doslej uspel v toliko, da je "razčistil" okrog polovico za hodnega dela Srbije, južno od Save. Poročila trdijo, d; sp ip nnsrpčiln nnnrnike notisniti nazai v nlanine.
UREDNIKOVA POSTA
NEKOLIKO PODATKOV IZ ZAPISNIKA LOKALN ŠTEV. 14 JPO, SS, LORAIN, OHIO.
Seja sklene, da se vrši prva priredite tf dne 4. januarja leta 1942 v Slovenskem narodnem domu. In sicer, večerja ob pol-šesti uri zvečer z nekoliko programom, po dokončanem banketu ples, in siccr same slovenske poskočnice in valčke.
Za zgoraj omenjeni večer se nabavi programno knjižico, z o-glasi, čijih cene bodo:
Cela stran $20; pol strani $30.00; četrte strani $5.00; posamezna imena $1.00.
Dalje se sklene, da se pošlje lokalno predsednico Miss Mary K. Polutnik na vse glavne kulturne in društvene seje meseca decembra kot govornico Slovenske sekcije št. 14 JPO, SS., iz-vnemši njenega društva št. 85
K. S. K. J. Tam jo zastopa prvi . podpredsednik Mr. Louis Ba-lant.
Dalje se sklene, da se pošlje pisma na vse tukajšnje ustanove. In sicer prvič za oglase.
Drugič, da si vsako društvo ali ustanova izvoli iz svoje srede tri člane kot uradnike ali zastopnike lokalne sekcije št. 14 JPO, SS za leto 1940. Poleg treh rednih zastopnikov se izvoli še tri namestnike. Kadar je reden zastopnik zaposlen pri delu ali da se ne more udeležiti sejp radi važnega kroga, pošlje namestnika na lokalno sejo.
Seje sekcije se vršijo vsaka dva tedna do preklica, in sicer 5. decembra, 1941 in 2. januarja, 1942.
Torej cenjeni Slovenec in Slo- n venka v Lorainu, Ohio, udele- n žimo se glavnih društvenih sej meseca decembra ter prosimo I društva kakor tudi članstvo, da č gredo naši tukaj rojeni Sloven- \ ki Miss Mary Polutnik povsod na roko. Ako je ona tukaj roje- c na aktivna in se zanima za našo j staro domovino ter za slovenski c narod kot za svojo lastno do-jc movino, potem je naša dolžnost i še večja, kateri smo prišli di- c rektno iz stare domovine. Naša i ■ sveta dolžnost, ako se čutimo, da smo rodni Slovenci in ako i- 1 mamo saj še mali čut očetovske ; domovine, da podpiramo reveže i v domovini. Podpirajmo Sloven- < sko sekcijo, ki bo skrbela, da i pride naš in vaš denar v pravil-| ne roke.
Obenem ne smemo pozabiti, ' da smo tukajšnji državljani A-
-	merike. Pridno delujmo za no-
i vo domovino kot državljan, ker; 5 nam ta n^va domovina daje! 1 svobodo pisanja in govorjenja. Ne smemo pozabiti pisati in govoriti in pridno kazati novi domovini, da smo prišli z evropske celine. Da tam živi slovenski rod. Da kadar pride sodba
-	sedanje vojne, da bo tudi ta no-3 va domovina vedela kje žive j Slovani. Da nova domovina po- j
maga poiskat slovenske prave meje.
Da bode pravilna sodba, ka-3 tere si želi slovanstvo. i Zatorej je naša dolžnost, da i pridno pišemo, govorimo v prid
našihi slovenskim trpinom v do- i movini.	s
Sami si ne morejo pomagat, g Kadar imate mali dar, položite j dar domu na oltar. Slovenstvo i vam bo hvaležno za večno. i
Društva in ustanove prosimo, i da izvolijo zastopnike in tudi < jim dajte namestnike. Pomnite, l da društvo se ne zadovolji s par ] i člani na sejah. Ravno tako ne ; more ta Sekcija delovati brez ; odbora, ker rednega članstva nima.
Zatorej izvolite zastopnike, da bodo polne seje sekcije. Vašega zastopnika je dolžnost, da pride na vašo društveno sejo od časa do časa in poroča o delovanju sekcije.
Potem se bomo šteli, da smo nekaj naredili v slovensko korist v stari domovini. Tu pa tam se sliši rojaka: jaz ne dam nič | v to sekcijo. Imam svojce v do-: movinivpa jim bom poslal. To je | po mojem skromnem mnenju praktično in bi tako moralo biti, toda je dostikrat pozabljeno. V bodočnosti se več o tem pogovorimo.
Kar se tiče prve prireditve a-. li banketa, bom poročal pravočasno ali kakor hitro dobim s program.
j Toplo priporočam našim dru-s štvom in našim trgovcem oglase v programni knjigi, sezite po ■ njih v dobrobit Slovencev v stari domovini. l Vam udani za narod 1	Predsednik publ. odbora
SPOMINSKA SLAV
Te dni bo minulo 23 let, od- lj kar je preminul največji sloven- le ski pisatelj, avtor "Hlapca Jer- ir neja", "Kralja na Betajnovi",' si "Pohujšanja", "Hlapcev" in dol- si ge vrste drugih del, ki so v slo- k venski književnosti brez para. C Bil je še mlad, komaj 42 let b star, toda pomanjkanje in trp- t< ljenje je mnogo prezgodaj iz- n črpalo njegovo življensko silo in smrt ga nam je iztrgala, ko ^ je bil na višku svoje stvaritelj- ^ ske moči. Toda načesa pa tudi v smrt ni mogla uničiti, namreč ^ 1 Cankarjevega duha, ki dalje živi v njegovih delih in bo živel, g dokler bo živel slovenski rod — ( rod hlapca Jerneja.
, . Tudi nas ameriške Slovence
je ta duh pred leti razgibal, da p 1 smo velikemu pokojniku v spomin ustanovili napredno kul-1 turno organizacijo in revijo, ki z ' se imenujeta po njem — Can-; karjeva ustanova in Cankarjev " glasnik. Ampak kakor pisatelj Ivan Cankar ni imel lahkega ; življenja, tako tudi ustanova in ^ njena revija nista imeli nikdar v lahkega obstanka; da se ni maj-" hna skupina naprednih rojakov n , in rojakinj v ti organizaciji ta- u
-	ko trudila in često žrtvovala " ; čas, energijo in tudi denar, bi
bil naš voz nemara že obtičal na ' . klancu. Kajti zanimanje za revijo je vzlic vsem apelom če- ^ sto pešalo — tajiti to, bi ne ko ' ristilo! — in tisti, ki so ji o ostali zvesti, so bili večkrat \ < skrbeh za njen obstoj. Todg Cankarjev glasnik je prevedri? sve te kritične ure in jaz sem v i prepričan, da bo še dolgo žive) . in zahajal v napredne slovenske domove v Ameriki. Ne verja j nem namreč, da bi napredni slo- " . venski element v Ameriki do pustil, da bi izginila ta, danes ) edina slovenska napredna revi-. ja na svetu. To bi bila velika . sramota za nas in mislim, da si l je nihče med nami ne želi. j j Cankarjeva ustanova praznu
-	je vsako leto v decembru oblet-; nico smrti Ivana Cankarja. Le-
-	tos se bo vršila ta spominska i slavnost dne 14. decembra' po-; poldne v Slovenskem narodnem
domu na St. Clair Ave. Vršil se i bo lep in zanimiv program, ki • vključuje lepo enodejansko dra-
-	mo "Notturnp", delo slbvenske pisateljice Marije Kmetove, da-
VNOST V S.N.D.
lje nastope naših domačih talentov, pevcev godbenikov itd. in kot posebno privlačnost nastop mlade, talentirane čikaške slovenske pevke Ann Beniger, ki bo to pot prvič nastopila v Clevelandu. Spored bo pester in bogat in posetnikom prav gotovo ne bo žal majhne vstopnine 50c.
Toraj pridite in napolnite dvorano S. N. D. 14. decembra, da skupaj počastimo spomin velikega sina slovenskega naroda Ivana Cankarja in obenem pomagamo ustanovi in reviji, ki sta njegov najlepši spomenik med nami.
I. J.
Novice zadružnih kegljačev
Extra! Extra! — Zadnje naznanilo. — Zadružni kegljači bodo imeli svojo privatno božič-nico, to je Party v soboto 13, decembra pri, pri, da bi ga koklja brcnila, pozabil sem kje, vem pa da bo prijetno in nadvse zabavno.
Vsi kegljači vzemite na znanje, da je to zadnji opomin, da uredite avoje rezervacije z tajnico do 3. decembra, to je do druge srede. In za božjo voljo požurite se z darili — ribniška roba je radi vojne prioritete to pot prepovedana — saj veste, nisker prav pride ako prileti ka-lemu Mussoliniju ali Hitlerju v »lavo, kajti tudi ta dva se ne bosta dolgo česala po namišlje-li kunštni glavci. In nadvse važno je to, da noben kegljač ne sme iti preko kvote — ene-gosta lahko s seboj pripelje, xmpak tisti-a mora biti "fajn", in dobre volje.
Poročano še menda ni bilo,
M BUY
If i8P^ANDOTAMpS
i so na svoji seji izvolili na- f ;dnje: August F. Svetek, pred- i dnik; Joe Stražišar, ml., pod- š edsednik; Mamie Bokal, taj- j ca in blagajničarka, kaj pa ( islite. Nadzorni odbor sestoji i teh: Louis Zupančič, to je ti- f i, ki je junija 22. praznoval in i 1 deležen veselja ob 25. letnici i egove poroke, oddal je tudi ] i isti dan svojo Olgico Tonetu i jdayu, naj on sedaj skrbi za se njene blagre in fant je za->voljen. Potem še Mary Csep-. in Mrs. Mary Jane. Tak je ta Ibor, ki drži pod komando na-h 40 kegljačev. Imajo tudi ne-ake "kapetane, lajtnante ali lgsfirerje", ampak teh ni tre-a tukaj zaenkrat omeniti. Tekmovanje med vsemi je veko. Zadnjo sredo, to je 19. no-embra je dobil prvenstvo v sin-le games Tone Seday z 223, [rs. Verh med ženskami pa z 59 single game. Da bi jih vi-eli kako pokonci sta hodila! >rug dan me še obgovoril ni v rgovini, dokler ga nisem jaz s ripoznanjem, da je dobro igral.
vrnil me je: "Nič dobro, ti kopina ti, skoro perfektno sem »ral". Na pa si pomagaj. To redo 26. novembra pa ni bilo emu več tako, vremena so se antu razjasnila in dobil je pr-renstvo v singles George Sko-ar z 209 in Alice Plevnik z .80. No, drug dan je bil bolj irijazen, ta kanalja!
Do danes je dobila največji icore med ženskami Alice Plev-lik z 180 in med moškimi pa roe SVražišar, ml. z 230 za eno granje — single game. "Ta star", saj je mlad dečko še, to se je tiho in dobrohotno držal, [n umeven nasmeh se mu je *azlil po celem obrazu, ko je njegov sinko to dosegel. Skrom-li ljudje, ampak tudi "špilavci."
Kadar se gre za najhujšega spilavca, tedaj vzame to prvenstvo gotovo naš poslovodja na Waterloo, Jack Zakovšek. Ta ti igra kot da bi šlo za življenje. Vsa duša je izleta v vsakem na-metu tiste neubogljive "bole". Tak je kot moja žena — sam zmagal bi rad pri vseh igrah, pa jim vedno tudi ne "rata" kar dela ta puklasti svet toliko bolj zanimivega. Tak lajtnanček je dober vzgled drugim, kateri se dajejo kdo bo največkrat zmagal kot skupina.
Nes boste verjeli, ampak tako je. Pravijo jim Zadružni pa-troni, kar se pravi skupina, ki kegljajo kot ženske v prilog zadruge z samega veselja in kot "podmornice", te so največkrat ynagale. Načeljuje jim kapi-tanka gdč. Eleanor Lolantz; na drugem mestu v tem oziru stojijo pa naši Zadružni direktorji; tem načeljuje sam Avgust F. Svetek. Dober general to, kaj?
Do danes so dobili največjo povprečnost Alice Plevnik z 132 in naš "mladenič", Frank Jeler-5ič z 164, kar niso nobene mač-kine solze.
Kako stoji privatna tekma med Bokalom in Žagarjem ne vem, poročam pa drugič. Ta dva imata svoje privatno prijateljsko tekmovanje; enkrat je dober Tone, drugič ga pa France poseka. Kadar prvi, tedaj je smeha po celem kegljišču, kajti njegova dobra volja in smeh je zelo nalezljiva stvar pri kegljanju; kadar pa zmaga France, takrat je gotovo ne samo velik smeh in zadovoljstvo med vsemi, ampak med njima pride do botrine, gresta enega zvrnit, pa ne pine. Ta dvojčka sta neraz-Jružljiva, pa naj igrata v ka-icremkoli teamu. To prijateljsko tekmovanje je dobro za smeh, zdravje in je kot poper n sol pri jedi. Fanta, še tako naprej, kar tako kot Žagar praži, glavno je dobro oglaševanje Zadruge, za tiste pointe pa naj si drugi pridijo svojo glavce.
Fred Race, to je tisti močan
ant, ki razvaža "Mayflower g nleko" po celem Collinwoodu, i j e vedno ne more pozabiti kako j e bilo pri zadnji nad vse pri-akovanje dobro ipzadli zadruž- | li veselici. Opozarjam ga na ke- M fljanje pa se ti vedno vrača ^ la veselico zadruge. To mu ni . ilo v glavo, da mora on kar ce- j e kvorte mleka razvažati di- , •ektno v domove in trgovino po :ako nizki ceni, ko je pa dobil , sa navaden glažek špage, ko je j pomagal v točilnici pri veselici, , kar nekaj več kot za kvort mle- r ka. Tukaj se mu ne vidi da je vse v redu. Sumi, da je ena teh dveh reči predraga. Jaz sem mu pojasnil, da taka je ta reč in da menda ima prav, ampak da naj se kar lepo drži koristnega dela in lepo vozi otrokom in mam-cam še zanaprej tisto dobro Mayflower mleko, in ako bo zelo priden dobi za božič cukre-nega kužka. Obljubil je in nevarnost, da bi šel v drug business je skopnela.
Lani so ti naši kegljači imeli svoj prvi ples. No, v soboto 11. aprila bo drugi. Ne pozabite rezervirati ta dan, kajti to so ta pravi za zabavo, dobro in veselo družbo, in nikar mene ne dolžite, da vas nisem vnaprej posvaril na to, kajti kdor bo zamudil njih pomladansko plesno veselico, bo zamudil pet let do-
(Dalje na 3. str.)
St. Clair Rifle in Hunting , Club
Cleveland, O. — Tem potom pozivam vse člane na zelo važno sejo, ki se vrši v četrtek 4. decembra ob 7. uri zvečer na Holmes Ave.
Na dnevni red pride glede priprave banketa, ki se vrši 13. decembra, to je na soboto večer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Letos ne bo tesnobe in prerivanja kakor prejšnja leta, kajti imeli bomo obe dvorani na razpolago.
Gostom se bo serviralo vse vrste divjačine in pa seveda tudi domačih kokoši ne bo manjkalo.
Naši lovci jamčijo publiki fino postrežbo ter izvrstno zabavo, ki se bo vlekla, dokler se dela dan.
Naša glavna kuharica o Mr. Klemenčič. Pod njeno komando spada vsa kuharska brigada. Rekla je, da bo pripravila najboljše potice — krofe — njo-krlne — štrudelne — sploh vso fineso, ki jo obrajta slovanski narod.
Tiketi so v prodaji pri vseh naših članih. Požurite se, ako hočete iti z nami v "ofenzivo" na banket dne 13. decembra.
Godba Krištof bratje.
Tajnik.
Podružnica št. 3, S.M.Z.
V četrtek dne 4. decembra ob 7. uri zvečer se vrši glavna letna seja podružnice št. 3, S. M. Z. v navadnih prostorih Slovenskega doma na Holmes Ave.
Odbgtr prijazno vabi vse člane da se gotovo vdeležijo letne seje, na kateri s£ bodo sprejeli važni zaključki tekočega in prihodnjega leta 1942. Ena teh ažnosti bo volitev zastopnikov pomožne akcije za J, P. O. S.S. in za Slovenski dom na Holmes Ave.
Pcf seji se pa vrši skupna zabava z okrepčili in obenem se bo razdelilo denarne nagrade vsem članom, tistim, ki so bili aktivni v zadnji* kampanji za pridobivanje novih članov. Možno je tudi, da prejme vsak član, ki je naročil sliko delegacije zad nje konvencije S. M. Z., ako nam bodo do četrtka poslane iz Barbertona, kjer smo jih pred kratkim naročili.
Toraj vsi na sejo.
Vabi odbor
■nnmnTiTiTH'mr "i......
ŠKRAT
*mniiiiiiiiiii!Hiiiiiiiiiiiiuiuiiniiiit3DUiii.JiuiJlfi®^||
IADO MURNIK:	j
Ženini naše Koprnele
iinimniiimiiiiiiHHiniiiiiiiHiiiiiiiHiiiHimiiii11110®"1®8^ Položaj je zopet neizpolnjen. Koprnela na dilci sedi, z nina pa od nikoder ni. Odp° ^ ral je s svojo hudo gosp0 rrst. Dalje prihodnjič.
Vida, .. j, jugoslovanska pisateljih učenka, Ljubljana, na licu mes» SEDMI ŽENIN! Uboga Koprnela! Še zm^ se ji bo! Pri nas stanuje n reč mlad Francoz. Zdaj se uči na vse kriplje francos«'- ^ Nekaj dni je za Italija*0^ pretakala solze v nalašč z f nastavljeni robec in sede ^ senci, da bi si ohladila ' vesta, ki ima kaj značaja, re kar tako hitro pozabiti ^ na. Naša Koprnela ga je p bila šele drugi teden.
Prej se je podpisovala. ^ na čast Coptrnella. beu piše zopet po starem- ^ Kadar se uči franco^y.p; vori nobel skozi nos, .^je imela nahod. Francoski J ^ hudo podoben slovenske'-mo da imajo besede dlU pomen. Koprnela zua 16^ jo hitro francoski govoriti. ^ celo sam Francoz: težko^,8tJ me. Zato se rajša P°&° . v3ž-nemški, kadar je kaj . „3-nejšega. Koprnela je z f \t vdušena Francozinja, bila prej navdušena ^ bi navdušena Mažarka itd' prišel danes ali jutri k3^ p lokafar za ženina, bi ju prnela navdušena Culo potem bi imeli mi bližWe ^ 9 nike v daljni A'friki. ^^ v šoli učim srbski j11 ^ fcef Hrvatski pa že precej ^ sem bila lani v veliki P pticah pri stricu v lepeiu j
Danes pišem v najt^J naglici! Sploh se mi zme™^ (r Zato sem pozabila tt*11* j/1* meniti. Tako sem	^
dati, da sem že po ^ ninu ( slovesno obhaja1 ^yS' juhubilej svojega P'^Lvi^ nja. Obhajala sem 50 ^ p z dvema pomaranča^ jjl« som kolača, ki mi Sa ^ stara mati. Juhubilej se^of! la v najožjem domače"1 novo kuharico Lenko v ^ati- ? Tudi sem pozabila P°V(. gf1^ mrgoli v mojih z^ra^ ^ mnogo napak, čer m01.' ^ js'' strašno hitro in se bo3 . kdo ne kofescira rokop1' ^ ju"
Najnovejšemu ženi"'1^ Mesje Fripon. KajJ^c^ natanko. Menda uči Gospod Mesje še PraVg[)oi^ tako živahen kakor ^ je rj stiuzza. Živo srebro- Ze ^ nosen, a so Francozi■ jj^ Nemce. Pravi, da so ^ ,gSje ^ je Barbare. G°sPodLcp^
jako fin in eleganten- ^ r samo toliko, da se g'ci stolčka nagledaš.	vfJ
pod usti ima kratko c^ ^f K brivcu leti vsak da«- ^ Jj Fripon je
jako
ko zabaven. Sam «e f niti pet minut. KaVa , tak, da mu ga ni P^ic' f prvi dan je poljubil n ,((jjii ko. Zaraditega je bila f bre volje. Vljudni Fr»' pol ure kihal, ker je ^ ^ lo prej v kuhinji reza ^ Gospod Mesje jo tui * hovit. Na glavi 1 j sla, ki prav prijet00 p,-j jedi je precej kočlj^'.. je bil kmalu čisbo do»
(Nadaljevanj'^^
Oglašajte v J "Enafcopravfl"
Razne vrste vojnih ladij
I Po zaključku svetovne vojne C ''nastopila v gradnji vojnih la- o pi v mnogih pogledih povsem k "ova doba, pač po izkušnjah šti- j ''letne vojne in velikih pomor- s pih bitk pri Coronnelu, Fal- d ■andskih otokih in v Skagera- o P-Velik vpliv na gradnjo voj- b P ladij pa je imel tudi silen k %edek letalstva.	t.
Oklopnice	J1
Jedro vseh velikih vojnih mor- k jJaric tvorijo še vedno oklopnice 0 JNai brodi) s svojo veliko to- b bžo> težko artilerijo in moč- c j J"1 jeklenim oklopom. Njih s< t°naža sta še vedno ^ j °eilna za presojo bojne vred-J Posameznih mornaric. Ti- ^ ' J'.";na Rojstva oklopnic so to- n U od 26,000 ton navzgor do C1 i 00 ton. Po tonaži najmanj-L klopnice ima Nemčija z P1 Ipseinauom" in "Scharnhor- 'j Lj1-" ki sta dolgi po 226 m, ši- oc Po 30 m in gazita pod mor-, L°5lobino 7.5 m. Njuna tonaža ni '0 paPo 26,000 ton. Oklopnice z di v lkj6^0 tonažo imajo Zedinje-L .ržave- Vsak teh orjakov i- m
»o L 0 ton; je dolg 268 m'ni
ii- L ^^ m; pod morsko gla- ki L gazijo 11 m. Povprečna to- (1 La oklopnice znaša 35,000 ton, dc M,|?reŽna dolžina med 226 do'ži
se k'n Širina 32"2 m' P°vPrečna	SI
L1®3' Pod morsko gladino pa	še
L' oklopnice tvorijo je-	pc
^ L ?n^eške, francoske, ameri-	til
1 ft italijanske vojne morna-	sli
^l^aj imajo Zedinjene dr-	ki
f L1,1 Anglija, najbrž pa tudi	to
wrSVelesile v gradnji še več-
' ^ ^Pnice, vendar pa najbrž
k,Se ne bo nobena dogotov-jzu- '-"a.	m
f km, •	ni
; ,in Je znašala med svetov- gl
jj' . povprečna brzina o- ki fje ^ 24 morskih milj .(44 k;
r'a uro, vozijo po vojni k; e&i P^e oklopnice tudi do 31 že Ji157 km) na uro. Najhitrej- li R »ti'SVe^U pa so francoske o- ig
in |ij Ce tipa "Dunkerque,"' ki ol
^ l0-.5 svojimi 26,500 tonami ,bc tf L J'1 j na uro (58 km.) Po; te jjjcO' k Poročilih je dosegla to ol , li«' tk tudi nedavno splovljena sc oklopnica "Impero." j sc !# )fj> tlarodnih konvencijah; Zi i i'5' Sdevati med oklopnice voj- ok J> 'i i ' ki so borožene s to-1 je o- ^Jl'bra 28 cm in čez. Ti to-! n( > i^'^treljajo najmanj 28 B
0	^ h S0 Pri niodernih ok- j ki vejeli t^ nameščeni v oklopnihj
}k\ Po trije ali po štirje m ^ iy." Vsaka oklopnica iman;
1	^ Srl take stolpe. S topovi ai 1 $ if Jše&a kalibra sta oboro-1 pi
!f> m§ki oklopnici "Scharn- ol 5o ? "^neisenau," ki ima- S V ■Hi, 6Vet topov kalibra 28 V Utii » Vi^Čenih v treh stolpih. ' st
Oklopnice Zedinjenih držav so k oborožene z od 9 ali 12 topovi z kalibra 40.6 cm, ki bruhajo svo- n je granate do 40 km daleč. S n sličnimi topovi so oborožene tu- ži di angleške oklopnice tipa "Li- v on," ki imajo po 10 topov kali- k bra 40.6 cm. Ostale angleške o- 2< klopnice so oborožene s po 10 k topovi kalibra 36.6 cm, ki nese- p jo do 36 km daleč. Francoske o- d klopnice vrste "Dunquerque" so rr oborožene vsaka z 8 topovi kali- zi bra 33 cm. Oklopnice tipa "Ri- n; chellieu" s tonažo 35,000 ton pa 5: so oborožene vsaka z 8 topovi k kalibra 38.1 cm, enako tudi ita- ki lijanske 35,000-tonske oklopni- p ce tipa "Vittorio Veneto," ki i- Ie majo po 9 topov kalibra 38.1 cm.	u
Debelina jeklenega oklopa se v< pri oklopnicah raznih držav gib-" te lje od 150 do 254 mm na krovu d< od 225 do431 mm na poveljniš- O kem mostu in od 250 do 431 mm lf na trupu broda nad morsko gla- le dino.	1(
Vse moderne oklopnice imajo ki na krovu tudi po 3 ali 4 izvid- pi niška letala. Proti napadom lah- tc kih pomorskih vojnih edinic tc (lahkih križark, rušilcev, torpe- al dovk in bojnih čolnov) jim slu- N ži srednja in lahka artilerijk. P< Skoro vsaka oklopnica ima; zato IE še 12 do 15 topov kalibra 15 cm, sc poleg tega pa še celo vrsto pro- si-tiletalskih topov in protiletal- m skih strojnic. Posadka na o- n; klopnicah šteje v sorazmerju s in tonažo od 1500 do 3000 mož. št
Križarke
r, , ,	• . • •	. 6C
Za oklopmcami tvorijo najmočnejši del vsake vojne mornarice križarke, ki se dele v.* glavnem v tri razrede: težke! v
i Sf
križarke s topovi nad 15.5 cmi
cg
kalibra, lahke križarke s topovi j kalibra 15 cm in lahke brze kri-j žarke s topovi kalibra manj ko f(
I 1 i\
15 cm. Med svetovno vojno so ,
l le
igrale veliko vlogo še križarke-oklopnice, ki so se od oklopnic- . c bojnih brodov razlikovale le po 111 tem, da so imele tanjši in lažji P1 oklep in manjše topove, zato pa ,
• 71
so bile hitrejše od njih. Po vojni; so to vrsto ladij nehali graditi, j vc Znana med njimi je angleška aklopna križarka "Renown," kij je bila zgrajena tik pred svetov-j . no vojno in je še danes aktivna, j ^f Bilo je v zadnjem času že več-;H krat slišati o njej.	■
Tonaža težkih križark niha i med 8000 in 10,000 tonami. To-! nažo okoli 8000 ton imajo vsej angleške težke križarke, katerih j prototip je v bitki z nemško I oklopno bojno ladjo "Admirali Spee" tako zasloveli "Exeter."! Večina angleških križark te vrste je starih 6 do 10 let z "Exe-j
terjem" vred, ki je bil prvi med ž njimi zgrajen leta 1929. Ostale n velesile imajo po večini težke p križarke s tonažo 10,000 ton. Br- v zina se kreta med 32 in 35.1 n morskih milj (od 59 do 65 km) ii na uro. Najhitrejša težka kri- p žarka je italijanska "Pola", ki v vozi 66 km na uro. Težke križar- p ke so oborožene s 6 do 10 topovi v 203 mm, ki nesejo do 20 km da- s; leč. Oborožene so tudi z močno d protiletalsko artilerijo ter s 6 š do 12 torpednimi lansirnimi cev- g mi. Jekleni oklop težkih križark 3 znaža na krovu od 51 do 127 mm, n; na trupu morsko gladino pa od a 51 do 150 mm. Dolžina težkih n križark je 175 do 195 m. Vse tež- p ke križarke imajo na krovu tudi p po dva do štiri izvidniška leta- 1< la.
Srednje križarke s topovi kalibra od 150 do 155 mm so proiz- v vod najnovejše ladjedelniške t; tehnike, ki stremi za tem, da bi k dosegla ladja čim večjo brzino, g: Oborožene so po večini s topovi v 152 mm, ki nesejo do 15 km da-: n leč. Križarke s tonažo 8000 do n 10,000 imajo po 12 ali 15 topov,! ši ki so nameščeni v oklopnih stol- p pih po trije in trije, križarke s vi tonažo 7000—8000 pa po 8 ali 9 n topov, ki so nameščeni po dva r; ali trije v enem oklopem stolpu.1 p Nemčija ima še srednje križarke le po 6000 ton in s topovi kakih1 p 150 mm. Vse te srednje križarke ' v: so oborožene z močno protiletal-; g sko artilerijo, težkimi strojnica- le mi in s 6 do 12 cevmi za lansira-1 s^ nje torpedov. Večina med njimi k ima na krovu tudi po dva, tri ali} štiri izvidniška letala. Dolge so 1( od 152 m do 195 m, vozijo pa od vi 60 do 70 km na uro.	m
Lahke brze križarke s topovi a pod 150 milimetrskim kalibrom ' 0 tvorijo prehod od križark k vi- ji sokomorskim torpednim rušil- 'si cem, kakršen je jugoslovanski d< "Dubrovnik." Oborožene so s to-. " povi 132 do 150 mm, s katerimi ti lahko streljajo 13 do 15 km da- b< leč. Namenjene so predvsem za s< borbo proti torpednim rušilcem, si in pa za zaščito morskih poti, in pred podmornicami. Anglija in|d-Francija jih danes uporabljata' zlasti kot spremljevalke za kon-J di voje (zastražene skupine) tr- p govskih parnikov.	st
Torpedni rušilci	P
Visokomorski torpedni rusilec st je dete svetovne vojne, ko je le-1 si
žal velik del bremena vseh po- i morskih .vojnih operacij na tor- ; pednih rušilcih. Pred svetovno vojno je bil določen prvenstve- i no za borbo proti torpedovkani i in za zaščito velikih oklopnic pred napadi torpedovk. Med ! vojno je postal glavno orožje proti podmornicam, izvidnik pri visokomorskih operacijah, spremljevalec konvojev in pa tu- ] di nevaren napadalec na neza- . ščiteno sovražnikovo obalo. Njegova tonaža znaša od 1900 do j 3300, brzina pa od 67 do 78 km ; na uro. Oboroženi so vsak S t) j ali 8 topovi kalibra 120 do 138 ; mm, s 4 ali 6 protiletalskimi to- -piči kalibra 40 mm, s 4 do 8 tor- ] pednimi cevmi in 6 do 8 protiletalskimi strojnicami.	, Nosilci letal Otrok svetovne vojne so med 1 velikimi ladjami tudi nosilci letal. Prva jih je uvedla Anglija, ki je v letih 1915 do 1918 pre-gradila v ta namen nekatere že v gradnji se nahajajoče trupe novih oklopnic. Treba pa je bilo mnogo naporov, žrtev in izku-1 ! šenj do izgraditve sedanjega ti-1 , pa nosilca letal, ki spada še', vedno med najbolj delikatne po- . morske vojne edinice. Imeti mora primerno ploskev za odlet in , 1 pristajanje letal, skladišča za i letala, velike delavnice, tanke za!} 1 pogonska sredstva itd. O vojaški t ' vrednosti nosilcev letal bo mo-; ( ! goče izreči definitivno sodbo še-' , le po sedanji vojni ,ker med j j I svetovno vojno niso imeli prili- j ke za polno preizkušnjo! j < Nosilci letal imajo tonažo od !; 10,000 do 23,000 ton. Navadno 1 ] vozijo z brzino nekaj nad 30!} milj (55.5 km) na uro, samo dva ' j ameriška vozita z brzino 34 milj . j *(63 km). Njihovi pogonski stro-| ji razvijajo nad 100,000 konj^j, ' skih sil. Na vsaki taki ladji je 40; j do 75 letal, samo ameriški' t "Yorktown," ki ima med vsemi j tudi največjo brzino, nosi s se- j boj 108 letal, ki pa so samo eno- } sedežna lovska letala. Ostali no-J j silci letal vozijo s seboj lovskai j in izvidniška letala ter srednje j dvomotorne bombnike. <
Nosilci letal so oboroženi z 8; do 16 težkimi protiletlskimi to-'; povi kalibra 120 mm; z njimi i streljajo do 10,000 m visoko, j i Poleg tega imajo še do 32 brzo- i strelnih avtomatskih protiletal- i skiVi tnnippv kalibra 4fl0 min.
)- Protiletalska artilerija jenano-silcih letal tako montirana, da J
0	lahko strelja tudi vodoravno. J Dolžina nosilcev letai je od 210
ti do 232 m in odgovarja približno c dolžini oklopnic. široki pa so od d 20.8 m do 28.6 m. e Najnovejši tip vojnih ladij so 'i protiletalske križarke, ki so jih t '> uvedli Angleži med abesinsko r krizo in strahu pred italijansko zračno vojsko, ki je bila takrat i mnogo močnejša od angleške, j 3 So to pregrajene starejše lahke i ^ angleške križarke, ki imajo na g ^ svojem krovu montirane samo v 3 številne protiletlske t o pove li vseh mogočih kalibrov. Njihova r '- naloga je ščititi z močnim proti- r letalskim ognjem težke oklopni- p ce ali pa trgovske parnike v kon- j vojih pred napad! sovražnih v d bombnikov. r i- -- <- 2
Obrambno rarce- r
e ralni bondi l
' - ž
-, Vprašanje: Kdo je dejal: "Le -, to obžalujem, da imam samo li 3 eno življenje, katero morem d
-	žrtvovati za mojo deželo"? n
Odgovor: Nathan Hale, ki je j
1	dal življenje za Ameriko, ka- o 1! kor veliko število njegovih so-
I	rojakov. Mi smo vprašani samo, i ^ da posodimo naše dolarje za -. obrambne bonde in znamke v -1 svrho obrambe svobode, za ka-
II	ter o so oni dali življenje.
-j Vprašanje: Pri firmi, kjer
! sem zaposlen, nimamo načrta i i j za nakup obrambno varčevalnih 5 J bondov in znamk potom odteg-I njenja pri plači. Kako morem 1 j pričeti tako nakupno plačeva-nje?
-	j Odgovor: To je odvisno od va-1 še poziiije in vrste zaposlenja.
}; Na splošno rečeno, bo na jbrž i; vaš najbližji predpostavljeni i prava oseba, s katero se morete
-	pogovoriti glede vpeljave siste--, ma za tako nakupno plačevanje
na obroke. Banka, s katero va- g 1 ša tvrdka posluje, zamore dati 5 potrebne informacije za tak načrt.
? i Pripomba. Obrambne bonde in -' znamke lahko kupite na naj-i bližjem poštnem uradu, na ban-. j ki ali v uradu hranilnega in po-
-	sojilnega društva. Lahko pa tu--' di pišete ponje na naslov: .' Treasurer of the United States,
- Washington, D. C. Znamke se i morejo kupiti tudi v trgovinah . nadrobno.
) -
Urednikova pošta
(Dalje s 2. strani)
i brega zdravja — toliko je ga-) rantirane zabave pri njih. i Dom se do danes še ni nič ; zmenil, da bi malo izoblal tja . po sredini posamezne alley, da ; ne bo šlo toliko "balls" tja v i graben. Če to preveč stane, pa i vsaj naj zafencajo na onem ; koncu enih 10 čevljev. "Orunga . menda ja mora biti" tudi pri te-
■	mu! Ene kegljarice so jo dobro .
■	pogruntale: Kadar se navečer-
■	jajo zadružnih rajževih ali kr-
i vavih klobas, takrat je keglja- -nje boljše, jih več poderejo. — Zdaj vemo zakaj ob sredah gre skoro ton klobas! Naredijo vam na score board več k rižev, ampak kot vsaka štorija veste i-ma tudi svoje težave s temi križi, pa si pomagajte. ! Glavno je pa tOj da so naši 1 kegljači zadovoljni in veseli, da i dobe svoje razvedrilo in da jih mi kot lojalni zadrugarji priha-' jamo malo pogledat ob sredah
■	od 7. do 9. ure zvečer.
\	Joseph A. Siskovich,
^	tajnik zadruge.
WWW
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
<WWWtfWVWWWWAWI
tSTKJLn ■
INDIGESTION
may excite tke Heart
Gas trapped in the stomach or gullet may met like > hair-trigger on the heart action. At the first algn of distress smart men and women depend on Bell-ana Tablets to set gas free. No laxative but made of the faltest-acting medicines known for symptomatic relief of gastric hyperacidity. It the FIRST TRIAL doesn't prove Bell-ans better, return bottle to ua and reccira DOUBLE Money Back. 35c. »t all drug store«.
Lemon Juice
AT HOME TO RELIEVE
WRHEUMATIG PAINS
Money Back—If This Recipe Fails
Good news travels fast—many of the thousands of folks who now take lemon juice for rheumatic pain—have 'found that by adding two tablespoonfuls of Allenru to one tablespoonful of Lemon Juice in a glass of water, they get faster relief for the aches and pains caused by rheumatism, lumbago.
It's no surprise either, for Allenru Is a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pains. In fact—if it does not help —your money back. What could be fairer? Get Allenru today at any live druggist. Only 85 cents—Do It Now
Here's the New Amazing
COUGH MIXTURE
From Canada
Druggists Report Big Demand
Buckley's CANADIOL Mixture is different-more effective—faster in action than anything you've ever used. Get a bottle today. Take a couple of doses, Instantly you feel its powerful effective action spread thru throat, head and bronchial tubes. Tickling—coughing' ceases— phlegm is loosened and raised—clogged bronchial tubes open^ up, air passages cleared. All druggists. Satisfaction or money refunded.
This KING of All Cough Mixtures
—Acts Like A Flash
The KIna of all cough medicines—Buckley's CANADIOL Mixture—has been i/fed for years in over 70% of. Canada's homes. Fast working, triple acting Buckley's Mixture quickly loosens and raises phlegm lodged in the tubes—clears air passages—soothes rasped raw tissues, one or two sips and worst coughing spasm ceases. You get results fast. You feel the effect of Buckley's Instantly. At all druggists.
U ■
TICKLE 7
1-	jgSSSfov, Soothe that throat tickle which comes from a ^SJtJJV
cough due to a coldl Quick—get a Smith Bros. f "vwjlV a-	fgg \	Cough Drop. (Black or Menthol-5f.)	I _ ^agp®
*	I Smith Bros. Cough Drops are the
"	only drops containing VITAMIN A Wj^gf
m^SMifflvS Vitamin A (Carotene) raises the resistance of ifS?^^ p.	mucous membranes of nose and throat to gK^Kjs^^^^
cold infections, when lack of resist- rjhdX^^^ ]c	TR&DEvJ^^^F flnrp t« Hup rn Vitamin A Hefiriencv. iunSBMB MARK
KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK!
če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek 1 Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se ! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnfk
IME: ,___^_________________________________
NASLOV:________________________________
Zastopnik: _______________________________
Plačal $_____c____ Dne_____________19—
Lastujte delež v Ameriki
Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubili svobodo. Vi lahko ohranite to svobodo s tem, da DANES kupite "Defense Savings" znamke. Posodite stricu Samu desetico in pomagajte, da bo zastava svobode ie naprej vihrala. Lastujte delež v Ameriki!
* "Defense Savings" znamke dobite na bankifi ali poštnem uradu*.
SEZNANITE JAVNOST Z VA^O TRGOVINO	fjj|
POTOM...
'Enakopravnosti' |
;MostMIDDLE-ABEWomen1
/ lu 38-52 Years	■HKKHIIHHMHfi N
# % Distress At This Time!	Mt J
, w \____rj. - ^Kl-, i \
Nk(L iod in a woman's life x
you cranky, restless, Vs ' irritable, tired, blue at JeSg ' Suffer weakness, dizzi-flashes, distress of S»rlties"-
2?*haSL> once—*ry Lydia E-
Nd U,s Vegetable Com-f buy one medicine you today made especially MtJ^n—it helps relieve Xrt due to this functional Stir ,ance- Lydia Pinkham's Ns Mnd has helped hun->V thousands of women
...... . .......
to go smiling thru trying "middle age."
Taken regularly—Lydia Pinkham's Compound helps build up resistance to such annoying symptoms that may betray your age faster than anything. Also very effective for younger women to relieve 1 monthly cramps. Follow label directions. WORTH TRYING!
jji r; r^^inousands of women directions. wUKTJti uainiji
^^ ON PARADE	by TONI ROSSETT',
FRANCE BEVK	11
LJUDJE POD OSOJNIKOM
TV	17	\]
Dnevi so bežali ko voda v brzi- ] ci. Drobnica je še vedno stala ob s klancu; prav taka kot je bila, ] kakor da se nič ni postarala. Le enkrat so se spogledali sosedje: "Kdaj ji je odletela velika veja? Ali jo je res odlomil vihar?" žene so rekle možem: "Kdaj si dobil prve sive lase?" In možje ženam: "Kdaj se ti je zare- i zala brazda v lice?" Oboji otro- ; kom: "Kako, da si že tretje hlače urasel?"
Klanec je prala voda, ni ga odnesla. Le poglobila ga je, da je bil ko struga. Leta so prinašala izobilje in uboštvo, veselje in jok, smrt in življenje. Lice : vasi se je spreminjalo tako počasi, da se ljudje nič niso čudili, kakor da je bilo tako že ob njihovem rojstvu.
Zgodilo se je, da je prišla na klanec razprtija.
Med sosedi nikoli ni bilo tes- : nega prijateljstva, a jtudi ne sovraštva. če se je kdaj rodila kaka mržnja je tlela globoko pod pepelom. Poslednje čase je začel nalegati med nje hlad, kot jesenska megla na travnike. Peter in Doroteja se nista več pozdravila, kadar sta se srečala na klancu. Vdova ni mogla nikjer iztakniti denarja, da bi mu , ga vrnila. Košanova dva sta mr- j žila Krivca iz sočutja do sosede. Peter se je nazadnje bal stopiti po vasi, da koga ne sreča. Liza, ki je težko živela v miru, ga je gledala ko modraša. Morda je kdaj ujela njegovo roganje. Ni bilo še trdih besed, a v zraku se je nabiralo ko oblaki pred nevihto.
Otroci se niso sovražili. Bil jih je poln klanec, krik se je razlegal do vrha hriba. Krivčevi štirje: Franček, ki je že pasel, Tonček, Janezek in Jožek, najmlajši, ki ga je mati razmeh-kužila. Pri Ruparju šibka, bo-lehna Tončka, kakor da je dvojnica svoje tete, ki je živela orao-žena v mestu. Pri Graparju štirje: nagajiva Anka, Lojze, boječa Ivanka in vesela Cilka. Pri Košanu Polde, ki je zrasel ob njivah, gledal v svet z velikimi, temnimi očmi, ko da se čudi.
Cepetali so ob mlaki, pekli iz ilovice kolače, se prekopicevali po klancu, plezali na drobnico, ki je nosila goste veje od tal do odlomljenega vrha in je tisto leto obilno rodila.
Otroci in drobnica so dali povsod za prepir.
Nihče ne ve, kako se je bilo prav za prav zgodilo. Izmed otrok so le nekateri govorili resnico, drugi so lagali. Odrasli so bili po hišah in na delu.
Da je bila Tončka potegnila . Janezka za nogo a prve veje^ drobnice. Na krik otrok je našlaJ^
Liza hčer na obrazu v mlaki, v ___ }
Sovjetski junak \
i • '
i
' kateri bi se bila skoraj zadušila. :- Natepla je Janezka, nato je na-b stal krik, ki se je razlegal pre- ■ t, ko vsega pobočja, e Katra je stala na pragu ! : in sklepala roke: "Jezus in sve- , i- ta Mati božja!" Graparica je j " pritekla z grabljami in sadov- , si njaka in poklicala svoje domov, s- Nato so se prikazali na klancu
možje. Peter in Jernejec sta pri- ■ )- šla vsak od svoje strani, i- "Ti svoje tepi!" je dvignil ,
Krivec glas. "Da se mojih več a ne dotakneš!"
a "Meni to praviš?" je zaren-t- čal Jernejec.	,
e "Jaz sem ga," je vreščala Li-e za. "In še ga bom, če ga ne boš , >- drugače učil."
i, "Svojo smrkljo potegni za i- ušesa. Kaj pa ima opraviti pod .
našo drobnico?"	:
a "Vaša drobnica?" se je zare-zgetala soseda. "Ali ste ga sli- j šali ? O Marička! Enkrat se vam je že utepalo radi nje. Ali bi t. rad, da bi se ti še v drugo?" jj Krivca so besede spekle ko t. žerjavica. Izbruhnil je vso mrž-^ njo, ki se mu je že dolgo nabi-rala v srcu. Besede so švigale ko • zastrupljene puščice. Vsaka je a zadela v živo.
"Dobro je," je piskala Rupari-u ca. "Ker si nam tak sosed, boš ] pa hodil odslej po klancu po vo- . do. Mimo naše hiše pa ne več..." ] * Izpod brega ob klancu je izvi- ; l» ral studenec in curel v mlako. : e Od pomnenja so hodili Krivčevi | ® po vodo na bližnjico mimo Ru-^ parjeve hiše. e "Bomo videli."
"Nič več, nič več . . ." q Krivec je dolgo meril izbo ur' „ mislil, strašno mu je kuhalo v!; ^ prsih, žgalo ga je zaradi drob- 1 j nice in zaradi studenca. Tožil bi, j' a mu je bil oče še preživo v spo- 1 minu. Prav za prav pa ni vedel, ' t | če ima res pravico do tiste poti. I Naj toži Jernejec, če se upa.
Odšel je v vežo, vzel škaf in
" "Torpediran" ■
"i ._...........
b ^^pPVV^
z	lili
li
o
o WrM J
»■^Mf ^goHn	/v-^SjMBr
>- I B . AH!, ifsfl H K aH
o	mL
d
i- j
H. F. Cope, poveljnik ameriškega parnika Salinas, ki je bil bližini Islandije torpediran, 'ko se je nahajal v konvoju. Par- r _ nik je priplul brez vsake nadalj- 1 ne nesreče in brez izgub na po- t sadki v pristanišče.	H
mmkL m.. . ' ■ v,m
Letalec Kamenščikov, ki je sestrelil mnogo nemških letal ter dobil zato naslov "Junaka Sovjetske Unije," ogleduje zadnje nemško letalo, ki ga je sestrelil iz zrakaf
l 'a
Na sliki vidimo nemške tanke nekje v Rusiji, kako brzi jo po griču, na čigar drugi strani so Rusi.
Onkraj tega griča so Rusi
| krenil mimo Ruparja po vodo. Ko se je vračal, se je prikazala Liza na pragu.
"Tožit te gremo," mu je požu-gala s pestjo.
"Le pojdi!" je Peter zagolčal pod škafom. "Kar pojdi!"
Ko je nastala noč, je Krivec v mesečini otresel drobnico. To mu nikoli prej ni prišlo na misel. Sadje je kar z grabljami spravil na kup in ga znosil v vežo.
18
Spomladi, po sejmu, ko so bile trave že precej visoke, je odgnal Peter kravo v bližnji trg. 1 S Frančkom, ki ga je spremljal, sta se vračala mimo Jernačeve ; hiše, ki se je samotna razgledovala v nasprotni hrib.
Pred hišo na klopi,je sedel 1 Jernač, vlekel dim iz pipe in kislo nategoval obraz. Ob zidu se je sušila še sveža kravja ko-1 ža.
; "Kaj pa je to?" se je zavzel Peter.
"Krava mi je poginila," je mož grenko izpljunil.
Krivec je pomignil Frančku, ; naj teče domov, sam je prisedel.
"Kako?" 1 "Sirovega se je prenažrla. Na-1 penjalo jo je, dokler ni bilo po nji."
"škodi in smrti se človek ne
-	izogne."
i Molčala sta.
i "Odkod pa ti ?" je vprašal Jer-nač.
> "S sejma. Kravo sem prodal."
"Ti prodajaš, meni poginja."
"Prej bi povedal, pa bi tebi
» prodal." i
"Pa bi mi moral tudi povedati, kje naj ukradem denar."
Krivec se je ozrl po hiši, ki je i bila v slabem stanju, nato po zemlji okoli nje. Ni je bilo veliko, a rajni je izhajal za silo.
-	Zdaj je bilo kazno, da se je na-
• selila siroščina med zidove in. i| plotove. Štefanu so rojile druge! ■ muhe po glavi. Omislil si je ko-j nja in voz, a kakor je kazalo, ga ■ to ni debelilo. žena, ki jo je bil, pobral nekje v dolini, je bila ti-j , ha in čemerna, kakor da vedno, r! žaluje za otroki, ki so jima bili . do zadnjega pomrli za kozami.'
'Sama,' je poudaril v mislih. Iz . te edine besede se mu je spletel ( odgovor.
"I — denar! Denar dobiš?"
"Ali mi ga posodiš?" i "Zakaj pa ne!"
Jernač j« nezaupljivo preme-
Stolp v taborišču > mmM
rfWnf'MUrM " ^HMsk fe
frj { • |IliiHBlIBSriM^^MBSlHjM HMHMflHHMflHHr
Prvo taborišče za vojne ujetnike je bilo te dni dograjeno v Patchegue, N. Y. Na sliki vidimo stražni stolp taborišča, v ka-Uerem bo prostora za 700 ljudi.
ril soseda. O njem je šel glas,! da ima grablje, vil ne.	v:
"Jaz mislim resno."	ti
Peter je občutil nemir kot tat, i vi ki prvič sega po tuji lastnini. V ir njegovi naravi je spala strast, ki mu je šele v tistem trenotku si docela jasno stopila v zavest. z< čutil se je močnega. V listnici so mu tičali bankovci, v skrinji je vi hranil kupčke srebrnikov. Za j< trenotek mu je bilo, kakor da je vsa ta zemlja že njegova in ni n treba drugega, kakor da iztegne k roko in si jo vzame.	r)
"Ali misliš, da brijem norce? si čemu bi ti ne dal? Ali je mar to le zadolženo?"	p
"Vse je čisto."	n
"In ta gozd? Je tvoj?" "Moj."	g
"In ta gmajna? Občinska? Dala bi se predelati v polje, n Pred nosom ti leži."
"Težko, da bi mi jo odmerili," n je zategnil Jernač.
Nekaj grenkega, strahu po- ši dobnega se mu je dvignilo iz podzavesti in mu stopilo v dušo. Vendar se ni lpranil, ko mu ^ je Peter odštel denar . . .
č'
Krivca je vso pot skozi grmovje preganjalo sramovanje j* in ga bilo po petah. Oddahnil se
v	TY
je šele, ko je stopil v hišo.
Molče je meril izbo, kakor da Zl je zatopljen v globoke misli. Katra se ga je komaj upala ogovoriti.	J1 "Ali si prodal?" 3< "Prodal." z; "Dobro?" ' u
"Da bi bolje ne mogel." žena se je zamislila. Na moževem obrazu je ležalo nekaj — j ali nemir ali zadovoljstvo — ni| g mogla razvozlati.	^
"Shrani denar, da ga ne iz- ^ gubiš!"	j
"Posodil sem ga Jernaču." ' Trenotek molka. "Ali je varno?"	r:
| Za Rdeči križ I
r
,j "če je varno?" se je Peter za- rr vzel. "Zakaj? Ne posojam ve- £ tru. Nisem mu samo posodil, še k , i več sem storil. Ti tega ne razu- s r meš."	n
, Katra ga je gledala; tako n i skrivnosten se ji še nikoli ni d . zdel.	j
) "Kako naj razumem?" je po- n i vesila glavo, kakor da se sramu-i je svoje nevednosti.
h
i Peter je hodil od vrat do ste- , i ne, od stene do vrat. In ob vsa-5 kem koraku, se mu je zdelo, je 11 rasla misel, ki se mu je bila iz
t?
? skrbi za otroke porodila že pred T ) leti, se plaha umikala, slednjič J premagala vse predsodke in se mu kopičila v goro.	|
Ustavil se je sredi izbe in pogledal ženq v oči. ? "Štiri pohe imava," mu je za- s . neseno pel glas.
Katra ga tudi zdaj ni razu- v ' mela.	J
"Vsi ne more,jo ostati pri hi- ^ - ši," je povedal določneje.	11
5	j
Tedaj je žena razumela. Po-t vesila je obraz, kakor da je mi- r sel pretežka za njeno glavo. Ob- j, čutila je spoštovanje do moža, ^ a a obenem strah pred njim, še ni- g * koli tako kot tistikrat. Iz tihe s misli se je rodila drobna boja- g t zen, ki se je ni upala izreči. •
19	d
Med Ruparjem in Krivcem se v je vnela tožba. Tožil je Jerne-!g jec; zaradi poti do studenca in!h zaradi drobnice. Sprva še mu je k upiralo, a je Liza pritisnila -nanj; ni imel poguma, da bi bil vzrojil in udaril po mizi. Ko je stopil na sodnijo, se mu je vne-" la pravdarska strast. Ni ga več 1 skrbelo, kje bo dobil denar. Vsa-kikrat, ko se je vračal iz trga, je bil pijan. Žena mu tega ni očita- i la. Vpraševala ga je, kako je govoril, ga učila, kako bi bil mo-j ral reči.	|\
Kazno je bilo, da se bo tožba12 vlekla zelo dolgo. Prišla je ko- s
Proda se poceni
1
Peč za gorkoto, na premog * (Coal Circulator). 6813 Bayliss 1 Avenue.
Rojaki ki želite
poslati denarno pomoč svoj- * cem v domovino se lahko poslu- (1 žite prilike. Jaz sem Gregoračev ] iz Nove Sušice pri St. Pietru * na Krasu in imam za dobiti j večjo svoto denarja iz mojega j posestva. Več pojasnila dobite, pri Joseph Penko, 1069 East č 77 Street.	š
misija, zaslišali so nekaj prič. I Krivec je £>il klican pred sodni- č ka. Nato je zadeva nekako zaspala. Ljudje je niso več ome- 11 njali, dasi je spočetka kar šu- d melo po hišah. Ker med sosedoma ni -bilo glasnih prepirov, je vzbujalo videz, kakor da se nič ni bilo zgodilo.
Tožbe le Jernejec ni pozabil. * Bil se -je tako zagrizel vanjo, ^ da mu ni dala miru vse dni in s noči. Odnehati ni hotel ne mogel. Kam pojde po denar, če iz- -gubi? Ko je delal poti v trg, se je priučil pijači; zanemaril j£ gospodarstvo. Lizino vpitje je s prenašal vdano ko božjo šibo, le v kdaj pa kdaj se mu je nevarno j poblisnilo v očeh. Pa je zopet sklonil glavp.
Urška, o kateri ni dolgo nič ( vedel, se je oglasila. Pisala mu -je, da ji je mož umrl za jetiko. Tožila je, da ne ve, kako bo za-naprej živela; rotila ga je, naj [ ji na kak način pomaga.
Neizplačane dote mu ni omenila. Pa saj ni bil neumen, da je , lahko razumel. Prejšnja leta je bil na to skoraj pozabil. Sedaj, sredi tožbe, ko si je sam izposojal, ji ni mogel pomagati. Pri sebi se je jezil nanjo. Čemu se 1 ] je obesila na tistega šivankarja, " da se znajde zdaj ko polž pod vozom? Če bi bila vzela kake-jga bajtarja, bi imela vsaj stre-iho nad glavo in kak laz za krompir . . . Spomnil se je na
TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH?
Hitro pomoč dobite s Pain-ExpelIer-jem, čudovitim mazilom, ki ga rabijo tisoči. Nad 18 miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi 1 Pain - Expeller s Sidrom na škatijici.
PAIN-EXPELLER
Delikatesna trgovina
na prodaj. Trgovanje se vrši i v gotovini in tedenski dohodki 1 znašajo $400. Rent $30 na me- ' ' sec. Proda se poceni. Kratke ure. Pridite samo med 3. in 4.| uro popoldne. Naslov: 1364' Hayden Ave. — Vzemite Euclid-Hayden karo.
Išče se žensko
da bi stregla bolni ženi na farmah. Katera želi to delo za nekaj časa, dobi pojasnilo na 1 1127 E. 71 St. ali pokličite HEnderson 7659.
! Odda se 6 sob
' tri sobe so zgoraj in tri spodaj. 15616 Calcutta Ave. Vpraša se: Anna Zaic, 452 E. 157 St.
Petra, sam sebi očital in se pačil v lica.
Napil se je. Ko je prišel J" mov, ga je žena zavzeta P°Se" dala.
"Kaj ti je?"
"Nič," je zarenčal.
Ni se ji upal pokazati pis®J
Imel pa je tak pogled, da se je Liza zbala, se ugriznila spodnjo ustnico in molčala.
fDalie prlhodnjiž)^^
Ženitna ponudba
Želim se seznaniti s Slov«^ srednje starosti. Prednosti^ ženska naprednega mis je Lastujem svoj dom.^ J® ^ zajamčena. Pisma Poštijte. qt. naslov: Mirni dom, l62jl Clair Ave. _______—""I
Ako iščete <
dobrega popravijalca ^ ' čevlje, pridite k nam. vedn vovrstno delo. Popravlja* re čevlje ter imamo Po1" logo finih, novih moskltl Ijev. Cene zmerene. -
FRANK MARZLIK^ 16131 St^lairA^>
OblakFurniture ^
Trgovina s P^f^e TohiStvo in vse potreb za dom ^ 6812 ST. CLAIR Avt'
HEndereonJ2978^^
General "Electric ^^ General Electric . Magic Chef, Tappen |n kuhinjske peči Imamo tudi Philco * Cene zmerne
Anton Dolga11
| 15617 Waterloo^>
~OLAJšAJ*5
BOLEčlNČ napetih®^
zvitih
MIŠICAH
JOHNSON j
RED CR?f PUSTO;
V RABI PREKO J" ^ NAPRODAJ V	J i
DEKLETA IN ŽENE
Ali veste, da si boste prihranile precej dsnarja, če si naročite za bodočo zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR COAT naravnost iz tovarne SEDAJ na "WILL-CALL."
STERLING SUKNJE so od ........................$14.50 naprej
FUR COATS so od ........................................$69.00 naprej
Ne odlašajte, samo pokličite me.
BENNO B. LEySTIG — 1034 Addison Rd.
ENdicott 8506 — ENdicott 3426
Miss Olivia Peterson, ravnateljica oskrbe javnega zdrav-\ stva u Minnesoti, je bila imenovana za načelnico, da se trenira za Rdeči križ 500,000 ame-ških žensk.
V čolnu po ulicah
• -r •->•• " ji
r> •	•	*« i
i ■ - . : • išni
• i
Na sliki vidimo prizor pri | kraju Tulsi, Arkansas, kjer je I reka Arkansas preplavila bre- u J gove.	p
STENSKE KOLEDARJE
velike - srednje - majhne
i
SI
TRGOVCI in OBRTNIKI
LAHKO NAROČIJO pri
ENAKOPRAVNOSTI
6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311
Pokličite po telefonu in bo naš zastopnik prinesel vzorce, iz katerih si lahko izberete one, ki vam najbolj ugajajo.'