162, kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 ORIS RAZVOJA TOVARNE MERIL SLOVENJ GRADEC OD USTANOVITVE DO KONCA II. SVETOVNE VOJNE (Ob njeni 80-letnici) MARJAN LINASI ZAČETKI TOVARNE O začetkih Tovarne meril obstajajo dolo- čeni podatki. V drugi polovici prejšnjega sto- letja so stali ob reki Mislinji trije mlini; eden od njih je stal na mestu, kjer je danes tovarna. Tega pa je leta 1896 kupil Josef Farsky (po rodu Ceh) in ga dal predelati v obrat za izdelovanje upognjenega pohištva. Josef Farsky je leta 1904 prodal obrat J. A. Sieglu (po rodu Nemcu iz Avstrije), ki je imel v Polzeli obrat za izdelovanje zložljivih i meril. Siegl je še istega leta preselil proiz- vodnjo zložljivih meril iz Polzele v Slovenj i Gradec in je bil 17 let njen lastnik. Leto 1904 se torej šteje kot ustanovno leto To- varne meril. TOVARNA MERIL V ČASU LASTNIKA J. A. SIEGLA Firma SIEGEL & SOHN od 1904—1921 J. A. Siegl je bil lastnik Tovarne meril od 1904—1921. Bil je dober strokovnjak in je skupaj s svojim sinom — strojnim inženirjem skonstruiral oziroma izdelal specialne stroje za izdelovanje meril, kot na primer različne majhne cirkularne žage, avtomat za glajenje lističev meril, stroj za barvanje lističev me- ril, majhne vrtalne stroje, stroje za koviče- nje meril itd. Toda tedanji lastnik Tovarne meril (firme Siegl & Sohn, kot se je uradno imenovala) je predvsem skrbel za tehnično opremo tovarne, manj pa za vzdrževanje ob- jektov. Ze pred I. svetovno vojno je lastnik nabavil v Gradcu Francisovo turbino z moč- jo 30 KM. Padec vode, ki je poganjal to tur- bino, je bil visok tri metre, pretok vode pa en kubični meter na sekundo. Sicer pa tur- bina ni imela regular j a obratov. V istem času je bila montirana tudi horizontalna žaga. Vsi stroji v tovarni so bili na transmisijski po- gon. V tovarni je bila v tem času le petrolej- ska razsvetljava. Izdelki Tovarne meril so bili v tem času naslednji: zložljiva merila, leseni metri, patentirana merila za izračun volumna sodov (uporabljala jih je finančna služba, ki je pobirala davke od alkoholnih pijač), merila za rezan les in hlodovino ter ravnila.* Proizvodnja pred I. svetovno vojno je zna- šala približno 2500 različnih meril. V obdob- ju od 1. 8. 1914 do 1. 1. 1918 je bila proiz- vodnja ustavljena zaradi vpoklica večine de- lavcev v vojsko. V letu 1918 pa je že bilo izdelanih 800 večjih meril. Tovarna je lahko na leto pri polnem zagonu naredila 3600 me- ril. Svoje izdelke je prodajala v glavnem pre- ko grosistov na Dunaju, v Budimpešti in Krakowu, preko izvoznikov pa v Hamburgu, Novgorodu in Torinu. Dve tretjini izdelkov je bilo treba prodati še v Avstriji, ostalo pa drugod. Za takšno proizvodnjo je tovarna potrebovala na leto 10 m^ lesa, 300 litrov laka, 45 kg barve, 60 kg firneža, 40 kg žice, 50 kg jeklene pločevine, 60 kg kolofonije ter 250 litrov špirita. Od vsega tega materiala so dobivali doma samo les, ostale stvari pa so dobivali iz Hamburga in z Dunaja. Tovar- na je v letu 1913/14 plačala 184 kron dohod- kovnega davka.2 Izdelki tovarne so bili že v tem času zelo dobri in iskani na tržišču. Tehnologija izde- lovanja meril je bila dobro razvita, delavci pa natančni in vestni. Vse kovinske dele za merila je tovarna izdelovala sama iz jeklenih trakov in jeklene žice, barve in lake je izde- loval Siegel sam po lastnih receptih iz suro- vin, dobljenih z Dunaja in iz Hamburga. Tudi delavnica za kartonažo je bila dobro opremljena. Spone za kartonažo so bile na- bavljene na Češkem, matrice za tiskanje li- stičev pa v Nemčiji.^ Število delavcev se je spreminjalo oziroma je bilo različno. Povprečno je bilo v tovarni zaposlenih 10 moških in 30 žensk. Prevlado- vala je torej ženska delovna sila, kar se je lastniku še posebej izplačalo, saj so ženske dobivale takrat za isto delo polovico manjšo plačo kot moški. Narodnost delavcev je bila slovenska, samo v pisarni je bil zaposlen po- leg Slovenca še Nemec. Delavci so bili v glavnem nekvalificirani, razen mehanika in mizarja. Moški so dobivali tedensko 6 kron plače (mezde), ženske pa samo 3 krone. Me- hanik je imel plačo 12 kron, mizar pa 7.*^ Po končani I. svetovni vojni in ustanovitvi Kraljevine SHS je bil lastnik tovarne še ne- kaj časa Siegl. Tovarna je v tem času pro- izvajala zelo malo. Leta 1921 jo je prodal ljubljanski firmi Lavrenčič & Co in se od- selil v Avstrijo. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 igas 163 tovarna meril v času lastništva družbe lavrencic & co Leta 1921 je Tovarno meril od Siegla ku- pila ljubljanska industrijska in trgovska družba Lavrenčič & Co. Glavna družabnika sta bila inž. Franc Zupančič in Franc Rus. Družba je delovala v povezavi s Trgovsko banko v Ljubljani, ki je imela svojo podruž- nico v Slovenj Gradcu (direktor je bil Janko Malenšek). Delavcev je bilo takrat v tovarni malo. Delovodja je bil Gladež, ki se je izučil v tovarni še v Sieglovem času in je bil vse- stransko uporaben. 2e do konca leta 1922 se je število delavcev povzpelo na približno 60. Tega leta so zaposlili v tovarni tudi inž. Adolfa Nejepso (po rodu Ceh), ki je ostal v tovarni do januarja 1925, in mladega ter zelo sposobnega orodnega ključavničarja Janka Zupančiča. V tem času je bilo v tovarni po- manjkanje surovin, predvsem suhega lesa. polagoma pa je tovarna začela nabavljati potreben material in leta 1922 si je uredila manjšo sušilnico za sušenje lesa. Tega leta je tovarna nabavila v Gradcu regulator obra- tov za turbino in instalirali so dinamo za električno razsvetljavo. Pogon strojev pa je bil še naprej transmisi j ski. Naslednje leto so na posameznih objektih zamenjali strehe in uredili dve stanovanjski sobici, ki sta ju dobila Zupančič in Gladež. Ob severovzhodni strani objekta, kjer je bila žaga, je bil teren dokaj visok in je strmo pa- dal k objektu. Kamenje, ki je padalo, je po- škodovalo severno stran tega objekta. Vod- stvo tovarne se je dogovorilo z lastnikom polja na hribu, zidarskim mojstrom Kren- kom, da ga je odstopil tovarni, v zameno pa je dobil tovarniško polje na desnem bregu Mislinje. Ce je bilo dovolj vode, je žaga delovala noč in dan. Le v poletnih mesecih, ko je bilo običajno manj vode, je delovala podnevi to- varna ponoči pa žaga. Izdelkom, ki so jih v Tovarni meril izde- lovali v prejšnjem obdobju, so tedaj pridru- žili še trikotnike, priložnike, po dobavi rez- kalnega stroja iz Nemčije pa tudi lesene pe- resnice za šolarje. Prodajala jih je ljubljan- ska centrala — med drugim tudi v Italijo in na Češko. Izdelki so se dobro prodajali. Kvaliteta le-teh je bila dobra in v tem času ni bilo nobene reklamacij e.^ Po nekaj letih dobrega poslovanja je To- varna meril zašla v finančne težave. Leta 1927 jo je po ugodni ceni (za 385.000 din) od druž- be Lavrenčič & Co kupil Ivan Mikolič, doma iz Zelimelj pod Turjakom. tovarna meril v casu lastnika < ivana mikolica ' Največji razmah je doživela Tovarna meril i v obdobju od leta 1927 do 1941, tj. ko je bil njen lastnik Ivan Mikolič, Le-ta jo je kupil od firme Lavrenčič & Co. Cena, ki jo je Mi- količ plačal za tovarno, je bila glede na vred- nost tovarne zelo nizka.^ Samo lesa je bilo na zalogi v lesnem skladišču za takšno vred- nost.' V svojih letnih poročilih navaja Miko- I lič, da je vložil v podjetje 1,372.000 din ka- : pitala.^ V to vrednost je gotovo vračunana , cena dotakratnih strojev tovarne, objektov ] oziroma proizvodnih prostorov, cena novih i strojev in naprav, ki jih je kmalu začel na- kupovati in cena dodatnih proizvodnih pro- storov. Na začetku januarja 1928 je Ivan Mikolič naznanil okrajnemu (»sreskemu-<<) po- glavarju v Slovenj Gradcu, da je pričel z opravljanjem proste obrti in prosil, da se mu ' izda obrtni list. Navaja, da se bo ukvarjal tudi z žagarstvom in lesno trgovino na drob- no.9 ' Tovarna je bila zavarovana pri dveh zava- rovalnih družbah v Ljubljani, in sicer pri družbi Union za 880.000 din in Dunav za 2,040.000 din.10 Bančne posle je tovarna še na- prej opravljala pri Ljubljanski kreditni banki, podružnici Slovenj Gradec. i Mikolič se je leta 1933 včlanil v Zvezo in- \ dustrialcev Dravske banovine.^^ \ Novi lastnik tovarne je bil sposoben orga- nizator in dober poznavalec tržnih zakoni- tosti, kar se je kmalu začelo kazati v proiz- vodnji in prodaji. Začel je širiti proizvodne prostore, nabavil nekaj novih naprav in po- pestril število izdelkov. Po vmesni krizi v le- tih 1932 in 1933, ki je imela za posledico : odpuščanje delavcev in zastoj proizvodnje, je , sledilo obdobje konjunkture. Največji raz- mah je doživela tovarna v letih 1935, 1936 in 1937. ¦ Leta 1932 je Mikolič nabavil parno loko- mobilo z močjo 100 KM, ki jo je dal name- ; stiti v tovarno v naslednjem letu, da je po- \ ganjala stroje namesto prejšnje Francisove ; turbine na vodni pogon. To je bila ena izmed i velikih pridobitev za tovarno. Pogon strojev ; je ostal še naprej transmisi j ski, in sicer od i lokomobile s sistemom jermenja do vsakega j stroja. j Naslednja velika pridobitev za tovarno je bil nov rezkalni stroj, štiristranski skobelni 164 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 33 1985 stroj in nekaj manjših strojev.*^ Skupno je imela tovarna v letih pred II. svetovno vojno 148 strojev in naprav, od tega 22 v rezervi.*^ Bili so v glavnem nemški različnih znamk. Z uvajanjem nove tehnologije pa so začeli nastajati tudi zelo težavni delovni pogoji. V prostorih so se začele kopičiti lesne iveri in lesni prah, ki je precej onemogočal kva- litetno obdelavo ploskev izdelkov, na katere so tiskali skale. Zaradi tega je Mikolič dal vgraditi skromne ventilacijske naprave s si- losom za lesni prah in žagovino. Kljub temu, da je zaradi večje precejšnje količine lesa, lesnega prahu in žagovine ob- stajala nevarnost požarov lastnik tovarne ni poskrbel za nabavo gasilnih aparatov. V to- varni tudi ni bilo prostovoljne gasilske eno- te (gasilni aparati in brizgalna na motorni pogon so bili nabavljeni šele v letu 1944). Požarov na srečo ni bilo. V primeru le-teh pa je obstajala možnost gašenja, in sicer z vodo industrijskega kanala, ki je potekal tu- di skozi glavno proizvodno halo.** Tovarna meril je v času Mikuliča proiz- vedla več novih tipov meril s centimetrsko in milimetrsko skalo, oziroma zamenjana je bila cola. Vsa merila so bila žigosana z ži- gom »merila za privatno rabo«. V Mikoliče- vem času so začeli izdelovati "tudi merila za livarje ali procentna merila. Osnovni proiz- vodi pa so še naprej ostala zložljiva merila različnih dolžin. Leta 1936 so začeli izdelo- vati vodne tehtnice (»libele«) ter trikotnike in različen šolski pribor, naslednje leto pa lesene peresnice za šolarje ter zelo domiselne lesene igrače. Izdelovali so tudi najrazličnejši pisarniški material, kot npr. črnilnike, sušila, držala za peresnice, krivulj nike, položna rav- nila, šestila, risalne deske, prizmatična meri- la, merila za okrogel les, deske itd., pa tudi pasti za miši, obešalnike, valjarje za testo, škatle za brivski pribor. Večina predmetov je bila izdelana iz trdega lesa (javor, bukev in hrast). Za povprečno enoletno proizvodnjo je to- varna porabila 150 m^ lesa, 1000 kg barve, 1000 kg lakov, 1000 kg kleja, 50 m platna, 2500 kg železa in jekla ter 1000 kg olja in maziv. Za kurjenje lokomobile je potrebovala okrog 50 vagonov žagovine. *6 Repromaterial je tovarna dobivala delno doma, delno pa ga je uvažala. Železo je do- bivala iz jeseniške železarne, barve pa iz Za- greba. Uvažala je največ iz Nemčije (libele, papir, aluminij, kemikalije in barve), Šved- ske (razna jekla). Madžarske (medeninaste palice), Avstrije (brusilne plošče, papir, je- klo), Italije (koprivov les) in Anglije (spe- cialno jermen je). Pogonska sredstva (olje, bencin, premog) je tovarna nabavljala večinoma v Ljubljani in Zagrebu. Les so ji dobavljali predvsem okoliški kmetje, na zalogi pa je tovarna vedno imela do 15 vagonov rezanega lesa.*^ Tovarna meril je izdelke prodajala v glav- nem na domačem trgu, nekaj jih je tudi iz- važala, in sicer v Avstrijo, Belgijo in celo v Palestino. Izvoz je bil zelo otežen zaradi kli- rinških obračunov. Tovarna ni imela svojih zastopništev, temveč je prodajala izdelke prek svojih potnikov. Tako se je npr. Ivan Mikolič pogodil leta 1939 z Martinom Šeli- gom iz Zagreba da bo le-ta prodajal izdelke na območju dravske, savske, primorske, vr- baske, večjega dela drinske ter na odsekih donavske in zetske banovine, skratka na ob- močju skoraj celotne Kraljevine Jugoslavije. Za to naj bi prejemal 7 "/o provizije od pro- danih izdelkov.*^ Izdelke so pošiljali do kup- cev po železnici, za prevoz od tovarne do železniške postaje pa so uporabljali lastno konjsko vprego. Prodajo izdelkov sta oteževala predvsem konkurenca v industriji lesne stroke in upa- danje gradbene dejavnosti. Dokaj višje da- jatve v primerjavi z drugimi banovinami so onemogočale lastniku še večji dobiček. De- lovna sila je bila domača (tujcev podjetje ni zaposlovalo). Število delavcev je vseskozi ni- halo. Medtem ko jih je bilo v letu 1931 še 151, je število v naslednjih dveh letih zaradi go- spodarske krize, ki je zajela tudi Jugoslavijo, padlo (za leto 1933 navajajo samo 30 delav- cev). Ze leto pozneje jih je bilo dvakrat toli- ko, v naslednjih letih pa se je število delav- cev še povečalo, in sicer: 1935 — 104; 1936 — 126; 1937 — 155; 1958 — 155; 1939 — 161; 1940 — 126.19 Razmerje med številom moških in žensk je bilo v povprečju 1:1, čeprav se je tudi to razmerje spreminjalo. Delovna sila je bila v glavnem nekvalificirana. Najbolj kvalifici- rana sta bila obratovodja Gladež in ključav- ničarski mojster Janko Zupančič. Slednji se je že leta 1933 spri z lastnikom in zapustil tovarno. V tovarni ni bilo delavcev ne s sred- njo in tudi ne z višjo ali visoko izobrazbo. Vse posle v tovarni sta v glavnem vodila lastnik tovarne Ivan Mikolič in njegova žena. Ivan Mikolič je bil sin mežnarja iz Zelimelj pod Turjakom. Njegova žena Marija je bila branjevka, rojena v okolici Reke. V letih ta- koj po I. svetovni vojni sta prišla tako rekoč goloroka v Šmartno pri Slovenj Gradcu in KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 165 : vzela v zakup gostilno (pri Kacu). V isti stavbi sta imela tudi trgovino. Z raznimi goljufijami in prevarami, s katerimi sta pre- cej kmetov iz okolice spravila na boben, sta si tako v kratkem času nagrabila precejšnje premoženje, da sta lahko kupila Tovarno me- ril. Le-ta je pod novim lastnikom bila znana daleč naokrog kot najbolj nesocialna, z naj- nižjimi plačami in najslabšimi delovnimi po- goji ter je kot taka bila predmet številnih kritik. Za vse to se lastnik ni zmenil in je mirno nadaljeval s svojim sistemom kapita- lističnega izkoriščanja. Leto za letom si je na račun delavskih žuljev kopičil premože- nje: opremljal tovarno z novimi stroji, ob tovarni si je zgradil veliko stanovanjsko hišo, kupil je šest-cilindrski avto znamke Opel in kupoval posestva. Delavce je zelo slabo plačeval. Uvedel je 9-urni delavnik, plačeval pa ga je kot osem- urnega. Povprečna plača delavca je znašala 450 do 500 din mesečno, medtem ko so de- lavci v drugih tovarnah zaslužili 1400 do 1600 din. Razmerje med povprečnim zasluž- kom delavca in dobičkom kapitalista je bilo i : 12. Bile pa so tudi razlike med plačami različnih kategorij delavcev, posebej pa še med plačami moških in žensk, saj so le-te za enako delo prejemale manjšo plačo kot moški. Zato je imel lastnik interes zaposliti čimveč žensk. S takšnimi plačami so delavci le težko shajali. Na srečo je bila večina med njimi polproletarcev, ki so imeli doma nekaj zemlje, sicer bi bilo njihovo življenje še težje. Delavcem so se dogajale še številne druge krivice. Pogosto se jim nadure niso prizna- vale, niso imeli zaščitnih sredstev (delovni plašči, rokavice in maske), varnostnih na- prav na strojih ni bilo itd. Ce je Mikolič izvedel, da bo v tovarno prišla inšpekcija, je ukazal na hitro montirati varnostne na- prave; bolj nevarne stroje je sploh ustavil, delavca pa poslal na drugo delo. Ko pa je inšpekcija odšla, so morali varnostne napra- ve s strojev spet odstraniti, češ da ovirajo delo. Zaradi pomanjkanja varnostnih naprav in zaščitnih sredstev so bile nesreče pri delu zelo pogoste. Lastnik tovarne je delavca v takem primeru ozmerjal, vso krivdo zvrgel na njega in mu je celo pred komisijo suge- riral, češ da si je nesreče kriv sam. Mikolič je delavce izsiljeval tudi med dr- žavnimi volitvami 1935 in jim grozil z odpu- stom, če se ne bodo podpisali za kandidata, za katerega je navijal on. Delovni čas v tovarni je trajal od 7. do 12. ure in nato spet od 13. do 17. Delati je bilo treba tudi ob sobotah. Dopustov ni bilo, prav tako tudi ne odmora za malico, niti organi- zirane prehrane v tovarni, delavci so si mo- rali malico prinesti s seboj in jo pojesti mi- mogrede med delom. Za evidenco prisotnih so uporabljali posebne markice. Kršitve de- lovnih dolžnosti so bile strogo kaznovane — neredko z odpusti delavcev. Mikolič je bil sicer kot nasprotnik nacizma že aprila 1941 zaprt v zbirnem taborišču za izseljence iz Mislinjske, Dravske in Mežiške doline v Smartnem in nato izseljen, bil pa je vedno nasprotnik tudi OF. Iz izgnanstva se je vrnil v Ljubljano in sodeloval pri orga- nizaciji »-bele garde«. Po vojni je zbežal v Argentino. Skratka, njegovi nekdanji delavci ga poznajo kot človeka brez značaja, brez vsakega socialnega in nacionalnega čuta, zvi- tega, podlega in vsestranskega izkoriščeval- ca. Tudi njegova žena ni bila nič boljša od njega. Zato so se na sestanku, ki je bil dne 23. 7. 1945, vsi delavci Tovarne meril soglasno iz- rekli proti njegovi vrnitvi.^c Vsestransko izkoriščanje, slabi delovni po- goji itd., so ustvarjali med delavci veliko nezadovoljstvo in jih sililo v reševanje svo- jega težkega položaja. Prvi je skušal organi-, zirati tovarniške delavce leta 1933 Janko Zu- pančič. Zborovanje delavcev je bilo v Dru- škovičevi gostilni na Glavnem trgu v Slo- venjem Gradcu. Delavcem je govoril pred- stavnik sindikatov iz Ljubljane, podpisali so tudi pristopne izjave. Ta organizacija je ob- stajala le nekaj mesecev. Mikolič je prek svojih agentov izvedel za organizacijo delav- cev. Hitro je interveniral in začel je odpušča- ti delavce, predvsem člane odbora. Zagrozil je, da bo vse organizirane delavce odpustil iz službe in najel druge. Prepričal jih je, naj ne nasedajo Zupančiču, češ da mu le-ta hoče na tak način škodovati, ker sta v osebnem sporu. Nato jih je še pogostil. Tako je Mi- količu uspelo, da je razbil delavsko organi- zacijo. Isto leto sta bila v tovarni tudi dva poskusa organiziranja partijskih celic, ven- dar sta propadla.2i Tako je bilo vsakršno organiziranje delav- cev onemogočeno, delavci pa so ostali še na- prej izpostavljeni neusmiljenemu izkorišča- nju. TOVARNA MERIL V CASU OD 1941—1945 Po izgonu lastnika Mikoliča je bila Tovar- na meril še v letu 1941 podržavljena. Za upravnika tovarne so Nemci postavili nje- govega nekdanjega lastnika J. A. Siegla. 166 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 33 1985 Njega je pozneje zamenjal Hosner, ki je bil komunist in je hodil na partijske sestanke k Tretjaku v Pameče.^^ Število delavcev to- varne je bilo na začetku okupacije približno tako kot pred njo. Spreminjati pa se je za- čelo leta 1942, ko so se začele mobilizacije v nemško vojsko. Precej delavcev je odšlo tudi v Arbeitsdienst (nemško delovno služ- bo), pozneje pa tudi v partizane. Za leto 1943 se omenja samo 73 zaposlenih, od tega 40 delavcev in 28 delavk, ostali pa so bili urad- niki in strokovno osebje. Njihove plače so bile določene po tarifi za lesno industrijo in obrt na slovenskem Štajerskem. V bilanci za leto 1941 se omenja proizvod- nja takih izdelkov kot pred vojno, prav tako tudi za naslednja leta, vendar je znano, da so v tem času izdelovali v tovarni tudi po- trebščine, namenjene za vojsko (lesene ba- rake, garderobne omarice, sanitetne omarice itd.).23 Med vojno je bilo investiranega v tovarno le 5500 RM kapitala, oziroma 39.083 din po tečaju iz leta 1940 in 1941. Nabavljene pa so bile naslednje naprave: avtomat za brušenje krožnih žag sistema Volmer, aparat za žgalno slikanje, aparat za čiščenje olja, 10 ročnih brizgaln, požarna brizgalna na motor ter ne- kaj pisarniškega materiala in pripomočkov. Ob koncu vojne je bilo v tovarniški blagajni še 2371 din, na zalogi pa še precej različnih proizvodov. 2* Med vojno je imela tovarna svojo obratno stražo, sestavljeno iz samih delavcev tovar- ne. Ni znano, da bi bili Nemci ob odhodu poškodovali tovarniške stroje oziroma na- prave. Med okupacijo v sami tovarni ni bilo kakš- ne organizacije delavcev, bili pa so skoraj vsi organizirani drugod in so podpirali narodno- osvobodilni boj. Približno 30 delavcev je od- šlo tudi v partizaneod teh jih je padlo 10.-^ V letu 1944 (oktobra) so partizani — kurir- ji vojaške kurirske postaje 1—13 (nekdanji delavci tovarne) celo vdrli ob 10. uri zvečer v tovarno, izvedli manjšo sabotažno akcijo oziroma potrgali nekaj transmisijskih jerme- nov, zaplenili precej materiala in spregovorili delavcem popoldanske in nočne izmene ter se neovirano umaknili iz tovarne.-' Glede na to, da so bili tovarniški delavci vsaj od leta 1943 v glavnem pristaši narodnoosvobodilne- ga gibanja, je gotovo prihajalo v tovarni do različnih ne preveč očitnih sabotaž in zavira- nja proizvodnje, zaradi česar lahko sklepa- mo, da tovarna ni naredila za okupacijo to- liko, kot bi sicer lahko. OPOMBE 1. Inž. Adolf Nejepse, Praga, spominski zapis, 10. 8. 1965. — 2. Arhiv Slovenije (AS), št. 311, Starejše tvrdke, dok. 2. — 3. Gl. op. 1. — 4. AS, št. 311, dok. 1. — 5. Gl. op. 1. — 6. Iz izjav, ki so jih dajali delavci tovarne 23. 7. 1945, ko so se na zborovanju odrekli proti vrnitvi Mikoliča. — 7. Franjo Jurjec, ustna izjava z dne 7. 5. 1984 (zapisal avtor). — 8. Pokrajinski arhiv Maribor, (PAM) letna poročila o poslovanju tovarne. Fond Tovarne meril, fase. 1. in 2. — 9. Fond, fase. 2. — 10. PAM, »Periodični podatki za leto 1937«, Fond, fase. 2. — 11. PAM, Potrdilo o članstvu, fase. 2. — 12. Po pripovedovanju Franja Jur- jeca, dopolnjena z dokumenti iz fase. 1. in 2. Fonda Tovarne meril. — 13. Dokument (formu- lar) za leto 1939, AS, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo (za 1.1939). —14. Isto kot op. 12, —¦ 15. Arhiv Tovarne meril, Iz kataloga Tovar- ne meril Ivana Mikoliča, delno dopolnjeno s spo- mini Franja Jurjeca. — 16. PAM, Letno poročilo za 1. 1935, Fond, fase. 2. — 17. AS, zbirka TOI. — 18. Fond, fase. 2. — 19. Iz letnih poročil Tovar- ne meril. Fond v PAM, fase. 1. in 2. — 20. Pod- poglavje napisano delno na osnovi podpisanih izjav delavcev Tovarne meril z dne 23. 7. 1945, delno po pričevanju Franja Jurjeca. — 21. Fra- njo Jurjee, ustna izjava, 7. 5. '84. — 22. Franjo Jurjee, ustna izjava. — 23. PAM, fase. 1 in pri- čevanje Franja Jurjeca. — 24. PAM, fase. 2. — 25. Franjo Jurjee, izjava. — 26. Iz napisa na spo- minski plošči v tovarni. — 27. Izjava Karla Kre- vka Marjana (vodje 1-13 oz. akcije), 1984 (v Ar- hivu Koroškega pokrajinskega muzeja revolu- cije).