GospodarsJci drobiž. Stanje yinogradov. Vinogradi odcvetajo y dežju in pri občutljiyih vrstah se je bati, da se bo grozdje osipalo. Mrzle noči in mokrotno yreme vpliya zelo neugodno na cvet. Že danes lahko rečemo, da je razyoj grozdja zaostal za 3—4 tedne napram drugim letom. Za črve pa, ki so se letos močno zaredili, je to yreme kaj ugodno. Grozdje počasi cvete in črvi bodo naredili ogromno škodo, ponekod so že uničili polovico grozdja. Prihodnje leto bodo morali začeti vinogradniki odločen boj proti temu mrčesu, kakor delajo to že drugod po Avstriji in Nemčiji. Peronospora še dosedaj ni naredila posebne škode; vsled vlažnega in toplejšega vremena pa se bo začela silno razširjati. Nekateri so že škropili po 4—5 krat povprečno pa je tretjo škropljenje po vseh naših goricah izvršeno. TJčinek žvepljanja je letos minimalen, ker primanjkuje lepih vročih dni. Nastavek grozdja je kazal na srednjo letino, ker pa slabo odcveta in je mnogo trtnih škodljivcev, smemo računiti na slabo vinsko letino glede množine, kakovosti pridelka pa bo odvisna od vremena prihodnjih mesecev. Radi tega je yinska trgovina nekoliko oživela, in trgovci so se začeli zalagati z lanskim vinom. Vinske cene so poskočile posebno z\ boljšo in dobro blago, ki pa se že redko najde. Prošnja našim gg. poslancem. Težka kriza, katero preživlja naše vinogradništvo nas sili, da točimo pridelano vino >pod vejoc. Za točenje pa moramo plačevati isto visoko takso kakor krčmarji, ki točijo vse leto. To je gotovo krivično, kajti taksa se mora plačati polletno naprej, ne glede na to, ali se toči samo 14 dni ali šest mesecey; ali se toči 300 ali 2000 1. Vcliki vinogradniki nayadno niso navezani na ta podrobni način prodaje in za to zadene to plačilo samo najrevnejše sloje. Prosimo torej naše gg. poslance, da skušajo znižati ta krivični davek, ako se še ne bi dal odprayiti ali pa spremeniti tako, da bi odgovarjal iztočeni množini. Odmera dohodnine in rentnine za davčno leto 1926 za davčne eavezanee cenilnega okraja Maribor mesto je izvršena. Odmerni izkazi §e razgrnejo na ypogled dayčnim zavezancem od 15. julija do 20. julija 1926 pri dayčnem okrajnem oblastru y Marib&ru, Ciril Metodoy« ml. l-II., soba 07. Predpis dayka onih zayeaaHC»y, ki do vštetega 13. avgusla 1926 ne vložijo priziva pri davčnem okrajnem oblastvu y Mariboru, postane prayomooen. Prizivi se kolekujejo z Din. 20.—. Glede dohodnine se yročijo dayčnim zavezancem še posebna obvestila o predpisani dohodnini s pribitki vred. Davčni zavezanci, katerim bi se iz kateregakoli vzroka ne moglo dostaviti obvestila do 14. julija 1926, se lahko zglasijo pri davčnem okrajnem oblastvu, ki jim vroči obyestilo. Konjcrcjsko društvo za mariborsko oblast priredi letos ogledovanje in obdarovanje plemenskih konj dne 6. aygusta y Beltincih za sreze Murska Sobota in Dolnja Lendava, 7. aygusta v Ljutomeru za sodni okraj Ljutomer, pripuščeni so tudi toplokrvni kionji iz sodnega okraja Gor. Radgona. 8. avgusta y Ormožu razstava v zvezi z obrtno-gospodarsko razstavo ca sodni okraj Ormož. 17. avgusta za srez Celje v žalcu, 18. aygusta za srez Šmarje pri Jelšah v Šmarju pri Jelšah in 19. aygusta za sodni okraj Ptuj v Ptuju. V Ljutomeru so pripuščeni le toplokrvni kionji, povsod drugod pa le mrzloknrne pasme. Dragi pogoji so kakor običajni. Med. Od vseh strani dežele se množijo glasovi, da bo letos malo medu. Mrzlo in deževno weme je zelo skodovalo cvetju ne samo sadja, ampak tudi dnigih rastlin. Zelo malo je rojev. Zato bo tudi letošnja produikoija medu manjša, kar bo pognalo cene navzgor. Električna centrala v Bele cerKvi (Banat). Meslni senat v Beui cerkvi (Banat) je sklenil znatno povečati električno centralo v svojem mestu. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56—56.50 dinarjev, fraincoski franik 1.50—1.55 dinarj&v, čehoslovaške krone 1.65—1.68 dinanjev, nemška marka 13.50 dinarjev, itallijansika lira 1.98 dinarjev, avstrijski šiling 8 dLnarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.14.