List slovenskih delavcev v Ameriki. St46. 3. septem "bra 1898. 0 položaju na Mi iona Filipa!. Tabori se izpraznujejo. CampWikoff, Montauk, 31. avg. So li v taboru Wikoff našli kako novo mrzlico odkar bo došli vojaki tja? Imajo li bolniki v osamelim lazaretu rumeno mrzlico ali le malarijo? To so vprašanja, zaradi kterih se zvedenci Se vedno prička-jo. Nekteri zdravniki trdijo, da ta-kozvana smrtonosna malarija ni druzega nogo zaftetek rumene mrzlice, in da se nevarna kuga v prvem času vedno tako kale predno 86 popolno razvije. Drugi zopet pravijo, da je to nove vrste mrzlica. Počutje bolnikov, malomarnost do vsega Kar jih obdaja in Se mnogo druzih znamenj kaže, da je to neka tropična mrzlica, kakorSne na Beveru Se niso opazovali. Več prostora v lazaretih. V teku današnjega dne so 700 bolnikov poslali v New York, kjer jih bodo razdelili različnim bolnišnicam. Radi dopusta vojakov bode v lazaretih več prostora. Včeraj so poslali več nego 200 in danes blizu 370 mož iz lazaretov na 60-duevni dopust. Vsacega bolnika spremlja zdrav tovariš, kteri enako dobi G0 dni dopusta, zato pa mora bolnemu tovarišu pomagati. Pravijo, da je Bedaj v lazaretih zadosti prostora in da aploh ničesar ne injka. častniki in moStvo odpustiti, kakor hitro bodo za odhod pripravljeni. Cervera je prejel od svoje vlade $50.000 za prevožne strofike zase in 500 mož. Pravijo da bode za svoje ljudi najel parnik, sam pa in nekaj njegovih se bode vkrcalo v New Yorku. Monitorji se vračajo. Washington, 31. avg. V oddelku mornarice je danes iz Ponce, Porto Rico, došlo brzojavno poročilo, da so monitorji ,,Puritan", „Amphitrite" in ».Terror*', križar-ka „Montgomery" in topničarka ,,Hannibal" danes odpljule od tam proti Newport, R. I. Namen odhoda je, moštvo iz tropičnega podnebja odpeljati v severno vodovje. ,,01ivetta" potopila. Fernandi na, Fla., 31. avg. Bolniška ladija ,,OHvetta", ktera je bila tukaj v kvaranteni se je danes ob pol OBmih zjutraj potopila. Na ladij i je bilo 35 mož bol niš nega oddelka in 45 mornarjev. Vsi bo se reSili nepoškodovani, toda svoje imetje so morali pustiti na ladiji. Veliko ljudi je bilo še v ka-jitah, ko jih je v ladijo dereča voda preplašila. K sreči je bila blizu ladija, ktera je vse OBobe do zadnjega moža rešila. ,.Olivette" se je utopila v 30 čevljev globokej vodi, kaj je provzročilo nesrečo, je sedaj Se nerešena skrivnost. da se okrepčajo. Nekteri so tako oslableni, da jih je celo primeroma kratka vožnja po železnici popolnoma utrudila. Mnogo jih je premagala slabost na cesti, da so so se sesedli in so jih morali prenesti v bolnišnico. Večina dopust-nikov je iz zatoka in ljudje jim svetujejo naj bi se v bolnišnici nekoliko odpočili in okrepčali, toda o tem nočejo nič slišati preveč hrepene videti svojce. Car Nikolaj, knez miru. nalaga oboroženi mir in z Babljo prepasana politika. Tudi je le v prid vladam in vladarjem ako Čedalje večje siromaštvo narodov več ne pospešujejo in tako vsaj nekaj časa še zabranijo socijalno pre-kucijo. Dreyfusova zadeva. Txrral odpotuje v d o m o- vi n o. S a n t i a g o, 31. avg. Z prevož-no ladijo „Leon XIII" seje danes zjutraj odpeljal general Toral prej-Sui poveljnik tukajšne španske vojne z svojim štabom proti Ca-dizu. Častniki so se podali že po noči na ladijo in zjutraj ob svitu je odpljula iz luke. Pri odhodu ni bilo nikake demonstracije, niti strela v pozdrav ; samo dva ame-rikanska vojaka, ktera sta se blizu Morro Castle ob obrežju sprehajala, pozdravila sta parnik z „hurrahl" ko je pljul skozi ožino. Včeraj večer je poslal general .awton svojega štabnega častnika fendoza k španskemu generalu oralu in ga vprašal če zamore anj kaj storiti. Toral je odgovoril, je on in njegov štab pri dobrem 'ravju in upajo srečno dospeti v omovino. Pridjal je še, španski arod bode uvidel, da je storil svo-dolžnost. Potem je hvalil ameri-ansko vojno rekoč, da so se vedli hrabro in kazali inicijativo, tera vso presega, kar je še kdaj del v teku svoje dolge vojaške zkušnje. K sklepu je rekel Španki general, da je bilo naravnost ipljivo b kako hitrostjo bo ame--ikausci po bitkah pri EI Caney in an Juanu izkopali prekope in sicer brez pomoči ženirskega oddelka. Po njegovem mnenju bi Be amerikanska vojna od francoske li nemške ne mogla nič več pri-čiti. , Leon XIII4* bode pri Guanta-amo ustavil in 2200 španskih vo-f vzel na krov od tamošnjega mož broječega oddelka. Toral sicer djal, daje to Število za la-ijo preveč, toda veled iz Madrida a povelja se morajo ljudje lj skup stisniti. Pri Guantanamo eži Se 1500 španskih bolnikov, in islijo, da jih bode1 boluiška la-a „8an Ignacio" kmalu odpeljana Špansko. udi Cervera bode kmalu odp o t o va 1. Washington, 31. avg. Odde-mornarice je izdal povelje, da imajo admiral Cervera, njegovi Pred smrtno koso. Tistim, kteri bo 1. sept. videli izkrcanje na parniku „Shinecock" iz tabora pri Montauk v New Yorku došli h tristo bolnih vojakov, bode gotovo vsakemu ostalo v neizbrisnem spominu. Prizor je bil tako pretresljiv, da si hujSega človeška domišljija niti misliti ne more. Tretjina nesrečneže v je bolehala za legarjem in bila popolnoma obnemogla. Mnogo jih je bilo videti kakor bi bili brez sočutja, kar se je godilo v njihovi bližini. Nekteri m se je bledi o, drugi so Bto-kali, da se je ljudem v srce smililo. Srečnejši so bili tisti, kteri so že toliko okrevali, da bo vsaj sami hodili. Bolnike so privedli iz tabora, da jih bodo porazdelili raznim bolnišnicami velikega New Yorka, kjer bodo nesrečneži imeli gotovo boli-šo postrežbo nego v taboru. Mogoče pa je tudi, da hočejo odpraviti iz tabora vsaj nekaj prič sramotnega vojnega gospodarstva. V soboto namreč bodo predsednik in člani kabineta tabor Wikoff oBcijelno ogledali. Mesto je poslalo 40 policajev, da so nosili bolnike iz ladije v pripravljene ambulance. Kak razloček je bil med krepkimi policaji in popolnoma obnemoglimi do kosti in kože shujSanimi bolniki? To je tembolj pretresljivo če pomislimo, da so bili slednji Se pred štirimi meseci ravno tako čvrsti, kakor njih nosilci. Prvi, ktere so prinesli iz ladije so bili nezavestni, ali pa se jim je bledlo. Nekega mladega prostovolca is MassachusHet-tsa bo morali privezati na noBilnico, bil je kakor blazen, kričal je v eno-mer: ,,Mati, moja mati pridi k meni, pridi! Jaz sem zdrav in močan, zdaj grem v Santiago!" in to je vedno ponavljal. Brigadni zdravnik Gordon je rekel, da so bili bolniki na ladiji z vsem potrebnim preskrbljeni, transport jim ni Škodoval, akoravno bo vzeli le hudo bolne iz tabora. Gordon se je tudi izrazil, da upa vse bolnike spraviti žive v bolnišnice. Naceati se sesedajo. Iz tabora Wikoff pri Montauk prihajajo vedno vojaki v Jersey City in New York, večinoma ozdravljeni, kteri gredo na 60 dni domov, Skoraj tri stoletja bo ininola od kar je eden največjih vladarjev na Bvetu, francoski kralj Henrik IV. obudil misel, evropske oblasti zje-diniti v zvezo, ktere naloga naj bi bila v bodoče se vojske izogniti in vse prepire pa naj bi razsodilo iz poverjenikov vseh oblastij sestavljeno razsodišče. Ta predlog je izdelal vojvoda Sully,Henrikov mini-ster, jako razumen in previden mož. Predlogu je bila dodana določba, da ste izločeni od zveze ,,krščanskih vladarjev" Turčija in Rusija, ker jih niso smatrali vrednim sprejeti v krščansko občino. Seveda ako bolj natančno premislimo isti-niti povod navidezno človekoljubnega in blagega načrte o trajnem narodnem miru, tudi spoznano, da je mislil bojaželjni in zmagovalni kralj s to zvezo, v kterej bi seveda Francoska imela prvo besedo, napraviti nekako obrambo proti ta-časni izvanredno rastoči habsbur-ško-španski moči. Ta politično ve-levažni načrt francoskega kralja se ni izvršil, ker je Henrika IV. kmalu potem zadelo morilno bodalo Navaillaca. Skoraj tristo let pozneje je zopet drugi državni načelnik skušal praktično rešiti vprašanje o narodnem miru. Kakor znano je namreč meseca januvarja 1. 1895 predsednik Cleveland predložil senatu Zjed. držav sporočilo, v k*erem si šteje v nalogo se potruditi, da bi se mednarodne razmere Zjed. držav tako razvile, da bi se v bodoče vsi prepiri predložili razsoduem sodišču. Kmalu potem je stavil Sherman v senatu predlog, po kterem naj bi bil predsednik vsled kongresnega nklepa od 3. aprila IS90 pooblaščen, po diplomatičuih zastopnikih Zjed. držav vpeljati posredovanje ali imenovati komisijo, ktero bi poslali ptujim vladam, da bi se ustanovilo mednarodno razsodišče, ali poslužiti se druzih pripomočni-kov, da se mirovnem potom poravnajo prepiri med narodi in se vse potrebno ukrene v odvrnitev vojake. Da je ravno ruBki car sedaj tret-tji, kteri priporoča mir, kaj jasno kaže osupljivo istinitoBt, kako močna je potreba naiodom mir in kako zelo ga žele. Kakor sanjarska prikazen iz meglene daljave, se je za-Bvitala podoba miru, razvija se čedalje bolj vabeč oborožene evro-pejske narode pod svoje pero ti. Toda tako dolgo, dokler bodo želeli mir le pri sejah mirovnih zborovanj in v spisih posemeznih apostolov miru, ni se nadejati, da bi se narodi praktično poprijeli mirovne ideje. Sedaj pa, ko vladar najmogočnejše države na svetu sam priporoča razoroženje in stalni mir, ni dvoma več, da bi se ne dalo izpeljati. Mirovno sporočilo Nikolaja II. je neovrgljivo znamenje, da dandanes mir med narodi ni več človekoljubna teorija kot za časa Abbe de St. Pierreja, Beuthama, Kanta, itd. ampak neizogibna politična potreba in kulturno vpra> Sanje, ktero čaka nujnp in praktične rešitve. Narodi že čutijo, da ne bodo zamogli več dolgo prenašati vojaškega jarma, kterega jim Alfred Dreyfus, kteri je sedaj obsojen v dosmrtno ječo na hudičevem otoku nasproti francoske Guiane, sedem milj od kopnega, je bil popreje kapitan pri 14. polku francoskih topničarjev, poslujoč pri vojnem ministerstvu. V jeseni 1. 1S94. so ga obtožili, da je prodal važne dokumente o francoski vojni ptujej oblasti in ga zaprli. Obtožba se je vpirala na zapisnik mnogih dokumeutov, ktere je, kakor so djal i, obdolženec prodal Nemčiji. Zvedenci so trdili, da je on zapisnik pisal, dva druga pa, da ga ni. Obravnava se je vršila pred skrivnim vojnim sodiščem, natančni način proti zatožencu vporabljenih dokazov pa ni isto nikdar priobčilo. Bil je očitno pred armado degradiran in v dosmrtno ječo obsojen. Njegova žena, brat in prijatelji, na pr. Emil Zola so večkrat, toda zastonj poskušali, da bi se pravda iz nova pričela. Toda vkljub temu, da je nemška vojna oblast večkrat oficijelno potrdila, da ni nikdar kak njihovi agent z Dreyfusom kaj opraviti imel, in vkljub vedno bolj razvijajočemu občnemu mnenju, da ni Dreyfus, bogat, častihlepen, marljiv in mlad mož imel najmanjšega uzroka doprinesti tako hudodelstvo, pač pa da je grof Esterhazv igralec in glavni lump pravi izdajalec, je francoska vlada vse poskuse in prošnje za novo obranavo, odklonila. Sedaj bode to težko omogočiti. Kakor strela iz jasnega je osupnila vest radovedno prebivalstvo velikanskega Pariza, da so 30. avg. proti večeru polkovnika Henrva zaprli. Henry je bil med Dreyfu-bovo obravnavo nekako čudovito bitje armade, nasproti polkovniku Picquartu, b kterem se je cele dvo-bojeval. Se bolj pa je ostrmelo ljudstvo, ko se je zvedelo, da je polkovnik Henry izpovedal vojnemu ministru Cavaignacu, daje on ponaredil pismo, vsled kterega je bil Dreyfus obsojen. Henry si je potem v ječi trdnjave Mont Valerian z britvijo prerezal vrat. To odkritje podaja Dreufusovi pa tudi obravnavi Zole čisto novo lice, ter ob enem uniči spričevala generalov Pellieuxa in Boisdeffre-a, kakor tudi bIovesno izjavo vojnega ministra Cavaignaca v državni zbornici. Občno mnenje je sedaj, da se ne morejo več izogniti preiokavi obravnave, in da ima vjetnik na Hudičevem otoku zopet upanje zadobiti prostost. Vodja generalnega štaba Bois-deffre je pisal vojnemu ministru naslednje pismo: ,,Ravnokar sem prejel dokaze, da moje zaupanje do polkovnika Henrya, vodja proizve-dovalnega urada, ni bilo opravičeno. Preveč trdno zaupanje je prouzročilo, da sem bil prevaran in spoznal oni dokument kot pravi, kar pa ni bil. Prosim tedaj me mojih dolžnosti od veza ti." Voj ni minister mu je odgovoril, da tako dolgo ne more sprejeti re-signacije, dokler Boisdeffre sam ne pomaga razvozljati osodopolno pomoto. V Parizu pa že kar očitno trdijo, da je pismo, vsled kterega je bil Dreyfus obsojen, Henry na povelje generala Boisdeffrea ponaredil, in da je pri tem tudi neki bivSi vojni minister deležen. Gosp. F. S. Šnsteršičn v odgovor. New York, 31. avg. Susteršič jolietski je končal svoj ■ramopis v „Am. SI." št. 37 latin-ski, kar bi italijanski slovelo nekako: „Una volta per sempre". Enkrat za vselej. ,,Chi va al mulino s' infarina". Ves dopis, kteri je skrpal, predstavlja večinoina njega; nameBto „G1. Nar." postavi ime ŠuBteršič in ogledalo imaš v kterem vidiš SusterSiča v pravej podobi. On piše: „ Jednota je našla zagrizenega nasprotnika v ,,Glas Nar.", ki ruje zoper njo zlasti zato, ker je osnovana na podlagi naše sv. vere"; pozneje pa pravi:,, Jednota je osnovana na podlagi kat. vere". „Per T amor di Dio! Cercare il pelo nell' uovo", zaklical bi Italijan. Vera ni podlaga katoliški Jednoti, ugovarjati se drznemo mi, in ker ni podlaga, zato Sakser vere tudi ne napada, ker on po Vaših besedah le podlago napada. Vaša joliet-ska cerkev ima podlago ali temelj gotovo; vzemite jej pa to podlago, in cerkev se razruši. Zakaj? Ker nima temelja. Če bi vzeli — pa Bog ne daj 1 — pa če bi vzeli Jednoti Vašo podlago, namreč sv. vero, Jednota vender obstoji še lahko, kar skušnja uči, da obBtoje tudi taka dobrodelna društva, ki Be za nobeno vero nič ne zmenijo, poglejte društvo rudečega križa i ,d. Ko bi bila res katoliška vera podlaga Jednoti, morala bi Jednota končati ko bi jej vzeli Vašo podlago sv. vere kakor bi se podrla i Vaša cerkev brez podlage. A temu ni tako, ker poslopje društva lahko obatojč brez vere. Le poglejte na druga pro-tikatoliška društva, da obstoji tudi brez naše sv. yere. Na čem toraj sloni Jednota, ali kaj je prava podlaga Jednoti, brez ktere nemore obstati? Jaz tvrdim, da vera ni podlaga Jednoti, ampak pravila so njena podlaga. Kakoršna pravila, taka podlaga. A ta pravila prevevaj katoliški duh, ali če hočete katoliška vera. Pa v tem je zopet razlika. Pravila, če tudi prešinjena od kat. vere, so lahko v enem oziru dobra in ob istem času v drugem oziru lahko slaba. Gotovo so dobra taka pravila udom za njih dušno stanje, ker jih silijo opraviti vel. noč. dolžnost, pa so tudi lahko slaba za njih gmotno stanje, če dovoljujejo, da se imetje Jednotino ne ščedi ampak razsipa. Taka pravila so bila do-zdaj. Prav radi tega so se v Ely odpovedali Jednoti, odpovedali radi prevelikih stroškov. Le berite tisto odpoved! Kdo pa je kriv tolikih nepotrebnih stroškov, kakor so bili letos? Gotovo ne naša bv. vera, pač pa Jednotina podlaga, to je pravila, od kterih zavisi imetje ali gmotno stanje vsakega društva. In društvo, naj bo katoliško ali protikatoliško, kaj je društvo, ki ima mnogo nepotrebnih stroškov, kjer se društveno imetje zapravlja? To je prava ničla! Taka pravila pa so Bkovali dozdaj z veČine naprej že v Jolietu; mojster — skaza je velel: ,,Sic volo, sic jubeo", taka morajo pravila biti, in ne drugačna I In taka so bila pravila, taka podlaga in zato se poslopje Jednotino stoječe na slabi podlagi ruSi. Saj ta mojster—skaza v Jolietu kaj dobro dokazuje kako zna delavcem hraniti denar, dolg na dolg dela, vse fino, lepo, a vse na kredo! Pravila bi torej morala biti taka, da vztrezajo v dušnem oziru udom katolikom, pa zajedno i taka da varujejo kolikor možno gmotno stanje Jednotino. Ali pa so? Ne! In ker niso, zato so slaba, in so torej slaba nezdrava podlaga. Zatorej zasluži, da jo „G1. Nar." otrne. A nismo bili, nismo in ne bomo zoper to, ker pravila zahtevajo vel. noč. izpoved ali očitno ispovedbo kat. vere. Baš v tem oziru, pa le samo v tem oziru so pravila dobra, nikakor pa ne v gmotnem oziru. Le dopovejte si Susteršič in vsi drugi obrekovavci! Kaj res menite, da nemore nihče sestavit pravil, ki bi pospeševala duševno in gmotno stanje udov? Torej še enkrat: Mi ne napadamo kat. vere — pa saj veste, kaj pravi Spanj ol: ,,Eb que no se trata de eso" — ampak le pravo podlago Jednotino: pravila Jednotina napadamo, pa ne radi tega ker zahtevajo od svojih udov v dušnem oziru to, kar zahteva V istem oziru od vsakega katoličana katoliška cerkev, ne zato, ampak zato napadamo pravila, ker dovoljujejo preveliko nepotrebnega razsipanja Jednotinih dohodkov in bo radi tega preveliki stroški za delavce ; pa radi tega jo tudi napadamo, ker imajo njeni uradniki preveliko oblast, ker sodijo lahko kakor turški paše ne-ozirajese nakrščanski duh na krščansko ljubezen, ki ima prevevati pravila, po kterih bi se morali uradniki ravnati. Le domislite se, kaj je pisal g. Gorišek, pa kako jo je izkupil zato. Pa n a j bo taka krščanska katoliška podlaga!? Morala bi Jednota res biti katoliška, a Kristusovega duha nedostaje onim, ki pravila izvršujejo. Za to se grč, za to: Podlaga je slaba, nezdrava v gmotnem oziru če tudi koristi duševnej blaginji udov. To nas loči, in nas bo ločila in nič druzega. Kajti pomniti morate, da katoličan je dolžan skrbeti ne le za duševno svojo blaginjo, marveč i ztf telesno-. Baš radi tega je ,,G1. Nar." razglasil : Dobro, pa ustanovimo dva tabora; če ostanete vi pri svojih pravilih, narediti si moramo mi tabor z drugimi pravili, ki ne zahtevajo toliko nepotrebnih stroškov, ki bodo skrbela ne le za duševno blaginjo, temveč tudi za gmotno blagostauje druge Jednote. To vender ni zoj>er sv. vero! Ali vi v svoji zlobnosli vendar trdite, daje. Zakaj tako zavijate, svečenik jer^tsfci? Mar recite: Jednota je Bog, Sakser jo napada, torej Boga napada. Vsega Bte zmožni I Vaši dokazi so le psovke: odpadnik, brezverec je Sakser. Gosp. Susteršič ves ta črni madež, ki vas diči, to javno izdajstvo vaSe nevednosti in sofisterije v tower-skem lističu, vse izgovarjanje in zavijanje vam nič ne pomaga; oprali se bodete samo tedaj, če prekličete javno Bvoje protiversko natolcevanje in obrekovanje. Z brezverecem, odpadnikom, pitate poštenega urednika, vi Susteršič in towerski listič, pay zahtevate naj bi na to odgovoril ali se zagovarjal. Naj prvo vi doka- Venec zmage pristuje SUPERIOR STOCK pivi ter nema dandanes tekmeca. Prašajte za to pivo in ne pijte druzega. BOSCB B&EWIN3 SO., LAZE LINDEN, - - MICH. Entered as second clas matter at ♦he New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". Lilt slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Izdajatelj in nrednik: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, «a pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . .gld. 7.—, ii ti i« 1 leta_____ 3.60, i m „ č^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošilj amo list slcupuo dve Številki. ,,Glas Naroda" izhaja vsako sredo in soboto. ..GLAS NARODA" ( „ VOICK OF THE PEOPLE") Will lie isu. d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za ogla««- d.i HI vrstic se plač* v0 centov. Dopisi brex podpisa in osobnosti •• ne Dfttiis^>. Denar nuj blagovoli poslati p«. Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnja bivališč« naznani, da hitreje najde-ido naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite jasiovom : »Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York Citv *ite svoje zlobne trditve, potem še le zahtevajte odgovora, Vi duševna reva. Pa kaj Vam je za dokaze? „ What is that to you?'4 < Vh pravi: „Kdo 1 že, ten krade", vi laž*'te, zatorej ni čudno, da tudi kradete poštenje in dobro ime drugim. Kaj menite, da je Sakserja poštenjaka psovati z brezvercem in odpadnikom manjši greh, nego priimki: Vitušček, Hribarček, paglavec, pobalin, ravs in kavs. Pome tite pred svojim pragom ! Šusteršič piše: „Sakser je zoper krščansko moralo zoper lepo čed-uoatno in krepostno življenje, zoper „svetohlince" misijona, zoper nun sko življenje deklet v New Yorku", „No hagas ruido", vpije Španjol „Nao faeas ruido" kliče Portugalec. Molčite 1 Le tiho! o čednostnem in čistem življenju, sicer bodemo uda rili, da vas bo zabolelo : „You will turn up your nose and will take to your hoe I a"; ker nekteri Joljeftanje ,,lt is the town talk" — ee na tiheui poprašujejo, po kaj hodi naš g »spod v Chicago. ,,Malheureux ! qui que tu sois, je ne te trahirai pas", klical bi vam Francoz. Nesrečnež! Nesrečnež! Kaj vendar priporoča „G1. Nar."? Ali čednost, vpraša jolietski farizej. Kaj pospešujete vi g. Šusteršič v Chicagi ali po drugih mestih, ali sv. čiatost? Pa govorite o prešuštvih in vsakovrstnih svinjarijah v „Am. SI." 1 Ali je to estetično? Portugalec vam kliče: ,,Diga-mecom quern andas e te d ire i quem es." Slovenski pregovor slovi: Sova senici glavana pravi. Vi ste sova, za|>omnite ai. Sova ji nočni tič. Ha, ha! Skrite ga pred otroci — da ne pride k nedolžnim I Kdo se nesme-je? Francoz pravi: „11 parle autre-ment qu'il n'agit." Gorje pobuj-ševalcem ! In pa tercijalke pa nune ! Gosp. Šusteršič: Roko na prsi, pa recite o sebi: »Champion Pharisee of U. S.*4 Sodnik pokliči : „Am£ne l accusč! Blow your nose!" Zdih-Dite s Španjcem : „Si non fuera que teme ser descubierto I" O Dulcineja, ti, moja dična! Izdana sva! Morebiti i zlata ura? O Ornogora in Španija! Prišel sem le do Črnomlja. Dulcineja, dičica moja? VVisderum pompom? Wieder? Tako vzdihujeta kaj ne gospod mašnik? Nizozemec pravi: „De muren heeben o< ooren" = stene imajo ušesa! | tak človek si upa Sakserju očitati da podira moralo, krepostno in Cisto življenje! „The fellow grows too saucy". Pa se nas upa še vprašati, kako naj dekleta v New Yorku po noči iivč, če ne kot nune. Vprašajte ae Vi Šusteršič kako ste že vi v Chica-in drugje živeli? živeli, pa dobi-1 te odgovor, kako dekleta lahko žive, po noči, če nočejo živeti pošte-o. Matere varujte Vaša dorasla dekleta, da ne pridejo ob dekliško nedolžnost in čast, se Vam veliko lažje zakliče! Gosp. Šusteršič, vi še niste dali odgovora zakaj ste napadali pred letom kranjsko duhovščino, Bvoje aobrate? V št 37. „Am. 81." nam očitate, da napadamo mi nektere tukajšnje duhovne; zakaj ste napadli i vi skoraj vse kranjske duhovne? Le molčite nam, poznamo take tiče, kakor ste vi. latin a pa je gosp. Šusteršič, da dulutflkemu generalnemu vikarju odvezati jermena od njegovih čevljev nismo vredni, ker smo prerevui, on pa prebogat. A kolikor je storil za Boga in narod, bil je tudi plačan od naroda, to dokazujejo hiše v Towru in Ely, od Boga pa še dobi, če ne zapravi že tukaj vsega. Španski bi rekli: ,,Poco a poco fuč, ha-ci&udose rico." Ali mar hočete, da bi ga še molili? V obče pa v tej deželi nikomur ne klanjamo hrbta, ker ni navada, pa bi komu jermena odvezavali, ali celo poljubovali. Gotovo nemate več „mens sane." Koliko store i drugi duhovniki, a nihče ne želi tolike hvale kakor towerski urednik in pa vi. Nekdo mi je o vas djal: „He fleeces people and puffs himself up." Jaz mu Klgovorim: „Yes Sir, he brags and fancies himself extremeh' wise; but he exaggerates", zavrne me drugi. Koliko puhle samohvale ste poslali že vi angleškim in slovenskim novinam. Pa kaj hočemo, kakoršen učeuik towerski, tak učenec jolietski. Poljak pravi:,,Jaki pan, taki hram". Čeh pa: „Jaky cisar, takovy pisar" in pa: „Kdo chce s vlky by ti, musi s nimi viti". Laui, preden ste odšli v Evropo, varali ate po „Am. SI." da j;oj-pete v Španijo in Črno Goro, ae veda samo zato, da bi svet mislil: jej, vidite jolietskega gospoda, kam gredo! Kaj ne, kako vas utrnemo? Pa ste se zlagali — svet pa slepili, kakor je vaša navada; nikdar niste bili tam, sicer bi bili to z največjim zvoncem svetu razglasili. Radi se pohvalite, da znate angleški govoriti, zato časi kak angleški stavek zapišete, naj bi se svet divil vaši učenosti. Poljak pravi: „Mowa wasza niechaj bedzie zawsze sola potrzesiona". Pa še kako zvito naredi vae to jolietski gc-spod. Naj prvo Bpiše slavospev o sebi v angleške novi ne, potem pa te no-vine pošlje ,,Am. SI." ali novinam na Kranjsko in pravi: ..Glejte, kaj Američanje o Šusteršiču govore, strmite vi rojaki, kaj angleške no-vine o jolietskem gospodu pišejo; oh kako je Blavljen po Ameriki, kak junak in učenjak je!" Za Boga svetega, ali vas res ni sram? kaj ste res tako slavohlepni in časti-lakomni? ,,You expose yourself." Ljubi Šusteršič, jaz govorim slovenski, poljski, češki, ruski, nizozemski, portugalski, španski, angleški, nemški, francoski, italijanski, arabski, malo tudi turški, in vsaj toliko kakor vi razumem i latinski in novogrški bolje nego vi, pa še nikdar nisem tako zvito hvale iskal. Kaj se vam res ne atudi vaše ravnanje! Da, da gospod, treba je doBti študirati, da človek kaj zna; treba je študirati: „Es menester estudiar mucho para ser sabio", pravi Španec. Vsa vaša učenost je pa zavijanje in sofisterija. Le knjige v roke, knjige ! „Szewcze, pilnuj kopy-ta", pravi Poljak. Kdaj se bodete poboljšali gosp. Šusteršič? Francoz pravi: „La jeunesse est le Beui moment de la vie, ou P homme puisse se corriger facilement." Vi ste pa že prestari! Torej nikdar, zmerom laž in obrekovanje itd. ,fHe is past cure", rekel bi Anglež, Nizozemec pa: „De kat laat het muizen niet". Šusteršič, Šusteršič: »Honesty is the best policy.4* Šusteršič je sklenil svoj sramopis latinski: da več ne bo odgovoijal, da kdor se z blatom bojuje, se vselej omadežuje, naj zmaga ali ne. Res je to Šusteršič, pa pomnite tudi to, da ste se umasali in omadeževali že sami dovolj, tako da ste — j Turek bi vprašal: „Qaraja sabun ne lazym"? kaj pomaga nigru milo? Ako bi poznal Turek vašo zlobno zavijanje in obrekovanje, zarentačil bi celo on nad Vami: „Haide git! Allah belaszyny werszin!" Šusteršič f Arabec svari: „Challi balak, j& Sldi 1 Have a care 1" Sicer bomo še zapeli, pa tako da bodete vi in ljudje bolje razumeli, če tudi teh jezikov ne znate razun angleščine. Ker VBeh izrekov ne razumete, vprašajte take, ki vedo več nego Vi * Delta. Dopisi. Ely, Minn., 29. avg. Nemorem si drugače in tudi dolžnost me veže, da kot ud društva sv. Cirila in Metoda štev. 1 in ud Jugoslov. kat. Jednote, malo pojasnim našemu narodu o napadu g. F. S. Šusteršiča. Kdo je sodnik katoličanov in odpadnikov katoliške vere, jaz mislim, da je le eden Sodnik v tem oziru in ta je v Begamo goč ni Bog, kteri biva nad nami in bode vse sodil, ne pa g. Šusteršič v Jolietu. Ta gospod ae je izrazil v 37. štev. ,,Am. SI." glede Jugoslov. Kat. Jednote, da ako bode ta Jednota katoliška, zakaj nima duhovnega vodja; duhovni vodja je po mojem in mnenju marsika-kega slovenskega delavca o inteligentnih Slovencih molčim, le ueiljena reč. Glejte elyške in drugo Slovence, društva, posebno elvško sv. Cirila in Metoda je bilo preje ustanovljeno in bilo na katoliški podlagi, ko o jolietski Jednoti še duha ni bilo, a vendar še ostane katoliško kakor je tudi Jugoslovanska Jednota. Kaj pa društvo sv. Jožefa v Oalumetu, to je najsta-reje slovensko katoliško društvo, n i m a duhovnega vodja in ni pri jolietski Jednoti, ali pa more Šusteršič trditi, da ni katoliško?! Naj le pogleda calumet-sko cerkev kaj je to društvo za njo storilo in molčal bode krivi tol mač in opravljivec. Ako pa mi po gledamo na Joliet, pa ne vidimo drugo nego veliko vrsto dolgov, ker se vse bahaško in na visoko dela. Koliko je na svetu društev, pravih dobrodelnih društev, ktera tisočkrat več storč nego jolietska Jednota, nje člani so katoličani, ustanovljajo bolnišnice, porodišni ce, skrbe za ranjene in bolne vojake na vojnem polju, ne imenujejo in ne bahajo se s katoličanstvom, a S®je ga P« Kristusovem nauku kakor pravi o Samaritauu; g. Šusteršič! Zato so pa tudi druga društva lahko katoliška, ako se tudi ne ponašajo z duhovnim vodjem, ali njih člani žive po katoliški veri, mogoče bolje nego kak tak vodja, kteri z omadežanimi prsti povzdiguje sv. hostijo. Prišel bode dan Bodbe g. Šusteršič, vsi bodemo stali pred večnim Sodnikom, ali spomnite se: „Boljše mlinski kamen ..." Roko na srce in recite: ,,Mea culpa, mea maxima culpa", in mirna Bosna. Stari član društva sv. Cirila in Metoda in ud Jug. .hIuv. Jednote. Razne vesti. Neznozna vročina. Že 18 let ni bilo v iztočnih državah tako vročega 1. septembra kakor letos. Strašno so trpeli delavci ta dan, posebno v nizkih iti zaduh-lih delavnicah, o tem vedo le oni kaj povedati, kteri so eami skusili. V mestih bo se premikali ljudje po cestah, kakor poparjeni, kajti pov-sodi je bila enaka vročina v hišah in na prostem. Nikjer ni bilo najti /itž"]j1**1 do premogokopov. Pittsburg, 1. sept. Okrajni predsednik zjedinjenih rudarjev in mnogo uradnikov je danes zjutraj korakalo na čelu 400 delavcev proti premogokopu Jones & Co. pri Mo-nongahella City. Pred četo je igrala godba in vse je bilo navdušeno. Nakaua je merila nato Jonesove delavce vneti in z štrajkarji zjedi-niti, kar se je tudi posrečilo. Vseh 600 mož je pustilo delo. Vsled tega vspeha so ljudje zelo navdušeni in v Balls Bottom hočejo urediti tabor, od koder se bodo bolj energično pogajali. Meščanska vojska prt Pašna. P an na, 111., 31. avg. Namesto izločenih belih rudarjev, je danes došlo mnogo delavcev. Pravijo, da bode do danes večer kakih 3000 delavcev na pozorišču. Na drugi Btrani pa bodo delodajalci koncem tedna imeli 300 zamorcev več na delu kakor do sedaj. Bati se je resnega spopada med izločenimi delavci in 100 deputišerifi, i kteri čuvajo 54 zamorskih skabov iz Alabame. Uradniki zjedinjenih rudarjev bo svetovali premogar-jem se mirno zadržati. Ravno takrat je bilo zbranih več sto delavcev iz sosednih krajev, kteri so se posvetovali, kako bi premagali de-putišerife in odpodili skabe. Predsednik delavcev je naposled le pregovoril razbuijence, da niso udarili na deputije. Slednji so dobro oboroženi z vinčesterkami, izločenci pa imajo le dve puški, vsak mož pa ima revolver. Pa na, 111., 1. Bept. Danes so štrajkarji vjeli predsednika in oskrbnika od ,,Springside Mine" in hudo pretepli njihovega prijatelja, kteri je vjetima prihitel na pomoč. Potem so odpeljali vjet-nika v hotel Pana in tam tudi šerifa pretepli ker se je hotel vmešati, štrajkarji bo be potem vriščaje podali skozi meBto k jamam, ter v naglici oborožili zamorce. Do boja ni prišlo, marveč tudi vjetnika so izpustili. Lastniki so od governerja zahtevali milice, ta pa je poslal le zastopnika, kteri bode zadevo pre-iskal. Governer Tanner soje izrazil, da ne bode milice poslal v Pano, ampak stvar najprej preiBkal. Ne bode pa pozval vojakov, da bi vdu-šili nemire, kteri so nastali zato, ker so vpeljali ptuje delavce v de želo, kajti tudi delavci imajo svoje pravice, ktere moramo čislati. Lepe besede, ali towerski goBpod se bodo jezili ker ne bodo čuli svinčenk žvižgati nad glavami delavcev, ker baš to je pri njem najboljši lek. Pana, 111., 2. sept. Štrajkujoči premogarji danes niso prouzročili nikake demonstracije. Pivnice so danes opoludne na povelje mestnega majoija za nedoločen čas zaprli. Podjetnik Oorzoll, kterega so včeraj štrajkarji vjeli, je odpotoval v Springfield. David Ross, tajnik državnega odbora za delavsko Statistiko, vodi preiskavo kot zastop nik governerja. Iz Springfielda se poroča, da je baterija G v taboru Lincoln pri pravljena odriniti v Pano, ako bi bilo potreba. Veliki trost železa. C h i c ago, 111., 31. avg. .tribune" piše, da je ..American Steel & Wire Co." dobila povabilo se zjediniti v veliko železno in jekleno kombinacijo, ktera se sedaj pripravlja v New \ orku. Kakor znano se je prvo imenovana zadruga osnovala meseca aprila in kontrolira 75 odstotkov vseh izdelkov v naših državah. Predsednik trusta „Ame-rican Steel & Wire Co.", štirje ravnatelji in glavni delničarji bo se danes podali iz Chicage v New York kjer se bode vršilo zborovanje. Odvisno bodo od pogojev, k ture bodo tam stavili če bodo pristopili velikem trustu ali ne. Boj med strajkarji in skabi. St. L o u i s, 31. avg. Štrajkujoči delavci Telephon & Electric Light Co. so jeli prav resno postopati proti skabom. Na voglu Cass in 17. ceste je včeraj večer nastal pretep, ker so štrajkarji hoteli preprečiti postavljanje drogov za Kinloch Co. Superitendent Lewin je potegnil revolver ustrelil med množico in nekega moža ranil v nogo, zato ga je nek štrajkar z gorjačo udaril po glavi. Pozneje se je vršil enak pretep na voglu Cass in 8. ceste, več mož je bilo ranjenih in mnogo bo jih zaprli. Nezvesti uradnik. St. Cloud, Minn., 2. sept. „St. Cloud Mutual Building &. Loan Association" ima vsled nezvestobe tajnika veliko škode. L. F. Trout-man je blagajno za približno $30,000 okradel, kakor je preiskava dognala. OBodepolna igra na borzi je Troutmana zapeljala k ponever-jenju. Sedaj je še prost, ter upa s pomočjo svojih porokov nadomestiti primankljaj. Poskusen napad na gospo MeKinley. Cleveland, O., 31. avg. Kakor pravi pomožni šerif in redarji, kteri stražijo polkovnika Herricko-vo hišo, kjer začasno bSa predsednik MeKinley in njegova soproga, je danes večer skušala neka mlada dekle gospo MeKinley napasti. Redarji pravijo, da je dekle najbrže delavka, z nožem v roki je hotela vstopiti v odprto hišo. Brez upiranja seje dala odpraviti; ker so bili mnenja, da imajo opraviti z umabol-no, so jo puBtili. Njeno ime niso mogli zvedeti. Herrick sodaj, ko se je morda bolje premislil trdi odločno, da ni nihče mislil gospo MeKinley napasti, redarji pa ostanejo pri prvi izpovedi. Krvav boj. Galveston, Tex., 31. avgusta. Danes je tukaj prišlo do krvavega boja med redarji in zamorskimi unijskimi delavci pri skladiščih. Ko je Mallory parnik ,.Colorado" dospel v pristanišče so nnijski delavci zaprli vsa pota in hoteli zamorcem le tedaj dovoliti ladijo skladati, ako bi jim plačali 40 centov od ure po dnevi in 50 centov od ure po noči. Parniška družba tega ni hotela storiti, marveč dovedla 50 zamorcev iz Houston a, kteri bo bili voljni delati za 30 centov na uro. Oddelek policajev je prišel v obrambo skabov, ko so slednji dospeli k la-diji. 500 unijskih delavcev je napadlo policaje, takoj se je začul strel in kakor bi trenil vnel ae je hud boj. Naposled so policaji štrajkarje odgnali. Jeden belih gledalcev je bil ustreljen v glavo in na mestu mrtev obležal. Dva bela in 5 zamorcev je bilo ranjenih, jeden belih bode najbrže umrl. Zamorci so v bližini skladišč, kteri bo obdani b policaji. V bližini je tudi stotnija prostovoljcev pripravljena postreliti štrajkarje ako bi hoteli skabe napasti. Položaj j zelo resen, kajti štrajkarji bo skl nil i za svoje zahteve Be bojevati konca. ___ Topnjiearji proti štrajkarjeni. Galveston, Tex., 1. sept. iz Houstona je danes dospela kompa-nija lahkih topnjičarjev z dvema Gatling^topovoma, da bi jih rabili proti štrajkarji ,,Mallory" črte. Vsa milica iz Galvestona je pri prostovoljni armadi, zato je zahteval major Fly vojakov od governerja. Topove so nastavili pri uhodih k delavnicam, tako da lahko ukrote ves kraj. Redarji ii njih pomočniki so Btražili celo noč Beli delavci se štrajka niso udele žili. Neko ladijo izkladajo delavc ktere so privedli iz Houstona. Dvauajst nr trajajoči vihar. S a v a n a h, Ga., 31. avg. Dv najst ur je tukaj divjal najhujši har, kteri je še kdaj obiskal atla tiško obrežje. Veliko ladij je razi tih, vse električne žice potrgane riž na polju popolnoma uni Zvečer j.- bila egiptovska tem promtft pouličnih železnic popoln ma ustavljen. Neko italijansko dijo je na Tybees Island treščilo obrežje.,, Maria Raff o", neka dr italijanska ladija leži na stran reki. Ceste ob obrežju so napoln ne z ostanki razbitih čolnov. Tybee Island je vihar podrl več h iz Morrisonhouse odnesel streho i neko lekarno popolnoma razdja Vse šotore vojaškega tabora na o ku je vihar podrl. Tako močno razsajal vihar, da so morali prodajalnice in hiše zapreti. Šk cenijo na najmanj $100.000. Prevarani zlatoiskalci. San Francisco, 1. se Pred 18 meseci je odšla ladija „ phia Sutherland" z neko družbo Salamon otoke zaklade kopat. P jetnik L. P. Sorensen pa je lj prevaral, zato so ga pustili otoku in odjadrali na Samoa in naložili kokosovih orehov, ktere tudi v San Francisco prepeljali. Med vožnjo so štirje morn umrli. Kapitan pravi, da je Salamonovih otokov malo pričL vati, pač pa se razvija Samoa, so domačini začeli saditi palm drevesa. Jugoslovanska Katoliška Jednota. URADNIKI: Predsednik: JožefAgnič, Box 266; Podpredsednik: Georg Kotce ; I. tajnik: Ivan Govže, Box 105; II. „ Štefan Banovec ; Blagaj.: John Globokar, Box 302. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Peeširn, Box 286; Josip Mantel ; vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn. Glasilo: ,,GLAS NARODA". Zlato v A laski. Victoria, B. C., 1. sept. Par-nik ,,Horsa" je prinesel vest, da so pri reki Hootaligua našli zlato. D. S. Lawney iz San Francisco pravi, da delavci zaslužijo od $20 do $40 na dan. R. H. Hali, oskrbnik Hudson Bay Co. potrjuje Lawneyovo poročilo. Na stotiue ljudi hiti na nova zlata polja. Tudi pri Stikeen raki so baje naš i i zlato. Ljudje tam zaslužijo $25 do $40 na dan. Evroppjske iu-druge vesti. Haag, 31. avg. Danes je bila kronana mlada holandska kraljica Vilbelmina. 181etna deklica je pri tej priliki tudi govorila pre-stolni govor, kteri se od druzib jed-nakib govorov razloči le v tem, da obstoji večinoma iz sladkih fraz, državne razmere niti omenila ni. Samo v eni točki omenja nekoliko politično stran ko pravi: ,,kot vladarica posestev in kolonij na iztoku in zatoku želim, da bi povsod vladala pravica i. t. d. Mi pa bi mladenko kaj radi opozorili nato, da so Amerikanci ravno sedaj jako vneti podjarmene narode oprostiti, „oprostene" kolonije pa si osvojiti. Holandija pa ima nekaj podj£rtneuih narodov v jako nevarni bližini Filipin. Toraj pozor! Wilhulmina, ktera je bila rojena 31. avgusta 1880 ima št> tri druga imena namreč: Helena, Pavlina, Marija in je neki prav živo dekle. Izbrala si je tudi baje že snubača, nekega nemškega princa. Današnje alavnosti bo bile sploh le cerkve« nega značaja in so se vršile po vsej deželi. Da pri tem ni manjkalo dobrih jedil in izvrstne pijače je samoumevno, narod je pa lahko gladen ostal, daje le kazal patrija-tizem. Londo u, 31. avg. Kakor se iz Pariza brzojavlja znaša primanjklaj francoskega proračuna le malenkost 120,000,000 frankov. Ta svota ■e bode še mnogo pomnožila, ako se načrt ministra mornarice M. Lockroya izvrši. London, 31. avg. Predlog rudniških posestnikov, zvišati delavcem plačo za 5 odstotkov so slednji sprejeli z skoraj 25,000 bro-ječo množino. Co r u n a, 1. sept. »Španska pre-vožna ladija „Isla de Panay" ie danes dospela sem. Ladija je zapustila Santiago z vojuimi vjetniki 16. avgusta t. 1. Med vožnjo je 17 mož umrlo. Hamburg, 1. sept. Parnik ,,Pretoria" hamburške-amerikan-ste črte, je na vožnji iz New Yorka pri Kugelbaake za vozil v pesek. Dunaj, 2. sept. Vsled cesarskega dekreta, je avstrijski državni zbor sklican na dne 26. septembra. Budimpešta, 2. sept. t "aeniki poročajo, da so prišli neki zaroti na sled, ktera je stregla po življenju ministerskega predsednika Bantiya. Listelc. Ljubimec. (Črtica iz vsakdanje življenja.) Trgovska pisarna. Jako prozaičen kraj. Pet sob, zadnja seveda najele-gantneja, kajti v njej stoluje gospod šef. To je prav za prav budovar, ne pa delavna soba. Svetlobo zadržujejo težke, temne zavese, tvoreč v sobi nekako skrivnosten polumrak, v kterem se gube obrisi pravilno l nega pohištva, marmornih iobic in dragocenih slik. Vzduh poln močne umetne vonjave. V talih sobah je vse drugače: proste isalne mize, omare, police, debele, velike knjige, vsakovrstna pismai mnogo Ijadij, ki pridno pišejo in računijo, no, kakor navadno v velikih trgovskih pisarnah. Jako prozaično, a zilo praktično. Slika iz devetnajstega stoletja. V tretji sobi dela pet ljudi j. Pravijo, da so to duševni delavci, a ni tako videti. Možje so mnogo bolj podobni prostim robotnikom, ki delajo kje v tovarni ali v gozdu. Tudi takozvano duševno delo je izgubilo dober del duševnosti. Menda čuti tudi petorica v tej sobi, da je delo dslo; kdor dela da si zasluži vsakdanji kruh je suženj, vsi naslovi, vse ceremonije ne izpremene tu ničesar. Suženjstvo čutijo pisarji, knjigovodje, računarji, tesnopisci, dopisniki itd. pri tvrdki Batiherr & Co. kaj dobro. Seveda niso zadovoljni. Dandanes je že vse nezadovoljno. Minoli so lepi časi, ko bo služabniki iskali čast v tem, da so pridno delali, s svojim zaslužkom dobro izhajali ter si pridobili prijaznost in naklonjenost svojih gospodarjev. Tudi v Bauherrovi pisarni čujejo se v časih pogovori, ki dokazujejo, da služabniki niso uzor-ni. Tožijo, da imajo preveč dela, premalo zaslužka, da postopajo gospodarji ošabno. Samo stari Petrič molči navadno, le časih se vmeša med besedičenje mlajših tovarišev. On ne razume te nove generacije. „Osivel sem v službi, a vedno Bum opazoval, da so iskali služabniki svojo čast v časti tvrdke. Ako je kupčija napredovala, bili smo bolj zadovoljni, nego gospodarji. Ako smo uničili konkurenco druge tvrdke, ni bil nihče veselejši in po-nosnejši nego mi. Seveda smo morali često potrpeti. Marsikdo želi, da bi se mu bolje godilo, a kar ni dobrih razmer, ki vladajo med njim in šefom. Da bi se njegova Milka tako spozabila! Kaj še! Ha ha! A smeh zveni čudno, prisiljeno! On noče verjeti, kar stoji tu v pismu, a v najglobljem kotičku srca se vendar suče dvom. Kaj če bi bilo vendar res? Sum je zbujen in mu grize sedaj po prsih liki črv, tako, da čuti celo telesne bolečine. Nobenega dela se ne more poprijeti. Končno vrže pero na stran, pograbi klobuk in pohiti iz pisarne; ne da bi komu kaj rekel. Dva pisarja se »pogledata in ne zinivši besedice, se nasmejata. (Dalje prihodnjič.) ! Drobnosti. Umrl je 13. avg. ob 7. uri zjutraj gospod Viljem Weasel, vpoko-jeni župnik, duhoven n. v. reda in mestjan črnomaljski, nagle smrti. Pogrob je bil 13. avg. popoldne ob 4. uri. Naj v miru počiva! * * * Shod županov iz vseh slovenskih pokrajin v Ljubljani dne IG. in 17. avg. bilje res veličanstven. Nad 700 županov vse Slovenije — iz Štajerske bilo jih je gotovo nad 500 — prihitelo je v belo Ljubljano, da ondi izreče v imenu naroda svoje globoko spoštovanje do presvitlega vladarja cesarja Franca Jožefa I. in da se ob jednem posvetujejo tudi glede narodnih in gospodarskih zadev. Stolno mesto Ljubljana obleklo je praznično obleklo in sto in sto zastav vihralo je raz hiš gostom v pozdrav. Prvi večer pri sestan- ku na vrtu ,,Narodnega doma", po- mogoče, ni mogoče. Sploh se ne sme ; kazal -)e že iraeuitost tega shoda pri gospodu Bauherru nihče prito- Do zadlJjttga prostorčka natlačen ževati. Jaz sem ostarel v njegovi j velikanski vrt gostov pozdravil je hiši, pasem bil vedno zadovoljen. ce8araki BVetnik J. Murnik Zahva-Zato je pa tudi gospod vedno lepo Jjevala ata 8e ua 8prejemu Ljub_ z menoj postopal. Nikdar mi ni IjaučaQOm Drag. Hribar iz Celja in rekel žalne besede. To je stara pe- župau Jutraš iz Primorgkegat Dru. sem, kakor mi z gospodarjem, tako gi dau bHa je najpoprej 8laviloBtna gospodar z nami«. Beja pri kteri SQ je prečitala in jed. nega pogoja za uspeševanje in bo prava sreča, ako se v njem naložena glavnica ne izgubi. Na dobiček pa še misliti ni. Toliko z vso dobrohotnostjo. .,Slov. Nar." * . * Samo mor. 10. avg. popoludne okoli $2 se je v Tivolskem gozdu za Švicarijo ustrelil črevljarski pomočnik Jožef Bilek iz Jablonany v okraju Boskovic na Moravskem. Jožef Bilek prišel je bil S. avg. zvečer iz Trsta v Ljubljano, kjer je stanoval v Bizjakovi gostilni na Tržaški cesti. Ljudje, ki so ga v gostilni videli, trd§, da je bil umo-bolen, ker se je v gostilni vedno križal in molil. Pri njem našlo se je pismo, v kterem prosi, da se mu da v grob lesen križec in rožni venec, ktera ima shranjena v Bizjakovi gostilni, druge reči in revolver pa se naj pošljejo v Hlalice njegovi ženi, zaradi ktere se je ustrelil. Denarja se je dobilo pri njem le 2 kr. Truplo preneslo se je v mrtvašnico k sv. Krištofu. * * * Strašna podivjanost. Osemletni sin krčmarja Alojzija Zidarja iz Dola seje na cesti sešel nekim nepoznanim mu dečkom, kteri ga je pregovoril, naj vzame v roko neko patrono, ktero je imel neznani pobalin pri sebi. Alojzij Zidar je to storil, na kar je neznanec patrono užgal in potem zbežal. Patrona je eksplodirala in je Alojziju Zidarju razmesarila roko, odtrgala ves palec in od kazalca in srednjega prsta končna dela. * * * Štajerske novice. Toča grozno bije letos po Štajerskem. Iz vseh krajev dohajajo tako žalostna poročila, daje obupno. Neizmerna moča, povodnji in še toča. Ubogi kmet! — Sredi avgusta je pobila okoli Maribora in G. Radgone. Okoli Maribora seje baje premalo streljalo zoper točo. Iu kakor bi bil že preveč časa izgubil, pogovarjajoč se s tovariši, pograbi pero ter začne tem hitreje pisariti. V tem seveda ne opazi, kako je dregnil Kres svojega soseda s komolcem. A da je tudi videl, ne bi bil vedel kaj to pomeni. Petrič je bil res nekakov ljubimec Bauherrov. Res, da ni imel boljše- noglasno sprejela udanostna adresa na presvitlega vladarja. Na to pa se je pričelo drugo zborovanje pri kterem se je sprejelo dokaj važnih resolucij glede narodno-gospo-darskega razvitka. Mesto Ljubljana pogostilo je udeležence pri kateri priliki se je govorilo več krasnih napitnic. Shoda županov ga plačila, nego drugi knjigovodje, udeležilo se je tudi mnogo državnih a šef mu je izkazoval toliko prijaz- iu deželnih poslancev in so bili iz uosti, da se je bilo kar čuditi, kajti Štajerske navzoči vitez Berks, dr. splošno je bil gospodar zelo osoren ter je jako rad pokazoval svojim uradnikom, da jedo njegov kruh. Petrič je sicer mislil, da je to vse posledica njegove dolgoletne službe, a mlada gospoda ni hotelo verovati v čudeže, pa je zato iskala drugih vzrokov. In konečnv je tudi nekaj iztaknila. Necega dne najde Petrič, prišedši v pisarno, na svoji pisalni mizi majhno pisemce. Njegov naslov je bil prav, a pisava mu je bila ne-znaua. Kdo bi mu neki pisal? Prijateljev nima, komaj nekoliko znancev. A z nijednim ni v taki zvezi, da bi dobival od njega pisma. Pa kaj bi mnogo premišljeval! Ako odpre pismo, izvedel oode takoj« čigar je. Odtrga torej rob z omota. Pismo je dolgo tri strani. a brez podpisa. Kaj to pomeni? Anonimno pismo? Mar se je kaj zgod'lo? Staremu možu bilo je to tako nenavadno, da Be je začel kar tresti. Moral je sesti. Oitajoč trese se še bolj in hkrati začne bledeti. To je nemogoče, kar pripoveduje neznanec v tem pismu. Ako bi bilo to res, moral bi človek izgubiti vero v vse kar je lepo in plemenito. A to ne more biti res ! Nekdo si je dovolil šalo z njegovimi sivimi lasmi. O, Šale mladih ljudij so dandanes okrutne. Kak norček se je hotel z njegovim strahom poveseliti a zadel ga je tako v srce 1 On gotovo ni oče, ker bi moral inače vedeti, kako bridko zaboli taka šala očetovsko srce. Kajti druzega ne more biti to nič, nego neumna neusmiljena šala. Njegova Milka — pa njegov gospodari Ne, ne, to ni mogoče. Gospod Bauherr, ki mu je vedno tako prijazen, ne more ga tako raniti. Hat to je najbrže maslo kakšnega tovariša, ki se huduje radi Sernec, dr. Dečko in Ivan Vošnjak. V Ljubljansko semenišče sprejeto je letos 20 gimnazijskih abiturijentov. * * * Katoliško politično društvo je namreč kupilo Perle-bovo pivovarno v Slonovih ulicah v Ljubljani in bo tam izvrševalo pi-vovarniško obrt. Ako smo prav poučeni, znaša kupnina 180.000 gold. Kdor pozna stanje Perlesove pivovarne, tisti ve, da se mora na tej lepi kupčiji toplo čestitati — gospodu Per lesu. (Za božjo voljo kaj dobimo s časom še yse na katoliški podlagi? Varenje opojnih pijač na takej podlagi, no od pijanosti pač niso daleč — —, mogoče še te kedaj na taki podlagi monopolizirajo?!) Kakor znano, nima „Katoliško politično društvo" nič premoženja in torej kupnine za Perlesovo pivovarno ne more iz svojega plačati. Kje dobi potrebni denar, nam ni znano. Morda si ga izposodi v „Ljudski posojilnici", ako bo ta tako neprevidna, da ga posodi, ali kje drugod. Naj ga že dobi kjerkoli, toliko je gotovo, da je s to kupčijo združen prevelik r i s i k o in na to si dovoljujemo interesente opazarjati. Male pivovarne dandanes sploh ne uspevajo, ker z velikimi pivovarnami absolutno ne morejo konkurirati. Druga za drugo gineva in tudi č%si, ko je florirala Ferlesova pivovarna, so že davno minoli ter se ne povrnejo nikdar več. Kdo za Boga pa snuje dandanes pivovarne sredi mesta?! Živa duša ne, ker se ta obrt sredi mesta na noben način ne more razviti, tudi če so drugi pogoji ugodni. Podjetje, kterega se je lotilo „Katoliško politično društvo", po našem trdnem prepričanju ne bo uspevalo, ker ni nobe- menikom in znanstvenim jem. Evo vam, to je Bisma va nrav! Sedaj pa sodite sami, liko »velikega duha" je bilo v 3 marcku, onega človeškega duh radi kterega je na pr. ves svet oboževal pokojnega Gladstona! I Bismarck je bil res „velik Nemec", ali — blag človek ni bil. Punctum. Na tem ne spremene ničesar vse spominske slavnosti. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu povišanja davka in podražeuju tobaka ostane pri p r e j š n j e j c e u i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z lOOsinodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 Str., ali ,,Glas Narodc" v New York. Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj za $40 .85 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Koroške novice. Pri Spod. Dravbergu je utonil dne 7. avg. v Dravi gojenec vojaškega vzgojeva-išča v Dunajskem Novem Mestu Al. Batjek. Truplo so našli nekaj dnij pozneje pri dravskem Brodu. — V Št. Petru, obč. Št. Jakob v Zg. Rožu, je pogorel dne 9. avg. Šuštarjev skedenj. V nevarnosti je bila vsa vas. — Pri Sv. Boštjanu ob Št. Vidu je strela ubila kmetico K. Klančnik. Zapustila je šest otrok. — V Dropoljah blizu Šmo-hora je dne 6. avg. pogorelo 15 hiš. Škoda je ogromna. Deželna vlada je zaukazala, naj se za pogorelce nabirajo prostovoljni darovi ob enem z onimi za pogorelce v Go-ričah. — V Žužalčah blizu Beljaka je umrl slovenski rodoljub g. Jan. Lapuš. N. p. v m. ! — Pod Ljubjlom je umrl posestnik znane gostilne ,,pri Nemškem Petru", Peter Čauka, star 76 let. * * * Premeten slepar. V Sv. Luciji pri Oprtlju so vjeli navihanega tiča. Predstavljal se je kot misijonar, in sicer kot Salezijanec iz Italije, ter pripovedoval da nabira milodarov za zgradbo samostanov v Trstu in v Ljubljani. Orožuiki so ga prijeii, a mož bi s e bil skoio izlizal, da niso našli knjižice, ktero je bil „misijonar" vrgel v stranišče in iz ktere je bilo raz-videti, koliko milodarov si je že pri beračil. „Misijonar" je bil tudi na Štajerskem in to v Mariboru ter na Kranjskem, in sicer v Postojni, a morda tudi še drugod. Parfumi-ranega sleparja s ponarejenimi listinami so orožniki izročili sodišču v Motovuou. Roparji na železnici. Na osebni viak, ki vozi od Feldkirchna proti Inomostu sta stopila 5. avg. po noči dva moža v II. razred. Mej potjo sta prosila sprevcdnika, naj ju pusti v I. r.zred. Sprevodnik ju je peljal tja ter jima prinesel dodatne karte. Takrat pa je ustrelil jeden mož na sprevodnika, a ga le malo zadel. Sprevodnik je zaprl naglo vrata kupčja ter potegnil za rešilno vrvico. Vlak se je ustavil, toda lopova sta že ušla. Sprevodniki so ju lovili ter končno tudi ujeli. Lopova sta hotela bržčas po-streliti potovalce I. razreda in jih oropata. Naslednik Leona XII? Rimski časopisi poročajo, da naziva papež Leon XIII. kardinala Girolama Marijo Gottija često v šali svojega naslednika (mio suc-cessore). Zato smatrajo Gottija za naj resnejšega kandidata za tiaro, zlasti ker je baje Malachias proro-koval, da pride za ,,Lumen in coe-lo" (t. j. Leon XIII.) „igniB or-denB" (goreči ogenj) na papeški prestol. Gotti je sila skromen, učen in ljubezniv mož, ki dela v sv. kolegiju večkrat na to, da se Vatican sprijazni s Kvirinalom. * * * Nekoliko značilnih črtic o pok. Bismarck u. Nemec Lothar Busch pravi o Bis-smarcku: Cinizem tega nasilnika, radi kterega je na tisoče ljudi zgubilo svoje življenje, nadkriljuje vse. V Commercyn, na Francoskem, došla je k njemu neka žena, jokaje proseča milosti za svojega moža, kterega so Nemci ujeli kakor ogle-duha. Bismarck jo je poslušal ter se delal kakor da je mehkega srca, a ko je žena zaključila, je rekel Bi-smark blagim glasom : „No, moja draga, bodite brez skrbi, vašega moža k večemu da — obesijo 1" Na vest, da je Garibaldi s 13.000 do- brovoljci zajet, je vprašal Bismarck: ____ _ _ „ ,,Zakaj se niso postreljali?" Zapo- TAyrV7 , , . . . vednik Pariza, general Trochu, je JA, E/^STEJ?k,' ?red,cdvemi ,etl prosil za dvadnevno premirje, da t blVa! tV ^elethu, Minn. Ako se pokopljejo padli. Bismarck pa! - r?Jakov za naslov, je odgovoril: „Tega se ne sme do- Uaj gf bl*Sov°h naznaniti njegove-voliti, saj mrtveci leže istotako do-i mU : Math' S e r k> bro na zemlji, kakor pod zemljo !" Uer' iaa"°-Jules Faure je tolžil knezu Bis-marcku, da Prusi streljajo na bolnike in slepe. Bismarck pa je odgovoril; „Ne umen vas, kako morete tožiti. Vi Bte še veliko slabši. Vi ANTON ZONE in JAKOP PAPEŽ, streljate na močne in zdrave ljudi." j doma iz Hinj na Dolenjskem, njun O naskoku na Tours je general naslov bi rad zvedel: Frank M u-Voigts-Rhetz zaustavil bombardo- 639 Chicago Str., Butte City, vanje, čim se je na gradu razobesi- M on t. (1—2) la bela zastava. Bismarck pa je re- .. kel: ,,To ni bilo prav. Jaz bi me- JU rt nnn/4rt / tal granate v mesto, dokler bi mi " U U UJ m ne poslali 400 porokov. Mi se mo- T ttt/, , , ramo vojskovati tako, da se prebi- , ,pa dv* .n.adat?PJa» valstvo zemlje nauči spoštovati voj- ]°ta men 40X100 V hlšl Je tudl no." Ko Pariz še ni bil vzet po osmem dnevu obleganja, je menil Bismarck da bi morali njemu iz-! z vso pripravo kakor tudi LEDE-ročiti poveljstvo. On bi vedel le NICO. Poslopje je v dobrem stanu, za jedno samo komando: Požigaj- saloon pripraven za Slovenca, ker te I O tej priliki se je Bismarck — je tukaj dosti Slovencev, kdor hoče tako pripoveduje Busch - rogal kaj več zvedeti naj piše: Josef onim, ki so hoteli prizanašati spo- P e z d i r t z, Saloon, Browns Iowa. KJE JE? Kje sta P | Mestna hranilnica ljubljanska g obrestuje tudi nadalje hranilne vloge | po 4% Hj brez odbitka novega rentnega davka. JU Denar — tudi amerikanski — bo jej lahko pošilja n&rav- g; nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda*'. 1! H KXKXKXSKMSKKWKKSKWXMKWKSXa Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da blagovoli čestokrat obiskat moj SALOON 112 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v kterem točim izvrstno ANHAEUSER &BUSH PIVO ali ST LOUIS PIVO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKERJE, ter imam na razpolago dobre SMODKE. Rojaki, poBetite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači in postrežbi. S poštovanjem M ike Kraw!, 1205 Scott Street, Joliet, 111. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in okolici Bvoj lepo, ua novo urejeni na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolftet, Ilir Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO iu PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakor WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizke j ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz stare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! spoštovanjem iVIartin Bhith & Co., SALO ONER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLLIET, ILL. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih or gel j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati $5 ,,are". Bolj. še vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 303 Bridge Street, JOLIET, lil. Albini * A il^i : A A ^ A A A ^ HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, ^iew? York (v bližiiii tiskarne „Cllas Naroda"). \ V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz ^ Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah PodpiB&ni priporoča vsem Slovencem tvoj kras- Tejeni ' Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bode m točil razno izvrstno s v e 1 e pivo, posebnost pravo importirano pisen-a k o p i v o, fina vina; izvrstne imodke in o k a a n a jedila b« dem dajal vsem gostom proti imnr;;: ceni; na razpolaganje je lepo kegljišče - Posebno se priporočata rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me • »bilokrat I Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja im pošiljt na vse dele sveta denarne nak&niee, nenjiee, in dolžna pisma. Isposlnje in iiterjnje zapuščine in dolgtve. BENZIGER BROTHERS 36-38 Barclay Street, New York. TOVARNARJI potrebščin $ za % katoliška * društva. 4 Posebnosti naše hide so: regalije (društvena znamenja). Zastave, baudera, prepasnice in redovni znaki. Sablje, nožnice, eelade, čepice, zavihane rokavice, rokavice itd. Vse to napravimo natanko po predpisu raznih društev. Zlate in srebrne kolanje naša specijaliteta. Ustanovljeno: Hsvr York, 1853. Oincianati, 1860. Chios?: 1887. JOSIP SOTLICH priporoča svojo TX^O-OTT'IISTO t jrrooerijami, razno obleko, posebno delalno obleko i« obnvala ca rudarje; obuvala za moške, ženske in deca; hišno in kuhinjsko upravo ; klobuke, spodnjo obleko itd. ; itd.; dalje svojo v kterhj je dohiti vsakovrstno sveže meso, kakor tudi prekajeno meso in fine kranjske klobase. Prodajam parobrodne in železniške listke za v bo črte in vse kraje iz Amerike v staro domovino, ali iz stare domovine semkaj. Dalje pošiljam novce v staro domovino hitro in ceno. Kot agent parobrodnih družb poslujem že 16 let. Priporočam se vsem rojakom I Josip Sotlich, ! 1 CALUMET, MICH. , Mejaki, podirajte domačina! I jit t i > > i i > iii i i iiif i if ifff J Naznanilo. Ker imam v zalogi mnogo molitvenikov in povestnih slovenskih knjig raznih založnikov jih pošiljam vsa-komu poštnine prosto, ktere vrste kdo želi. Glede knjig naj me le pismeno vpraša in priloži v pismo znamko za 2 centa za odgovor. M o 1 i t v e n i k e imam od 30 centov do $2.25 ; posvetne knjižice pa od 10 centov naprej ; imam različne podučne in šaljive knjige. MAT. POGORELO, Box 672, Calumet, Mich. A* se m rojakom priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zal»avo je na razpolaganje rojakom tudi HsiegXjiso®, S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIC, 1835 Main Str., La Salle, 111. Francoska parobrodna družba Coipapie Generale Tri Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street; 10. 17. 24. La Champagne , La Navarre , La Normandie , La Touraine , La Champagne „ La Navarre , La Gascogne , Glavna agencija za in Canado : 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. 15 septem. sept, sept. 1. oktobra. 8. oktobra, oktobra, oktobra. Zjed. države HE PRINCE LINE navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 ton ter vozijo iz T7- G-o=o_o-^o i -n USTearpol „ Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,.Afghan Prince", »Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobč vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO., 61 BROADWAY, /--YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči fina v i n a, 1 i k e r j e in pro daje dobre smodke. Posestnik je avstrijski rodom Če h. ' Toči dobro HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. Nemec, EBER- G. MARTINI na 5. ulici v Red Jacketn, flttioh., je odprl Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijBkih prodajalnic vsakovrstne fine smo tke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini Izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se veBtno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expreau prosto in Be pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naBlovje: F. A. DUSCHEK 323 E. 70 STR. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO o NAJNIŽJI CENI. Slika predstavlja srebrno uro z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . ^13.50 in na 15 kamnov samo Na zahtevanje Be razpošiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in jamstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, R. MADISON STREET. (HirAftO, ILL. THE STANDARD GEM ROLLER ORGAN to je čudo sedanjosti. Igra nad 300 komadov. Vsako dete zna igrati. Ta godbeni instrument je nedosegljiv in najpopolnejši avtomat. Ni potreba ni-kakega znanja muzi-ke. Vsakdo zamore na njem igrati cerkvene pesmi, valčeke, polke, škotsko itd. Izvrstno spremlj^va-nje za petje. Naše orgije so lepo delo in celo kras v hiši. Po-polne orgije, ktere igrajo 300 komadov, ■ x • . . veljajo le $6. Sedaj je čas si omisliti ta instrument. Pošljite nam 83 in mi vam pošljemo in instrument, ostale $3 plačate pri sprejemu. Imamo na tisoče prino-znalnih pisem. 1 Veseli me, da imam tako dober organ. Iv. Cernič. Organ, dobil, ravno tak je, kakor popisan. Provzroča, da dekleta plešejo, Sim. Novak. Jako pripraven za darilo. Zelo dapade. C. Justan. Dvojne ceneje vreden kolikor Sem zanj dal, boljšega ne bi dobil. m i • x .. Hud. Pechauer. 1 oplo priporočam organ vsem prijateljem godbe. Tom Klane V mojo prodajalno vabi kup^e. Kratkočasi ure. Ad. Jersich Denar zaslužim z organom. Vsi ga ljubijo. John Zoblich Naslov: standard Manufacturingco P. 0. Box 1355. 45 Vesey Street, New York. NEW YORK, CITY. Svoji k svejim! Spretni agentje se sprejmo proti ngodnim pogojem. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Dr G IVAK POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnoBti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjil Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejeldi-plomo na sloVe-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše Človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglo-sti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vo-deuici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svoje na nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. v i i Dr. G. /V^AiV l*OIIB ae je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju ženBk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bol zen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod " " se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to dotičm osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krva> zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. E«Bt 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOU . .cifesS -