(MMBSJMM GLAS LET Leto XLV - št. 47 - CENA 38 SLT Kranj, petek, 19. junija 1992 Pognati izvoz in turizem Udeležba na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije je bila rekordna, podpredsednik slovenske vlade Herman Rigelnik je ob koncu doživel spontan aplavz. Razumemo ga seveda lahko kot strahotno stisko, zlasti izvoznega dela gospodarstva, izvozni pa je z osamosvojitvijo Slovenije postal tako rekoč pretežni del gospodarstva. Kdor še ni, bo moral postati izvoznik, saj je slovenski trg premajhen in trenutno reven. Vlada se odloča za postopnost, zavrača šok-terapijo, zato so primerjave z Markoviče-vim programom vsaj zdaj bolj podobne zaletavanju vnetih kritikov Drnovškove vlade, ki jih bolj kot boljši gospodarski časi zanimajo predvolilne točke. Rigelnik je dejal, da vlada sodeluje z zbornico, da je dober partner Banka Slovenije in da ga veseli sodelovanje stroke, saj imamo doma dobre strokovnjake. Resne kritike vladnega programa iz njihovih vrst doslej še nismo slišali, kar je nedvomno dober znak. Spodbuden je tudi dogovor vlade z Banko Slovenije, ki bo sama interventirala pri tečaju, s pomočjo svojega instrumentarija, kar bo učinkovalo v dveh do treh tednih. Nedvomno je to bolje kot državni nakup mark, očitno tudi v Banki Slovenije, ki se je doslej izkazala z dosledno denarno politiko, dobro vedo, da je mark dovolj, ker smo vsa leta pridno varčevali v markah in da imajo izvozniki zaradi tega na vratu absurdno zanko, kajti čim več izvozijo, tem bolj si znižajo tečaj. Navkljub vsemu pa je izredno težko napovedati, kakšno usodo bo vladna zasnova ekonomske politike doživela v parlamentu, dovolj zgovoren je zaplet pri lastninski zakonodaji. Na seji upravnega odbora zbornice smo slišali kup pozivov k treznosti, k zdravemu razumu, upam, da ne bo poslanca, ki bi oviral izvoznike, saj bi si s tem žagali vejo, druge rešitve kot pognati izvoz in turizem pač ni, jih je komentiral Rigelnik. Seveda tudi brez ureditve državnih financ gospodarskega razvoja ne bo, vlada obljublja, da jih bo počistila, konec junija namerava zaključiti proračunsko leto, napraviti premoženjsko bilanco države in začeti na novo, s čimer se bo spretno izognila skoraj 50 milijardnemu proračunskemu primanjkljaju. Toda enkrat je pač treba počistiti s preteklostjo, zato je nedvomno bolj kot to pomembno, da ne bi nato začeli z novim krogom nečistih računov in čudaških financ, kijih tudi novi podjetniki s pridom izkoriščajo. Mar nismo potemtakem bolj balkanski, kot si mislimo in želimo in nedvomno se bo od stare prakse težko posloviti. • M. Volčjak TRGOVINA S PERILOM IN KOZMETIKO Kranj, Gregorčičeva 8 /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU Prva obletnica slovenske državnosti Proslava na predvečer praznika Slavnostne seje slovenskega parlamenta ne bo, saj je K>la pred kratkim ob sprejemu Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Ljubljana, 16. junija - Osrednja prireditev bo na predvečer Praznika, 24. junija, ob 21.30 na ploščadi pred republiško skupščino, prenašala pa jo bosta radio in televizija. Občine pa bodo imele v naslednjih dneh priložnost, da tudi same obeležijo ta pomembni dan. Na osrednji slovesnosti v Ljubljani bo imel nagovor predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ki bo prišel na prizorišče v spremstvu predsednika skupščine in predsednika vlade dr. Franceta Bučarja in dr. Janeza Drnovška. Trije predsedniki bodo nato pregledali častno enoto Teritorialne obrambe Slovenije, kulturnoumetniški program pa bo trajal 35 tninut. Organizacijo slovesnosti vodi po sklepu vlade minister za informiranje Jelko Kacin. Stranke nove parlamentarne opozicije in poslanski klub Demos pa so na sestanku 16. junija sklenili, da mora proslavo pripraviti skupščina, sicer jo bodo opozicijske stranke, ki bodo 2. julija ob podpisu deklaracije o neodvisnosti organizirale prireditev Za demokracijo. • J. Košnjek Za odstotek nižje plače Kranj, 18. junija » Vlada se je pri plačah odločila za degresijo, kar ob manj kot 10-odstotni inflaciji pomeni nižje plače. Maja je bila inflacija 7, i-odstotna, kar pomeni, da bodo junijske plače lahko višje za 5,89 odstotka« po dosedanjem preračunu pa bi hite lahko za 6,89 odstotka. Vlada se ni odločila za zamrznitev, temveč za zadrževanje plač, kar naj bi dosegli s popravkom kolektivnih pogodb v gospodarstvu, temu ustrezno pa jih bo zadrževala tudi v negospodarstvu. Pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so že izračunali, da vladni ukrep pomeni nižje plače pri manj kot 10-odstotni inflaciji, pri 11 »odstotni pa se eskalacijski stopnji izenačita, kar si lahko razlagamo s tem, da vlada namerava inflacijo ukrotiti pod 10 odstotki. Nemara celo pod 5 odstotki, saj pri tolikšni inflaciji plače ne bodo rasle. Če bo inflacija od 5- do 10-odstotna pa bi se plače povečale za 4 odstotke in dodatno za 90-odstotnl delež rasti cea nad $ odstotki. Praktično torej za junij to pomeni, da bodo plače za i odstotek manjše, kot bi bile »o starem. • M. V. Po dveh tednih, kar so v sprevodu krenili po mestnih ulicah in se veselili slovesa od srednje šole, so se dijaki te dni pošteno spotili ob zaključnih izpitih. Kot pravijo sami, pa najhujše šele pride; tisti, ki so s šolo končali, bodo boljalimanj uspešno iskali prve službe, drugi, ki nameravajo na študij, se bodo naslednje dni še gulili in s strahom pričakovali, kako se bo izšlo na sprejemnih izpitih na fakultetah. - Foto: G. Šinik Kranj, 16. junija - Povsod v Sloveniji so lani začeli s programi javnih del za brezposelne. Na Gorenjskem so letos na ta način začasno priskrbeli delo 200 iskalcem zaposlitve. Poleg klasičnih komunalnih del so ponudili tudi programe s področja sociale, nege, vzgoje, izobraževanja... Več o tem na strani 5. - Foto: G. Sinik 7,4 odstotke nižje osnove plač Ljubljana, 18. junija - Junijska osnova za izračuna plač v zavodih, ki se financirajo iz proračuna (družbene dejavnosti) znaša 20.991 tolarjev, kar pomeni, da je za 7,4 odstotka nižja kot maja. Julija bodo izplačali regres, ki bruto znaša 18.500 tolarjev, kjer so Že izplačali večje, jih bodo morali poračunati. Po majskem povišanju torej sledi junijsko znižanje plač v negospodarstvu, odločitev vlade je Mile Šetinc na tiskovni konferenci pojasnil kot usklajevanje plač z rastjo v gospodarstvu po dosedanji formuli. Po marčevski odmrznitvi plač v gospodarstvu se je to odrazilo v majskem skoku plač ne negospodarstvu, aprila pa niso tako porasle, kar odseva v junijskih plačah negospodarstva. # M.V. Ne bomo plačevali za druge Ljuljana, 18. junija - Slovenska vlada bo skušala načelo "suverenega dolga" uveljaviti tudi pri tujih komercialnih bankah, ki so dale posojila bivši Jugoslaviji. Stvari se zapletajo, ker vse republike bivše Jugoslavije ne plačujejo več obresti reprogramiranih posojil tujih komercialnih bank in obstaja nevarnost, da bi jih Slovenija zaradi klavzule o solidarni odgovornosti plačevala tudi za druge. Plačevala naj bi le obresti in kasneje tudi glavnico posojil, ki so jih dobili subjekti v Sloveniji. Slovenski delež je približno 8-odstoten, znaša od 400 do 500 milijonov dolarjev. • M.V. Slovenija - vaš partner IZREDNO W UGODNO! Cement Salonit - Anhovo SAMO 459 SLT 2 Merkurjevo kartico pa že za 436 SLT. CENI STA Z DAVKOM! Milijon ton jekla Jesenice, 18. junija - V jeklarni Bela na Jesenicah so danes odlili milijonto tono jekla. Jeklarna je začela delati 13. marca 1987 in je največ jekla izdelala pred tremi leti in sicer 230.800 ton, lani pa le 72.300 ton, ker je zaradi pomanjkanja jeklenega odpadka stala kar 48 dni. N. D. Bled, junija - V nedeljo, 21. junija, se bo v Festivalni dvorani na Bledu začela poslovna konferenca "Slovenija - vaš partner", ki jo prireja Mednarodno združenje slovenkih razvojnih partnerjev Biro Ljubljana. Potekala bo tri dni, na nje se bo zbralo približno dvesto poslovnežev iz Slovenije in tujine, med njimi tudi slovenski rojaki. Prvi dan bodo sodelovali predstavniki slovenske vlade, govoril bo tudi dr. Janez Drnovšek in dr. Andrej Ocvirk kot predsednik organizacijskega odbora ter predsednik GZS Fe-ri Horvat. Naslednja dva dneva pa bosta v znamenju predstavitve posameznih projektov, napovedanih je kar 400 projektov 50 slovenskih podjetij s področja turizma, strojegradnje, kovinsko predelovalne in elek-tro industrije. Predvideni so tudi obiski nekaterih slovenskih podjetij. • M. V. VELIKA AVTOMOBILSKA TOMBOLA Jutri, v soboto, 20. junija 1992, ob 14. uri v Športnem centru v Kranju • skupna vrednost dobitkov 4.990.000,00 tolarjev • tombolske kartice po 250.- tolarjev Po koliko so fige v žepu? Prvi mesec Drnovškove vladavine komentatorji ocenjujejo zelo različno. Celo v sobotnem »Delu« smo prebrali dve nasprotujoči si oceni. Mija Repovi v uvodniku »Sobotne priloge« ocenjuje, da je Drnovšek začel dobro. Danilo Slivnik pa je veliko bolj skeptičen in gotovo ne brez razloga. Eden prvih ukrepov Drnovškove vlade je bilo povečanje plač v družbenih dejavnostih in državni upravi za kar 38 odstotkov. Drnovškova vlada je verjetno prva vlada v slovenski zgodovini, ki sije takoj, koje prevzela oblast povečala plače in to kar za 38 odstotkov. Po burnem odzivu opozicije in negativnih ocenah strokovnjakov (npr. Mencingerja) je Drnovšek začel iskati grešnega kozla. Zato so odstavili Aleša Čerina, sekretarja vlade, ki ni bil »ne kriv, ne dolžen« in ga zamenjali s članom LDS. Dobro obveščeni trdijo, da je ravno povečanje plač povzročilo »vdor v monetarni sistem«, javno je seveda krivda padla na SDK in SPIZ. Da bi čimbolj prikrili napako vlade, so javnosti vrgli kosti za glodanje. Iz finančnega ministrstva so se pojavile govorice, »da sta Janševo in Bavčarjevo ministrstvo najemali v tujini kredite« in »da vlada na področju jinanc anarhija«. Skratka, Drnovšek in Kopač sta svojo napako skušala zakriti z obtoževanjem svojih kolegov v vladi, tako da je v javnosti nastal vtis, da skuša vlada narediti red in to v trenutku, ko nerazumno razmetava denar davkoplačevalcev. V petek se je megla že razkadila, ko je bil v »Delu« objavljen spisek tistih, ki so se zadolževali v tujini. Na njem sploh ni obrambnega ministrstva, notranje ministrstvo pa se je zadolžilo le za 21 milijonov tolarjev. Mija Repovž, kije v sredo obtožila obe ministrstvi »finančnih balkanalij«, pa v soboto o tem modro molči, piše hvalospeve Drnovškovemu programu, seveda ne omenja povečanja plač za 38 odstotkov obenem pa hvali, kako bo Drnovšek spodsekal inflacijo »z zamrznitvijo plač«! In zakaj jih je moral prej zvišati za celih 38 odstotkov? Pa razumi, če moreš! Tako je nastala situacija, ko posamezni ministri polemizirajo med seboj po časopisih, le da Drnovšek in Kopač očitno nista imela zadosti poguma, ampak sta v ogenj poslala novinarje. Zaenkrat je glavna žrtev bivši finančni minister Šešok, ki je bil kot »glavni krivec« obtožen za finančno anarhijo. Toda. Drnovškova vlada je že priznala, sicer posredno, da je bivši finančni minister Šešok tisti, kije bil v prejšnji vladi proti tako velikemu povečanju plač. Sedaj ga skušata Drnovšek in Kopač »pomočiti«, čeprav sta sama povzročila anarhijo na finančnem področju. Zato smo dobili situacijo, ko člani vlade vodijo »časopisne seje« in polemizirajo po časopisih, vlada pa ima kar dva človeka, ki skrbita za njen boljši ugled v javnosti. Zlobneži pravijo, da je njuna naloga sproti povzemati stališča posameznih ministrov, da Drnovšek lahko povzame sklepe. To smo že videli v drugem obdobju Peterletove vladavine, ko Peterle ni bil več zadovoljen z vlogo prvega med enakimi. Ali gre Drnovšek po njegovi poti? Njegov številen kabinet svetnikov vsekakor spominja na trop Tudjmanovih svetovalcev, kar ni ravno poceni. V sredo je Drnovšek dobil od koalicije, ki ga je pripeljala na oblast, prvi NE! Seveda ni žrtvoval kmeta (ker potem ne bi kandidiral Kopača za Gasparijevega namestnika), kot skuša stvar zamegliti dvorni karikaturist LDS Franco Juri v »Delu«. Neizvoli-tev Kopača pomeni resno opozorilo Drnovšku, da sredina ne bo več mirno prenašala »vaj v vladanju« in da naj končno umiri nenasitne apetite Školjčevih skojevcev po ministrskih foteljih. »Mladina« je namreč že lansirala govorice, da sta naslednja na »listi za odstrel« ministra Jeraj in Krajne. Veliko vprašanje je, ali je Drnovšek sploh razumel opozorilo, ker je kmalu po tem odletel iz deževne Ljubljane v sončni Rio de Janeiro. Ko je Drnovšek »dahnil DA« liberalnim demokratom, je Janez Janša izrazil upanje, da bo Drnovšek spremenil LDS iz levičarske, destruktivne stranke v resno stranko, ki bos posobna vladati. To se očitno še ni zgodilo. Zdi se, da Školjčevi skojevci dajejo osnovni ton Drnovškovi politiki. Takoj, ko je Drnovšek prevzel mesto predsednika vlade, so skojevci, kot se za njih spodobi, v lastnih vrstah izvedli diferenciacijo. V »Mladini« so oblatili Edvarda Ovna, predstavika podjetniške struje v LDS, ki naj bi bil prek firme »Sonce« vmešan v afero »Jasmin Držanič«. Mogoče so bili glavni iniciatorji celotne »afere« ravno tisti, ki so od Jasmin Držanič dobili stanovanja. V »Mladini« se je kot tožilec pojavil le »človek za vse naloge« Jaša L. Zlobec. Tako je Edvard Oven dobil »lepo zahvalo«, ker je priskrbel reprezentančno opremo za poslanski klub LDS na Tomšičevi 5 v Ljubljani. Seveda imajo zadnje »vaje v slogu« v slovenski politiki tudi politično ozadje. V »Nedeljskem« in »Novicah« objavljeni odlomki iz Janševe knjige »Premiki« kažejo, kakšno negativno vlogo sta odigrala tako LDS, kot tudi Peterle v osamosvajanju Slovenije. To je očitno povzročilo nervozo v obeh taborih. Jaša L. Zlobec se je oglasil in obtožil obrambno ministrstvo, da se denar od najemnin za vojaške objekte steka v obrambno ministrstvo. Žalostno je, da Zlobec kot poslanec republiške skupščine ne ve, kaj piše v zakonu o proračunu, ki ga je verjetno pomagal sprejemati, saj tam natančno piše, da se denar od vojaških objektov steka v proračun, torej v finančno ministrstvo! Končno bi Zlobec o tem lahko pobaral Kopača, ki sije delo v ministrskem fotelju predstavljal preveč idealistično, ko pa je postal minister, je začel stokati, da so dvnevi v fotelju »grozni«, da je vsak dan delal po 13, 14 ur, pa tudi v sobotah in nedeljah... Lojze Peterle je v Celju v petek obtožil »bivše komuniste«, da slabo vodijo slovensko državo. Isti dan je na Jesenicah dr. Jože Pučnik povedal, da se je Peterle, še ko je bil predsednik vlade, brez njegove vednosti pogovarjal s prenovitelji. Peterle jim je ponujal mesto podpredsenika vlade, samo da bi se obdržal na oblasti. Skratka, svet ni rdeče-črn, oblast je opojno mamilo in celo Lojze Peterle bi sklenil pakt z »rdečimi hudiči«, samo, da bi se obdržal na oblasti. Sedaj je Peterle še napovedal, da je za čimprejšnje volitve. Toda z oblasti je odletel, ko je »zminiral« že skoraj sprejet kompromis o volitvah. Desnica se ne bo zlepa odrekla večinskemu volilnemu sistemu, apetiti, da bi postala »slovenska HDZ«, so premočni. Če Peterle spet javno ponuja kompromis o volitvah, potem to pomeni, da hoče ohraniti lep in čist obraz. Po kostanj v žerjavico bo Peterle poslal narodnjake, klub Demos in mogoče SLS. LDS bo še naprej izvajala »vaje v vladanju«, toda kaj, če se bo »Drnovšku zgodil Peterle« in to v njegovi najslabši verziji? Volilci, letos ne pričakujte volitev! Jože Meglic Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Razprava o volilnih zakonih in lastninjenju seje vendarle začela Prvo upanje na zimske volitve Ker so zbori slovenske skupščine v sredo z dvotretjinsko večino, kar je glede na običajno slabo udeležbo prijetno presenečenje, sprejeli osnutke prvih treh volilnih zakonov, se je upanje, da bomo Slovenci ponovno volili konec letošnjega leta v ustavno predvidenem roku, povečalo. Seveda, če taka pozitivna presenečenja ne bodo zamenjale blokade. Ljubljana, 17. junija - Dogodki pred sredo takega razpleta niso napovedovali, saj so nekatere opozicijske stranke, predvsem narodni demokrati in liberalci, pa tudi celoten poslanski klub Demosa, obljubljale trdno vztrajanje na svojih stališčih, narodni demokrati pri referendumu o volilnem sistemu, liberalci pa pri odločitvi, da novi lastninski zakon ne sme na dnevni red, dokler tudi zbor združenega dela ne bo vzel v obravnavo starega Ume-kovega, kar sta druga dva zbora storila. Zbor združenega dela stališča ni spremenil in bati se je bilo, da nov lastninski zakon sploh ne bo prišel na dnevni red. Sodelovanje z Udbo Danijel Starman je predlagal, da bi moral vsak kandidat na prihodnjih volitvah opisno izjaviti, da ni sodeloval z Udbo. Njegov predlog je bil z navadno večino v zboru občin sprejet, vendar nima veljave, ker je to del volilne zakonodaje, ta pa se sprejema z dvotretjinsko večino. Kako z divjimi privatizacijami V razpravi o lastninskem zakonu je bilo veliko govora o načinu, kako stopiti na prste tistim, ki so doslej divje privatizirali družbeno premoženje. To bo očitno težko izvedljivo. Poslanci so menili, da morajo biti privatizacijski postopki javni, da ima Agencija za privatizacijo prevelika pooblastila in moč. Kar precej strank, med njimi krščanski demokrati, prenovitelji, socialdemokrati, so terjali tudi do 60 - odstotno brezplačno razdelitev delnic, več pa naj bi dobili tudi pokojninski skladi. Predlagali so, da bi morali ločevati med novo zaposlenimi in tistimi, ki imajo daljšo delovno dobo ter upokojenci, sedanji menedžerji pa ne bi smeli postati tudi lastniki. Seveda pa je treba slovensko premoženje najprej oceniti. Eden od predlogov je bil tudi, da bi neizpolnjene dele kolektivnih pogodb upoštevali pri lastninskih deležih. Najprej zakon o referendumu Ustavna komisija skupščine je zavrnila predlog narodnih demokratov o razpisu volilnega referenduma. Komisija je menila, da je treba najprej sprejeti zakon o referendumu, saj se bodo podobne zahteve še pojavljale. Poslanci so sprejeli predlog za izdajo zakona o volitvah v državni zbor z osnutkom zakona, predlog za izdajo zakona o državnem svetu z osnutkom zakona in predlog za izdajo zakona o volitvah predsednika republike z osnutkom zakona. Največ problemov je bilo v družbenopolitičnem zboru, kjer je bila dvotretjinska večina zagotovljena šele popoldne. Družbenopolitični zbor in zbor združenega dela sta sklenila, naj ustavna komisija čim prej pripravi predloge zakonov, zbor občin pa je izglasoval, da je to dolžna storiti vlada. Glede osnutkov zakonov bistvenih ugovorov ni bilo. Vseeno je treba omeniti stališča treh strank. Zeleni ne izključujejo možnosti uporabe starega ključa za volitev v družbenopolitični zbor, kjer je veljal čisti proporcionalni sistem, socialisti menijo, da daje razdelitev Slovenije na 88 enot večje možnosti močnejšim strankam in da bi bilo treba omogočiti, da bi se vsaka stranka v vsaki volilni enoti lahko predstavila z listo in ne samo z enim kandidatom, izrekli pa so bojazen, da bi se v predvolilno propagando krščanskih demokratov vključila tudi Cerkev, socialdemokrati pa so proti prevladujočemu večinskemu sistemu in za višji prag, potreben za vstop v parlament, po njihovem najmanj štirje poslanci. Odvijati se je začel tudi klop-čič sprejemanja lastninske za- konodaje. Zbor združenega dela je sprejel predlog za izdajo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij z osnutkom zakona, ki so ga pripravili poslanci Pintar, Deželak in Šetinc, podpisala pa ga je tudi poslanka Angelca Žerovnik. politični zbor obravnavala Umekov predlog, zbor združenega dela pa ne, ki pa bi ga, po sodbi zbora občin, moral in bi ga bilo treba v to prisiliti. Šele potem, ko bi bila znana usoda Umekovega zakona, bi se lahko lotili najnovejšega. Bodo dr. Bučarja tožili Predsednik skupščine dr. France Bučar je bil še posebno v zboru občin deležen številnih kritik na račun izjav, kijih je dal o sedanji opoziciji, da je nezrela, nedemokratična in hujša, kot je bila prejšnja. Terjali so opravičilo, zahteva po njegovem odstopu pa je že nekaj časa znana. Predsedniško mesto naj bi prevzel nekdo iz nove opozicije. Liberalna stranka pa razmišlja o možnosti uvedbe kazenske ovadbe zoper predsednika skupščine. Ta stranka tudi odreka legalnost izvolitve dr. Dušana Pluta za predsednika Zelenih, kar prizadeti Plut kategorično zavrača. Družbenopolitični zbor je o njem začel razpravo, burneje pa jc bilo v zboru občin. Zbor občin je najnovejši predlog uvrstil na dnevni red, o njem pa še ni razpravljal, starega Umekovega predloga pa še ni umaknil, kar pomeni, da bo razpravljal o obeh in med njima skušal najti kompromis. Problem je v tem, da sta zbor občin in družbeno- V skupščini je bila v sredo tudi začeta razprava o predlogu za izdajo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. Družbenopolitični zbor je predlog sprejel. Glavni ugovor, predvsem s strani krščanskih demokratov, pa je bil, če je smiselno sprejemati takšen zakon pred privatizacijo.• J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Tržiški upokojenci o lastninjenju Za pravično delitev premoženja Tržič, 17. junija - Občinski odbor Sivih panterjev v Tržiču je povabil na okroglo mizo o lastninjenju republiškega poslanca Mileta Šetinca. Pogovor o prednostih in slabostih dosedanjih predlogov ter postopkih pri sprejemu zakonodaje. Udeležence so zanimala tudi denacionalizacijska vprašanja. Sprva je kazalo, da bo Mile Šetinc govoril le predstavnikom LDS iz Tržiča in Sivih panterjev Gorenjske, nazadnje pa se je na okrogli mizi o lastninjenju zbralo tudi osem tržiških upokojencev. Njihov pred nedavnim ustanovljeni občinski odbor sicer šteje le 12 članov, vendar so v Tržiču pričakovali večji obisk, je ocenil Bogdan Štemberger iz Kranja. Gost srečanja je v uvodu pojasnil zaplete ob dosedanjem sprejemanju lastninske zakonodaje in v nadaljevanju podrobneje opisal razlike posameznih zakonskih predlogov. Kot je med drugim poudaril, je sprejem zakona o lastninjenju usodnega pomena za Slovenijo, saj ni moč pričakovati pravega gospodarskega preobrata brez privatizacije, prav tako pa brez določitve lastnikov premoženja ne bo steklo vlaganje tujcev v dejavnosti pri nas. Zato je tudi sam sodeloval pri pripravi kompromisnega predloga zakona, ki bi omogočil čim prejšnji začetek privatizacije. Na vprašanje, kdo bo deležen delnic, je Mile Šetinc lahko odgovoril le z možnimi različicami v dosedanjih predlogih. Po njegovi oceni ni moč pričakovati, da bi razdelili vse premoženje, ampak največ 40 odstotkov vse lastnine. Pri tem se je zavzel, da bi bila delitev čimbolj pravična, s čimer so se strinjali tudi nekateri razpravljala. Manjkala pa niso niti povsem nasprotna mne; nja, češ da bodo ljudje sedaj kupovali nekaj, kar so sami ustvarili in je že njihovo. Razprava ni zaobšla problemov zaradi odvzetega premože nja v preteklosti. Kot je ocenil Franc Globočnik iz Tržiča, je drža va prav iz tega gradila vse drugo, a je žal na koncu vse propadlo Zato se skupaj z drugimi prizadetimi že več let prizadeva za od pravo povzročenih krivic, ki jih tudi v Tržiču ni malo; med dru gim se zavzemajo tudi za ureditev lastništva nekdanjega Gassner jevega gradu nad Bistrico. Kot je o tem dejal Mile Šetinc, LDS gleda na to iz drugačnega zornega kota in povezuje denacionalizacijo s procesom privatizacije, v katerem naj bi nekdanjim lastnikom zagotovili ustrezne deleže. • Stojan Saje Zakon o denacionalizaciji se ne izvaja V Sloveniji 62 tisoč beguncev Ljubljana, 18. junija 1992 - V prostorih stranke krščanskih demokratov sta se danes sestali delegaciji Slovenske gospodarske stranke - predsednik Edo Pirkmajer in podpredsednik Boris Pavšlar - ter Slovenskih kršanskih demokratov Lojze Peterle, podpredsednik Franc Miklavčič, Igor Umek ter Primož Bule. Pogovor je potekal predvsem o kompleksu lastninske zakonodaje s posebnim poudarkom na denacionalizaciji. Stranki se strinjata, da je potrebno obravnavati in sprejeti hkrati tudi spremljajočo zakonodajo k zakonu o lastninjenju, da bo izvajanje sploh mogoče. Skupno je bilo ugotovljeno, da se denacionalizacija kljub vsem že sprejetim pravnim aktom še vedno izredno počasi izvaja. Stranki sta se dogovorili za nadaljnje sodelovanje s poudarkom na ekspertnem delu pri pripravi in izvajanju lastninske zakonodaje. Primož Bule Ljubljana, 18. junija 1992 organizacijski tajnik SKD Ljubljana, 17. junija - V Sloveniji je zdaj že nad 62 tisoč beguncev iz Bosne in Hercegovine in 3700 iz Hrvaške. 16 tisoč beguncev j? nastanjenih v 59 zbirnih centrih v 47 slovenskih občinah, ostali so pri družinah. Med begunci je dve tretjini žensk, med njimi veliko nosečnic in porodnic. Polovica je otrok v starosti do 16 let-Med begunci je tudi nekaj vojaških obveznikov, ki pa jih Slovenija po svoji zakonodaji in mednarodnem pravu proti njihovi volji ne more vračati v domovino. Večina beguncev je Muslimanov, nad 70 odstotkov, petina je Hrvatov, poldrugi odstotek je Srbov, nekaj Romov in šest odstotkov pripadnikov drugih narodnosti-Slovenija ima en begunski center tudi na hrvaških tleh, v Banjo-lah, kjer je trenutno 352 beguncev iz BiH. Štiri tisoč beguncev želi odpotovati k svojcem na tuje, zlasti v Avstrijo in Nemčijo. Naše ministrstvo za notranje zadeve se Z BiH dogovarja o odprtju urada za izdajo potnih listin tem ljudem. • D. Z. Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: MoJe Pijadeja 1, telefon: 2\ 1-860. 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleiweisova 16, telefon: 218-463. telefax: (064) 215-366 / Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7 - 17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun — naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). _ Jj S seje kranjske vlade Tudi umazana voda teče le navzdol Kranj, 18. junija - Na včerajšnji seji kranjskega izvršnega sveta je bila obravnavana in sprejeta nova zasnova čiščenja odpadnih voda, Po kateri naj bi skušali v čim večji meri ločiti meteorne od fekalnih v°da, nekatera naselja pa priključiti na čistilne naprave sosednjih občin, da bi se s tem izognili prečrpavanju. Kranjski vladi je bil tokrat Predstavljen projek za novela-cijo dolgoročnega plana občine v sketorju odpadnih voda, ki ga je pripravilo Projektivno Podjetje Kranj. V izhodiščih je določeno: da morajo tehnološke vode uporabniki pred izpustom v kanalizacijo razstrupiti, fekalne vode naj se vodijo do ^stilnih naprav, v skrajnem Primeru, ko to ni mogoče, pa očistijo v triprekatnih greznicah; umazane padavinske vode s cest in parkirišč naj se skozi Peskolovce oz. oljne lovilce (pri parkiriščih) speljejo v vodotoke, čiste padavinske vode s streh in zelenic pa spusti v teren ali vodotoke. Na tak način bi bila dosežena ločitev fekal- nih voda od padavinskih, ki delovanje čistilnih naprav zelo motijo, ob velikih padavinah pa celo onemogočajo. Pri odvajanju fekalnih voda pa je v novi zasnovi predvidena sporazumna uporaba čistilnih naprav tudi v sosednjih občinah: Cerklje z območjem Krvavca naj bi se priključilo na čistilno napravo v Domžalah, desni breg Save od naselja Breg do Podreče naj bi povezali s kanalizacijo v Medvodah, območje Stražišča, Bitenj in Žabnice pa bi s kanalom povezali s čistilno napravo v Skofji Loki (v katere razširitev je v ta namen občina Kranj tudi investirala). Izkušnje namreč kaže- Vrnite potokom struge i Ob obravnavi koncepta čiščenja odpadnih voda, je bil na isti seji obravnavan tudi predlog odgovora na delegatsko vprašanje KS Bitnje o problemu nedelujoče čistilne naprave Bantale v Zg. Bit-njah. Kot osrednji problem (ne)delovanja te naprave je namreč ugotovljeno preveliko razredčenje odpadnih voda in problem neustreznih odvodov iz nje, oboje pa posledica neustreznega načina izvajanja kanalizacije v Stražišču. Dokler ne bodo spoznali, je bilo rečeno na seji kranjske vlade, da je potrebno ločiti padavinske vode od fekalnih, jim ob vsakem večjem nalivu grozi zali-tje z lastnimi odpadnimi vodami, posebej še ob dejstvu, da tudi odvod iz čistilne narave, zaradi konfiguracije terena, nima pravih dimenzij niti padca. Pregled na terenu pa je pokazal še na en pojav: opazno je spreminjanje strug in vkopavanje nekdanjih površinskih odtokov v ceveh (v nekaterih primerih v prav smešno majhnih premerih), kar pomeni pravo uzurpacijo. Ob večjih količinah vode se poplavam zato ni čuditi. jo, da je prečrpavanje odpadnih voda zelo drago, povrh vsega pa ne vedno najbolj zanesljivo. Ostalo naj bi čistili na Preobrazba tržiškega gospodarstva Kam usmeriti razvojne cilje Tržič, 17. junija - Domačin dr. Marijan Klemenčič je seznanil trži-ško vlado s prvim delom raziskave z naslovom "Socialekonomska ■n prostorska preobrazba tržiškega gospodarstva". Kot so se odločili, bodo z njegovo pomočjo pripravili izhodišča za strategijo razvoja občine. Ta dokument zahtevajo delegati občinske skupščine do »onca tega leta. Gospodarstvo tržiške občine Je zašlo v kritičen položaj. Pri •skanju možnih poti izhoda oziroma nove usmeritve je potrebno poznati širša družbenogospodarska gibanja ter izkušnje, podobnih območij v gospodarsko razvitejših državah, ugotavlja v uvodu prvega dela gradiva dr. Marijan Klemenčič. T° dejstvo je ponovil tudi na seji tržiškega izvršnega sveta, kjer je med drugim zaupal, da se kot domačin čuti dolžan pomagati po svojih močeh in sposobnostih pri razvoju kraja. Ni sicer gospodarski strokovnjak, vendar bi zaradi dolgoletnega ukvarjanja s problematiko prostorske preobrazbe lahko sodeloval pri osvetljevanju tržiških težav in iskanju izhoda iz njih. Kot je med drugim poudaril, je osnova za to mobilizacija vseh domačih sil, vendar mora odločitev o usmeritvah razvoja sloneti na strokovnih osnovah. Pri uresničitvi slehernega programa bo po njegovi oceni treba postaviti v ospredje izobraževanje prebivalstva. Glede slednjega so člani izvršnega sveta menili, da je velika napaka izguba domačega srednjega šolstva v preteklosti in tudi strokovno šibko izobraževanje v poklicnih šolah. Ob ugotovitvi, da terciarna dejavnost ne more rešiti problemov centralni čistilni napravi v Kranju in na nekaj lokalnih, ki pa se s svojim delovanjem niso posebno obnesle. • S. Ž. tržiškega gospodarstva z dvema velikima tovarnama na čelu, so se še spraševali, v kolikšni meri lahko občina sploh usmerja gospodarski razvoj. Izrazili so tudi dvom o koristnosti takih in drugačnih raziskav, ki povečini obležijo v predalih raznih uprav. O tem so več spregovorili tudi ob obravnavi poročila o raziskovalni dejavnosti v občini preteklo leto in programa letošnjih raziskav. Kot so se odločili, bodo letos namenili za 4 raziskave 200 tisoč tolarjev, od tega 120 tisočakov za pripravo strategije preobrazbe tržiškega gospodarstva. Te naloge se bo lotil dr. Klemenčič ob sodelovanju občinskih strokovnih služb. • Stojan Saje Program javnega dela v begunskem centru Na Jesenicah je več kot 2.000 beguncev Jesenice, 18. junija - Jeseniški izvršni svet je sprejel program javnega dela v begunskem centru na Hruški. Stalni zdravstveni nadzor "i organizacija prostovoljnih aktivnosti za otroke in odrasle. . V jeseniški občini je že 2112 beguncev iz Bosne in Hercegovac Okoli 500 jih je v zbirnem centru na Hrušici, v barakah SCT - Novista iz Ljubljane, fbirni center so odprli na podlagi odredbe republiškega štaba za civilno zaščito, vendar je Vse naloge v zvezi z otvoritvijo centra opravljala delovna skupina. Obseg dela je prerasel kadrovske, strokovne, organiza-c,jske in druge možnosti članov delovne skupine, so sode-°yali tudi drugi. Stalno sodelujejo s Centrom za socialno delo, Rdečim križem, občino, zdravstvenim domom, Policij- sko postajo Jesenice, stranko SDA, Karitasom in drugimi. Maja, ko je bilo na Jesenicah že več kot tisoč beguncev, so se pojavile prve resne težave. Med drugim zbirni center tehnično ni bil zadovoljivo usposobljen za sprejem beguncev. V centru ni bilo redno zaposlenih, zato so pri organizaciji dela aktivno sodelovali tudi begunci sami ob pomoči aktivistov Rdečega križa, Centra za socialno delo ter civilne zaščite. Zdravstveno varstvo se je v začetku reševalo neorganizirano, begunci so v strahu pred diverzijo varovali center sami, pomagala pa je tudi stranka SDA. Ker je danes beguncev na Jesenicah zares veliko, se soočajo z več problemi. Morali bodo napraviti spisek vseh beguncev in ugotoviti njihov socialnoekonomski položaj, zagotoviti potrebne prostore za skladiščenje humanitarne pomoči in prostore za delo humanitarnih organizacij. Pripravljajo se tudi na to, da bi organizirali prostovoljne aktivnosti za otroke in odrasle, med drugim tudi verske obrede katolikom in muslimanom. Patronažna služba je obiskala večje družine in vse družine z majhnimi otroki, ki so bili sistematično pregledani in cepljeni. Center vsak dan obisku- ^asedal je gorenjski svobodni sindikat Inšpekcije dela so nemočne Jesenice, 16. junija - Težišče dela sindikalne pravne službe se s svetovanja posameznikom prenaša na pomoč sindikatom podjetij in ^upnikom. Gorenjski svobodni sindikati z dvema pravnikoma obedujejo obsežno problematiko v zvezi z izvajanjem kolektivnih P°godb, delovnih razmerij, reorganizacij podjetij in podobno. V petih podjetjih je svobod-jjerr»u sindikatu na Gorenjskem "sPelo preprečiti dvomljive Pfivatizacije, ki bi delavcem ?ele dei0 jn premoženje, smo »mali na zadnji seji območne 'ndikalne organizacije na Jericah. Sindikalni pravniki tu-J, Vstopajo delavce v stečaj-gb postopkih (Elan, BPT, K-.,ni)» sodelujejo pri pogaja- Jih v podjetjih, veliko pa je tu- ' ^e posameznih pravnih na-etov. Pravnica Lucija Vuga je Zrnere na Gorenjskem takole cenila: »Gorenjskim podjet- jem gre slabo, zakonodaje nikjer ne jemljejo resno, predpisi pa so tako nežni, da za protizakonito ravnanje ni sankcij. Vodstva rešujejo podjetja na tak način, da odpuščajo delavce in nenadoma celo drobne kršitve postanejo zadosten razlog za odpust. Podjetja se preoblikujejo na tak način, da se naglo privatizirajo. Največ opravka imamo pri tehnoloških presežkih, za kar se odločajo tudi podjetja, ki za to nimajo denarja. Direktorji prepuščajo delavcem, da tožijo za tisto, kar jim pripada, saj se zanašajo na dolgotrajne postopke na sodiščih. Rešujejo jih tudi tako, da dele podjetij prepustijo zasebnikom z delavci vred, čez čas pa zasebnik začne odpuščati. Najslabši je položaj delavcev pri zasebnikih, kjer mnogi delajo neprijavljeni in nezavarovani, ko pa zanje ni več dela, jih enostavno odslovijo.« Problem predstavljajo tudi dolgotrajni stečajni postopki, je dejala Lucija Vuga, ki zastopa 900 delavcev BPT v stečajnem postopku in je tudi v upniškem odboru. Slednji je hotel pred časom odstaviti stečajnega upravitelja zaradi zavlačevanja stečajnega postopka, razha- jeta zdravnik in medicinska sestra, imajo pa stalen nadzor nad higiensko epidemiološkimi razmerami v centru. Jeseniški izvršni svet je na minuli seji sprejel program javnega dela v zbirnem centru za begunce na Hrušici Javna dela obsegajo dežurno službo v centru in nuđenje pomoči beguncem. V javno delo bodo vključili pet oseb. Zaposlili bodo upravnika centra in štiri recep-torje. Stroške izvedbe programa javnega dela krije republiški zavod za zaposlovanje - denarno pomoč osebam, vključenim v javno delo, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stroške zdravniškega pregleda, stroške prehrane in prevoza na delo.© D. Sedej janja upravitelja z upniškim odborom in visokih stroškov. Nagrada stečajnega upravitelja znaša 15 zajamčenih bruto dohodkov, stroški stečajne ekipe so presegli dva milijona, angažiranih je kopica svetovalnih firm. Upniški odbor pričakuje, da bo upravitelj čimprej oblikoval stečajno maso in dokončal postopek s prisilno poravnavo, namesto da že leto dni zavlačuje stečajni postopek in teži k ustanavljanju raznih podjetij in dejavnosti, ki nimajo zveze z osnovno dejavnostjo BPT. Bogo Košnik iz Radovljice je omenil tudi stečaj Elana, ki je po njegovem primer izigravanja zakonodaje, pa tudi v stečaju Elima menda ni šlo vse po predpisih. Zato sindikat daje pobudo za spremembo zakonodaje, pa tudi za okrepitev inšpekcij dela. Tokrat je bil gost gorenjskega svobodnega sindi- NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR ŠTEFAN ŽARGI Desni(čarski) sindikat? Vse od uvedbe večstrankasrke demokracije pred dobrima dvema letoma in pol imamo v Sloveniji precej težav z razvrščanjem strank na političnem prizorišču. Veliko je k temu prispevala zmeda s kriteriji tega razvrščanja, saj ni težko ugotoviti, da smo se kar štirideset let pod pojmoma levica in desnica učili, poslušali in govorili o vse kaj drugem, kot o tem, kaj te oznake resnično pomenijo v demokratičnem svetu. Tedaj so bila merila predvsem ideološka ter tesno povezana s pojmi, kot sta progresivno in konzervativno, medtem ko se danes uporablja, skoraj bi lahko rekli, sociološka merila tovrstnega razvrščanja. Kljub temu da je bilo o tem prelitega tudi pri nas že veliko črnila, navedimo oznaki, ki sta jih uporabila za to dva vidna predstavnika političnih strank: Konec aprila lani, ko se je v tedanji SDZ (torej še pred razpadom SDZ na demokratsko in narod-nodemokratsko stranko) bila bitka za identiteto te stranke, je na seji sveta dr. Rajko Pirnat dejal: »SDZ moramo označiti kot desno stranko, ker se že v našem programu zavzemamo za restriktivni odnos do delojemalcev ter interese delodajalcev. Mi vendar imamo ambicijo postati stranka lastnikov kapitala!« Na drugi strani pa je dr. Jože Pučnik pred dvema mesecema po spremembi usmeritve (ali vrnitvi stranke k izhodiščnemu programu) na drugem kongresu SDSS in po kar občutnih težavah med članstvom zaradi tega pojasnil: »Vračamo se k načelom zahodnoevropske levice in zato postavljamo v ospredje socialnoekonomska vprašanja ter zaščito deprivilegiranih socialnih skupin. V konkretnih razmerah poudarjamo vrednote, ki sestavljajo naše ime - SDSS: solidarnost, delovna mesta, soodločanje in svoboda.« Ti dve izjavi seveda stranki, kijih vodita citirana prvaka, jasno razvrščata, in kljub temu da lahko pritrdimo tistim, ki pravijo, da naše politične stranke niso profilirane, je na tej osnovi moč razvrstiti večino njih. So pa tudi težave: dve stranki z oznako liberalni, če vsaj malo poznamo njune programe, nikakor ne spadata v isti koš, poznavanje programa (zlasti socialnega dela, ki zelo poudarja solidarnost), pa bi na drugi strani stranko SKD označila drugače, kot po splošnem prepričanju, danes je. Ali k temu prispevajo stara (ideološka) merila, ali pa konkretno ravnanje te stranke, je zelo zanimivo vprašanje! V kontekstu navedenih oznak pa je še en pojav posebej zanimiv in na katerega kaže opozoriti. Na srečanju predstavnikov občinskih Demosov smo pretekli teden slišali poziv, da Omorajo stranke sedanje opozicije ustanoviti svoje desne sindikate. Stranke torej, ki se zavzemajo za restriktivno obravnavo delavskih vprašanj, ki odklanjajo socialno državo, zahtevajo ustanovitev "pravih" sindikatov in to z natančno tistimi razlogi (ureditev delavske zakonodaje, sklenitev "pravih" kolektivnih pogodb, pravna zaščita delavcev, reševanje brezposelnosti), kot so jih sporazumno, kot pogoj, postavili pred štirimi meseci vsi tedanji sindikati, za dogovor o socialnem partnerstvu, tedanji vladi. Čeprav spregledamo dejstvo, da je to predlagal predstavnik delavske zveze, ustanovljene v Slovenski ljudski stranki - stranki z nadvse "zanimivo in zgovorno " genezo - dejstvo, da je bilo to z aklamacijo sprejeto, postavlja vrsto vprašanj: kaj so te stranke v preteklih dveh letih, ko so bile na oblasti, storile za reševanje vprašanj, ki jih sedaj postavljajo: kateri delavski interesi so. kljub sindikalnemu pluralizmu, ostali nezastopani; ali ni desničarstvo že po naravi stvari nezdružljivo s sindikalizmom (lahko gre le tolerantno dialoški odnos)? Premislek vsekakor vzbudi sum po poceni predvolilni potezi, po sprenevedanju in celo zgolj instrumentalizaciji delavske stiske v boju za oblast. Bo ideološka zaslepljenost, strankarska disciplina ali, žal realna, vsesplošna zmešnjava, začinjena z veliko mero, kot je to v politiki značilno, demagogije, uresničila to "desno - levo" pobudo? Prispevek k razčiščevanju političnih odnosov to vsekakor ni, če pa bo to izboljšalo položaj delavcev, pa je veliko vprašanje. Smemo o tem, da je sploh kdo pomislil na to, podvomiti? «• TRGOVINA »JEJLAR«, DELNICE 6, V POLJANSKI . «5 DOLINI IMA V ZALOGI VSA KRMILA MEŠALNICE KŽK IZ •Ig ŠKOFJE LOKE, KORUZO V VREČAH IN PROSTO, JEČMEN IN WT PŠENIČNO KRMILO PO ZELO UGODNIH CENAH (50 kg NK VREČA SAMO 1.000 SLT) IN CEMENT ANHOVO (VREČA - Z J« STJ DAVKOM - 440 SLT). VEČJE KOLIČINE PRIPELJEMO NA DOM uao Jfcftt BREZPLAČNO. INFORMACIJE IN NAROČILA V PRODAJALNI K* 36ft ALI PO TELEFONU 65-149. •Jtt. *a kata tudi inšpektor dela Božo Ahac, ki je opozoril na nemoč inšpekcijskih služb. Ne ovira jih samo mila in ohlapna zakonodaja, pač pa tudi pomanjkanje pooblastil. Veliko nezakonitosti je že v družbenih podjetjih, kaj šele pri zasebnikih, kjer bi morala inšpekcija strogo nastopiti. Nekateri primeri s tega področja mejijo že na gospodarski kriminal, zato jih ne rešujejo po upravni poti, pač pa naslavljajo na tožilstvo. • D. Z. Zlebir Pojasnilo "manjzagnanim tovarišicam" Če sem vas s pohvalo vzgojiteljici sredinčkov iz vrtca Čebelica Jani Dagarin prizadela - po vašem odzivu sodim, da - mi oprostite. Misel, da bi jo lahko posnemale manj zavzete kolegice, je bila usmerjena na splošno, dobronamerno, kot spodbuda, nikakor ne kot kritika konkretno vas. V obrambo vzgojiteljice, ki jo sicer cenite, kot pravite, pa samo tole: na družinsko srečanje na Loškem gradu me ni povabila ona, pač pa kustosinja muzeja Mira Kalan. • H. Jelovčan PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Volja proti denarju Lahko bi rekli, da smo priča domala že kar kritičnemu "zategovanju pasu" še posebej na področju nekaterih dejavnosti, ki so sicer v programih nasploh in usmeritvah opredeljene kot prednostne ali pa vsaj ocenjene, da se bomo brez njih še težje izkopali hitreje iz sedanjega na splošno, še posebej pa na gospodarsko socialnem področju, nezavidljivega položaja. V mislih imam po eni strani recimo infrastrukturo; pa ne le komunalno v slabimi, naravnost nevarnimi cestami, ko zavijemo s te ali one a vtoceste, marveč tudi drugo, na primer turistično. Ob tem, ko takšnih bolj ali manj izvirnih pobud v turističnih društvih in krajih ne manjka, smo po drugi pod plaščem "preživetja" pripravljeni zagovarjati in iz takšnih ali drugačnih osebnih interesov utemeljevati tudi zelo vprašljive opredelitve, ki so laično (pa tudi strokovno) skregane recimo s turizmom. Dovolj prepričljiva nam je na poenostavljena primer ugotovitev, da je kmetijstvo veliko starejše od turizma; ob tem da se je slednji marsikje porajal celo bolj ali manj na črno. Da pa je ta turizem še vedno "resnično črn", kljub polnim ustom lepih besed, kako naj bo v državi Sloveniji prednostna panoga, pa nam kaže ob pomanjkanju denarju tudi odnos, ki pravzaprav nič ne stane. Celo ob zgolj moralnih podporah, ko bi bilo dovolj, da bi rekli spodbudno besedo, če pa bi jo lahko materialno podprli pa sploh toliko bolje, se nismo pripravljeni vgrizniti v jezik. Ljubše nam je poleno, ki naj zadene čimveč nog, ki bi zgolj zaradi volje in zanesene pripravljenosti rade sledile geslu Moja dežela čista in urejena. Očitno smo pripravljeni tudi na moralnem področju tržiti na vse mogoče načine. Vendar ne gre pozabiti: če je v tem primeru prodajalec volja, ima denar največkrat premajhno ceno... # A. Žalar Prenova cest v Lipniški dolini Tehničnih ovir ni Radovljica, - Na podlagi delovnega dogovora minuli teden v sredo so se predstavniki krajevnih skupnosti Lipniške doline s predsednikom KS Kamna Gorica Janezom Cengletom sredi tega tedna spet sestali s predstavniki izvršnega sveta in uprave za urbanizem občine Radovljica, Cestnega podjetja Kranj in Republiške uprave za ceste. Sestanka pa sta se udeležila tudi predstavnika Elektro in ITI podjetja Kranj. Na podlagi dogovora in po naročilu Cestnega podjetja Kranj sta predstavnika Elektro in PTT podjetja pojasnila, da bi pri urejanju tako imenovane prve faze na odseku od mostu Kolnica v Kamni Gorici do križišča za Kropo in Podnart morali preurediti križanje nizkonapetostnega omrežja pri gasilskem domu v Kamni Gorici in v nadaljevanju še daljnovod ter urediti osvetlitev prehoda za pešce pri šoli. PTT podjetje pa bi moralo prestaviti nadzemni kabel tako rekoč na celotni trasi in v Lipnici zemeljski kabel, pri čemer pa se v PTT podjetju ogrevajo, da bi ob preurejanju sedanji nadzemni kabel nadomestili z zemeljskim, kar stroškov po njihovi oceni ne bi bistveno povečalo. Vendar pa je prav denar v tem trenutku največji razlog, da ob dogovorih za odkupe zemljišč, za stroške, ki so povezani s soglasjem ribičev (izlov rib) in za vsa ostala dela (elektro, ptt, komunala) predstavniki KS iz doline še niso dobili odgovora o začetku del. Poudarili so lahko le, naj ustrezne službe in organi pospešijo usklajevanje, kolikor je to ta trenutek sploh mogoče, da bi na podlagi podpisa tako imenovane tripartitne pogodbe med ministrstvom za promet in zveze, Republiško upravo za ceste, ministrstvom za finance in izvršnim svetom občine Radovljica izoblikovali finančno konstrukcijo za začetek del. Zato si bo vodstvo občine prizadevalo, da bi do praznika prihodnji teden skušali razrešiti projekt prve faze tudi finančno. Tehničnih ovir na tem prvem odseku namreč ni. Hkrati pa se je treba lotiti tudi priprav dokumentacije za drugo (Lipnica -Kropa) in tretjo fazo (Lancovo), kjer bi si občina s sofinanciranjem pri pripravi dokumentacije pridobila določeno prednost za uvrstitev v program obnove cest, so ocenili na sestanku v sredo. • A. Žalar Penzion Zaplata odprt - Tupaliče pri Preddvoru - Po celoviti prenovi objekta, ki ga je v Tupaličah 1938. leta za gostinske namene zgradil Jurij Robnik, kasneje pa je objekt zamenjal več lastnikov oziroma najemnikov (v njem je bil tudi sanatorij Inštituta TBC Golnik), je sinoči (18. junija ob 17. uri je bila otvoritev) sedanji lastnik Ivan Preša iz Cerkelj odprl Penzion Zaplata. Gostinski objekt, ki bo tako imenovanega odprtega tipa in ima 44 ležišč v 20 sobah in blizu 300 sedežev v restavraciji ter pokriti terasi, v podzemni garaži pa je prostora za okrog 30 avtomobilov, bo začel obratovati jutri, 20. junija. Ko bo v polnem obratovanju, bo v penzionu okrog 20 nanovo zaposlenih, trenutno pa otvoritev gostinsko turističnega objekta pomeni 10 novih delovnih mest v tem delu krajevne skupnosti Preddvor. Ureditev novega gostinsko turističnega objekta so med drugim še posebej pohvalili tudi v torek turistični delavci iz Preddvora in kranjske občine, ko je bila v Preddvoru tiskovna konferenca za letošnjo Kmečko ohcet. • (až) Uredili bodo tudi "malo gaso" v Kamni Gorici - Podobno, kot so se v krajevni skupnosti Kamna Gorica lani lotili ureditve in asfaltiranja ceste skozi naselje, so minuli teden v petek zakopali tudi v starem delu naselja, v tako imenovani "mali gasi". Krajevna skupnost je zagotovila denar za asfalt, krajani pa z delom in lastnim prispevkom urejajo okrog 200 metrov cestišča. Podobno bodo uredili tudi okrog 25 metrov dolg odcep pod Jelplastom. Z deli, načrtujejo, bodo končali do praznika prihodnji teden. Na odseku v "mali gasi" dela vodita Jože Pogačnik in Ranko Keres, pod Jelplastom pa Oto Potočnik. Predsednik krajevne skupnosti Janez Cengle pa je ob tej akciji povedal, da načrtujejo, da bi še letos položili fini asfalt tudi na odcepu proti pokopališču. - A. Ž. Praznik krajevne skupnosti Jezersko Ze zdaj so kot občina Milan Kocjan: "Demokracija je napredna le ob skupnem delu in razumevanju vseh; ne le peščice zagnancev." Jezersko, 18. junija - Lani ta čas, ko so vsako leto proslavili krajevni praznik v krajevni skupnosti Jezersko v kranjski občini, niso praznovali. Namesto praznika se je na njihovem območju s prvim strelom začela vojna v Sloveniji. Z razumnim ravnanjem se je potem srečno končalo in dolina je postala svobodna. Letos pa se bodo ob koncu tedna s šopkom spet spomnili vseh Jezerjanov, ki so kot žrtve zgodovinskih dogodkov umrli v prepričanju in zavesti, da delajo dobro in v korist vseh poštenih ljudi. Letošnje praznovanje bo še ceste, za urejeno odlagališče odpadkov, za potrebno opremo, ki naj bi služila vsem v krajevni skupnosti. V zadnjem času si še posebej prizadevamo, da bi Jezersko z urejenostjo hkrati zaživelo tudi na turističnem področju." Njihove vsakoletne akcije so spomladansko čiščenje, postopno urejanje cest. Nazadnje so asfaltirali cesto k farni cerkvi in uredili okolico Korota-na. Zdaj imajo v načrtu ureditev Korejske ceste, obnovo dveh cerkva, dokončanje mrliške vežice, ureditev avtokampa pri Planšarskem jezeru, priključitev še zadnjih hiš na novo vodovodno omrežje... Letos so očistili strugo Jezernice od Kazine do Stare pošte in pritok iz Žabjega trga. S tem so zmanjšali nevarnost pred poplavami toliko bolj slovesno, saj dogajanja in uspehi v zadnjih letih v tej krajevni skupnosti v kranjski občini pravzaprav dokazujejo, da so že doslej bili nekakšna občina v malem. "Res bi vse, kar se je dogajalo in kar je še v programu, lahko primerjali kar z manjšo občino, kar se nam v krajevni skupnosti za zdaj obeta oziroma napoveduje v prihodnje," razmišlja sedanji predsednik sveta KS Milan Kocjan. "Če samo pomislim na pred leti zgrajen vodovod, na ureditev doma oziroma prostorov v njem, različne komunalne akcije (od elektrifikacije naprej). Sami skrbimo za okolico, za to da imamo pozimi zorane V Turističnem društvu Preddvor so odločeni Naj bo prava Kmečka ohcet V petek in v soboto, 26. in 27. junija, bo Turistično društvo Preddvor, ki letos slavi 60. obletnico obstoja, pripravilo Kmečko ohcet. Pričakujejo, da se bo poročilo pet parov. Že sredi tedna so v šoli na Jezerskem odprli razstavo o delu učencev. Jutri, 20. junija, ob 19. uri bo najprej gasilska vaja, po njej pa bo v dvorani v Korotanu proslava s kulturnim programom in podelitvijo priznanja. Osrednja vesela prireditev ob prazniku, ki jo pripravljata krajevna skupnost in Živila, pa bo v nedeljo, 21. junija, ob Planšarskem jezeru. V organizacijo prireditve so vključena vsa društva. Da bo veselo in domače pa bosta skrbela Lojze Slak z ansamblom in pevec Nace Junkar s svojimi uspešnicami Začelo pa se bo že ob 11. uri dopoldne. Preddvor, 18. junija - "Naša največja želja je, da bi v Preddvor spet privabili čim več turistov in da bi kraj ponovno turistično zaživel," so zapisali turistični delavci v Preddvoru na koncu zgoščenega kronološkega zapisa ob 60. obletnici turističnega društva in 10. obletnici, ko so v Preddvoru zgradili svojo turistično poslovalnico, v kateri so v torek pripravili tudi novinarsko konferenco pred njihovo letošnjo veliko prireditvijo. V Turističnem društvu Preddvor so se namreč odločili, da pripravijo "čim bolj ta pravo Kmečko ohcet". Ob predstavitvi zares bogatega programa celotne prireditve, ki se bo začela že v petek, 26. junija, dopoldne, končala pa po sobotni poroki z zanimivimi dogodki, v nedeljo zjutraj s poslovitvijo od parov, se obeta zares tista prava in v pravo okolje postavljena prireditev, za katero velja že zdaj nasvet: ogled bi bilo škoda zamuditi. Potek celotne prireditve ob konferenci je predsednik Turi- da bo laže z nagradami, kot pa z denarjem. Vendar na predstavitvi programa prireditve in treh od predvidenih petih parov, ki se bodo poročili v soboto, 27. junija, ni odrekel materi- v zaselkih in na kmetijskih po/ vršinah. V KS vodijo tudi akcijo za sanacijo hudournikov Zadnja nedavna akcija, ki jf potekala s prostovoljnim de-lom, je bila postavitev dveh avtobusnih postajališč pri Grabnarju in Lustiku. "Ponosni smo, da smo leto« dobili Gorsko reševalno službo* Na nekaterih področjih, še pose* bej s Planinskim društvom, sifl° se lepo turistično predstavili * Mariboru, Ljubljani, Kranju Na kulturnem področju smo ' dvorani beležili precej bogato i" zanimivo dogajanje. In nenazadnje tudi tokrat ne morem, da * ne bi še posebej zahvalil Gozd' nemu gospodarstvu Kranj ' obratu v Preddvoru za les, s M' terim bomo obnovili Češko k<>; čo, zgradili pa smo že avtobusi)1 postajališči. Vse dosedanja uspešne akcije, kjer je šlo 0 skupno odločitev in sodelovanj' narekujejo, da je treba po tej poti tudi naprej, na vseh področjih. Zelja pa je, da bi prodrli spoznanje, da imamo možnost' za turizem in prepričanje, da f demokracija napredna le oi skupnem delu in razumevanj11 vseh; ne le peščice zagnance* Ne strinjam se z mnenjem, da ]( sedanji način dela v današnj1 krajevni skupnosti preživet. M'' slim, da sta le skupno delo i" dobro sodelovanje temelj i* boljše življenje v kraju." • A-Žalar Čnimi društvi v občini. In nena zadnje tako občina kot Gorenj ska turistična zveza podpirat3 zamisel, da bi se prireditev v tem prostoru utrdila tudi v prt; hodnje. V torek so predstavi'1 tri pare: Ksenijo Šetina in Matjaža Smlatiča iz Ljubljane, Jej ko Petek iz Kresnic in Igorja Žgajnarja iz Domžal ter IreflO Lavrič in Petra Verčiča s Ko krice pri Kranju. Potrjena je tu di že udeležba para iz Globas niče, pričakujejo pa tudi ita'' janski par. podpori kar številnih sponzorjev, glavni pokrovitelj pa je Gorenjski glas, bomo podrobneje predstavili v Gorenjskem glasu v torek. Na novinarski stičnega društva Preddvor Miran Zadnikar mimogrede tudi omenil, da so si želeli, da bi stroške prireditve pokrili s sponzorji, vendar se je zgodilo, 95-letnica GD Koroška Bela - Koroška Bela • Gasilsko društvo Koroška Bela namenja posebno skrb izpopolnjevanju gasilske opreme in vzgoji mladine. Letošnjo obletnico: 95 let gasilskega društva želijo obeležiti delavno. Jeseni so vgradili nova garažna vrata, obnovili so fasado doma. Veliko prostega časa do namenili programu dela s petimi ekipami za nastop na občinskem tekmovanju. Predsednik društva Janez Zaveljcina je skupaj z občinskim poveljnikom Alojzem Miličem podelil štiri gasilska priznanja: poveljniku Leonu Vidicu, mentorju Matjažu Bogataju, skrbniku Alojzu Martelaku ter članu Franciju Kmetu, medtem ko sta bila inž. Francu Avseniku in Alojzu Razpetu podeljeni republiški priznanji. Na minuli seji so se dogovorili za izvedbo gasilske veselice s srečelovom, ki bo v soboto, 20. junija, pred gasilskim domom na Koroški Beli.« D. S. Praznovanja na SovodnjU - Sovodenj - V krajevni skupnosti Sovo-denj se v nedeljo začenjajo prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku, ki ga bodo proslavili v Novi Oselici v sredo, 24. junija, zvečer. Prireditev bo takrat s petjem, recitali in pogovori pripravila krajevna skupnost. Uvodna prireditev v praznovanje pa bo v nedeljo, 21. junija, ko bo ob 15. uri prav tako v Novi Oselici že petič zapored tradicionalno srečanje Kranjskih Janezov. Na veselo in zanimivo prireditev (še posebej seveda tudi vse Janeze) vabijo turistični delavci iz krajevne skupnosti. Praznovanje pa bodo končali prihodnjo nedeljo, 28. junija, ko bodo popoldne v dvorani doma na Sovodnju pripravili veselo popoldne člani Društva upokojencev Sovodenj. • (až) Družinski pohod Okrog Brda - Kokrica pri Kranju - Po prvem uspelem Družinskem pohodu (zbralo se je 47 udeležencev), ki jih je letos prvič začelo prirejati Turistično društvo Kokrica, pripravljajo v društvu to nedeljo, 21. junija, že drugi takšen pohod. Tokrat se bodo udeleženci sprehodili okrog Brda. Zbor bo v nedeljo ob 13. uri pred brunarico TD Kokrica ob Čukovem bajerju. • (až) Veselo nedeljsko popoldne - Hotavlje - Veselo nedeljsko popoldne bo v nedeljo, 21. junija, pri domu turističnega društva Hotavlje na Slajki. Od srede junija je Dom na Slajki odprt od četrtka do nedelje, oskrbnika pa sta France in Sonja Okorn. Dom pa ni le izletniška točka, marveč primeren tudi za oddih ali dopust, saj ima poleg oskrbe z domačo hrano tudi deset postelj. France in Sonja pravita, daju lahko pokličete in si rezervirate prostor ali penzion (tudi skupine) po ugodni ceni tudi po telefonu 68-550. • (až) Tekmovanje V kastingU - Bled - V nedeljo bo na športnem igrišču na Bledu zaključek letošnjega državnega prvenstva v kastingu -metanje umetne muhe in obtežilnika za ulov rib v cilj na suhem. Tekmovanje organizira Ribiška družina Bled, začelo pa se bo ob 8. uri. Zaključek s svečano razglasitvijo najboljših bo ob 13. uri na prostoru ribiške družine v Ribnem. • (až) Na novinarski konferenci v torek v poslovalnici Turističnega dr«' štva v Preddvoru so se predstavili tudi trije od petih parov (od lev< proti desni): Irena Lavrič in Peter Verčič s Kokrice pri Kranju, Jf'' ka Petek iz Kresnic in Igor Žgajnar iz Domžal ter Ksenija Šetin' in Matjaž Smlatič iz Ljubljane. alne pomoči v imenu kranjske občine tudi član izvršnega sveta Stane Vreček. Za pravo počutje bodo poskrbeli tudi Hotel Kokra Brdo, Živila Hotel Bor Grad Hrib in Penzion Zaplata v Tupaličah z gostinskimi in prenočitveni storitvami in tudi s poročnim kosilom. Želja prireditelja je, da bi se prav s to prireditvijo utrdile povezave tudi z drugimi turisti- Trije pari, ki so se predstavi'1 na novinarski konferenci, PJ ne le da so v na trenutke sproŠ čenem pogovoru povedali, & so za trdno odločeni, da ta p0' memben življenjski korak nafe dijo v Preddvoru, marveč s° zaupali, da so še posebno ves«' li, ker bo "ta prava Kmečka cet" v pravem, ne pa v kak'' nem betonskem okolju. • A Žalar Rastline in lončnice tudi naprodaj Cerklje, 18. junija - V organizacijskem odboru za pripravo letošnji 25. razstave cvetja in 22. razstave lovstva, ribištva in čebelarstva Cerkljah, ki ga vodi Andrej Ropret je v teh dneh živahno. Razstft"': katere glavni pokrovitelj bo izvršni svet občine Kranj, pokrovih" pa Gorenjski glas, bo od 2. do 5. julija, odprli pa jo bodo v sredo«1 julija, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Cerkljah. . Povabilu za sodelovanje na razstavi in predstavitvi se že <>■ zivajo turistična društva, za razstavo cvetja pa še posebej zaseb? vrtnarji in cvetličarji. Sodelovalo bo tudi okrog 200 gospodinj Jr krajev pod Krvavcem. Odločeno pa je že tudi, da bo v soboto, .: julija, ob 18. uri v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizam Kranj v Cerkljah tekmovanje citrarjev, v nedeljo, 5. julija, pa tfS' diciolnalno tekmovanje harmonikarjev. Del razstave cvetja, z* katero je dal pobudo pred 25 leti prof. Andrej Kalan, ko }W enem od šolskih razredov pripravil ogled cvetja, pa nameravaj' letos prenesti tudi v zunanji del šole, da bi na ta način čimbo'J ohranili lepoto cvetja, ki po nekaj dneh (nekatero) v zaprtih pf0' štorih že začne izgubljati na lepoti. Sicer pa bo še posebej zanimiv tudi lovski del razstave s šNj! vilnimi trofejami, ki bo letos v šolski dvorani. Prireditelji pa tu^1 obljubljajo, da bodo rastline in lončnice na razstavi tudi napr^ daj. Turistično društvo Cerklje pa se letos z razstavo vključuje t?' di v tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma, urejanj11 okolja in gostoljubja pod geslom Moja dežela urejena in čist?' Zato hkrati s pripravo razstave potekajo tudi dela pri urejanj kraja. • A. Ž. PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Javna dela tako in drugače Medtem ko čakamo na redno zaposlitev... V 53 programih javnih del na Gorenjskem je letos predvidenih 387 zaposlitev. Preddvor, 16. junija - Trenutno v 38 programih javnih del na Gorenjskem dela 200 udeležencev. Ta oblika aktivne politike zaposlovanja je nanienjena blaženju socialnih posledic brezposelnosti in ohranjanju de-'°vne kondicije tistim, ki dlje časa iščejo zaposlitev. Za javna dela se °djočajo predvsem brezposelni, ki so voljni prijeti za vsako delo in se r»je sprijazniti z minimalnim zaslužkom (80 odstotkov zajamčenega OD in nagrado) kot z nikakršnim. Vendar javna dela niso več samo fizična. Lani. ko so na Gorenjskem začeli z javnimi deli in so v 14 programih začasno zaposlili 147 brezposelnih, so bila to pretežno '•žična, komunalna dela. Letos Pa so s to obliko aktivne politike zaposlovanja segli tudi na področje družbene infrastrukture, zlasti v socialo, vzgojo in izobraževanje. Programe javnih del so •zdelali tudi za gorenjske begunske centre, kjer bo delalo več kot deset ljudi, enega Gorenjca je zaposlil zbirni center v Ljubljani, dve brezposelni zdravnici pa sta dobili delo v centrih v Postojni m Ilirski Bistrici. »Pri javnih delih ne gre za redio, temveč začasno zaposlitev,« Poudarja Andreja Švegeij, strokovna sodelavka Zavoda za zaposlovanje v Kranju. »Z njimi ne rešujemo, pač pa blažimo social-no stisko brezposelnim, ohranjamo jih v delovni kondiciji in jim' z usposabljanjem povečujemo Prihodnje zaposlitvene možnosti. V tem smislu so tudi prejemki za njihovo delo: osnova je 80-odsto-lni zajamčeni OD, ki mu izvršni sveti občin, kjer dela potekajo, dodajo še nagrado. Trenutno se za najenostavnejša javna dela Prejme okoli 12 tisoč tolarjev, udeleže ncem pa povrnemo tudi Potne stroške in regres za prehrano. Če izpolnjujejo dogovorjeno mesečno obveznost, se jim to delo šteje tudi v pokojninsko dobo.« Vsak dan na drugem delovišču Klasično javna dela opravlja 'Udi skupina mož, ki seka, kosi 'n čisti površine ob cestah za kranjsko Komunalo. Sedem mesecev, do novembra, se bodo seli- od delovišča do delovišča. Pridno delajo, jih pohvali Viljem Fre- lih, operativni vodja pri Komunali, ob mesecu, ko dobijo dohodek, pa niso preveč zadovoljni. Sicer pa to v enaki meri najbrž velja tudi za redno zaposlene pri Komunali. Delavci za najenostavnejša dela tam v povprečju prejmejo okoli 18 tisočakov na mesec. »Kar veliko delamo, do-I hodka pa dobi-mo bore malo,« pravi Miha Bvchavski »Nazadnje je znašal 15 tisoč tolarjev. Živeti s tem ni enostavno, zlasti če so računi za stanovanje visoki. Leto in pol sem bil brezposeln, prej sem delal kot skladiščnik v Kokri. Ostal sem brez nadomestila. Luka na kranjskem centru za socialno delo mi je predlagal, naj se prijavim za javna dela. Do redne zaposlitve je namreč težko priti.« Skupino pri komunalnih javnih delih zdaj vodi Franc Polja-nec, kajti njegov srečnejši predhodnik je dobil stalno zaposlitev. »21 let sem delal, zadnja leta pri obrtniku. Ker ni imel dovolj dela, sem sporazumno odšel. Tri leta sem brezposeln. Opravljam občasna dela, zidarim, vmes pa pišem prošnje za novo stalno zaposlitev. Doslej sem jih odposlal 17, pa še nobenega uspeha. Vsi iščemo redno zaposlitev, a so taki časi, da je treba prijeti za vsako delo. Zato tudi sem pri javnih delih. Plačana pa so slabo. 11.500 tolarjev sem dobil, pa še bone za Danes in jutri po vsej Sloveniji Sejmi šolskih knjig malico. Hranimo se v tamkajšnji menzi.« Možje, s katerimi smo govorili, imajo dolgoletne deli 4 lovne izkušnje, med njimi pa sta tudi Franci Bončina in Matej Krevh. ki jima je to delo prva zaposlitev. Franci je sicer že delal v javnih delih pri KŽK, redno pa še ni bil zaposlen. In kaj potem, ko se novembra izteče še ta zaposlitev? »Naprej bomo iskali delo,« pravijo. Od bolečega zoba do javnih del Če klasična javna dela opravljajo ljudje nižje kvalifikacijske strukture, pa za socialne in vzgoj-noizobraževalne programe iščejo ljudi s srednjo in višjimi šolami. Tudi njihov "zaslužek" je višji, to pa na račun višjega stimulativnega zneska. Ta se pri enostavnih delih giblje okoli treh tisočakov, pri zahtevnejših pa je še enkrat višji. Ko so v Vzgojnem zavodu Preddvor septembra lani začele delati stanovanjske skupnosti gojencev, so potrebovali vzgojitelje "prostovoljce", dobili pa so jih prek zavoda za zaposlovanje za programe javnih del. Trije mladi brezposelni ljudje zdaj pomagajo zavodskim otrokom pri učenju, se zanimajo za njihov uspeh v šoli, jih spremljajo pri dejavnostih v prostem času in podobno. »Druge zaposlitvene možnosti nisem imel, pa sem se odločil za javna dela,« je povedal Jože Rozman, brezposelni strojni tehnik. Na zavod za zaposlovanje se je prijavil, ker ga je bolel zob in ni mogel drugače potrditi zdravstvene izkaznice. Zdaj je zadovoljen in rad dela z mladimi v stanovanjski skupnosti, starimi od 16 do 18 let. »Julija se mi to delo izteče, vendar upam, da se bomo zmenili za naprej. Zaslužek je še kar, saj sem s hrano in prevozom vred dobil blizu 25 tisoč tolarjev.« Tudi Marko Mihelčič je do zavoda za zaposlovanje prišel zaradi bolečega zoba, odločitev za te vrste javnega dela pa je odtehtalo njegovo nagnejnje za socialno delo. Študiral je namreč na višji šoli za socialno delo, vendar ni končal. »Že lep čas sem brez službe, vendar sem ves čas kaj delal. Bil sem akviziter za razne artikle, zdaj pa sem se tega naveličal in zdaj delam z otroki od 5. do 8. razreda, ki jih instruiram fiziko, matematiko, kemijo, biologijo... Začel sem šele pred dvema mesecema, za otroke pa bi bilo bolje, ko bi bili te pomoči deležni od začetka šolskega leta. Upam, da bom jeseni nadaljeval.« Povprašali smo ga tudi po zaslužku: 22 tisoč tolarjev. Sonja Zupan, diplomirana biologinja, prav tako dela z mladimi v stanovanjski skupnosti. Delo ji ugaja, vendar pri njem najbrž ne bo ostala. »Jeseni bom najbrž že dobila zaposlitev kot mlada raziskovalka v Mikrobiološkem inštitutu, kjer sem že nekaj časa prijavljena. Opravila sem že pripravništvo v Iskri, potem pa sem bila pol leta brez zaposlitve. Tisti čas sem imela denarno pomoč. Za javna dela sem se odločila iz finančnih razlogov (zdaj dobim okoli 25 tisoč tolarjev za izpolnjeno mesečno obveznost), pa tudi, da bi imela kaj početi. V zavodu rada delam, ker imama rada otroke.« Mladi v javnih delih so se v zavodu dobro vživeli in našli stik z gojenci. Prihodnjega leta si brez njih sploh ne predstavljamo, je dejala Jasna Hohner, redno zaposlena vzgojiteljica v preddvor-skem zavodu. D.Z. Žlebir Foto: G. Šinik zaradi izjemnega naraščanja stroškov za šolanje otrok sta se Ministrovo za šolstvo in šport ter Zavod za šolstvo in šport Republike Sloveni-odločila za posebno akcijo »Sejmi šolskih knjig«, ki danes in jutri, 19. in 20. junija, potekajo po vsej Sloveniji. Cene učbenikov, ki jih bodo otroci prihodnje leto potrebovali Pri pouku, so letos naravnost katastrofalne. Kompleti šolskih knjig Za osnovnošolce stanejo od šest do 22 tisočakov, smo izračunali po famjkg««« CA c maja prispelem katalogu slovenskih založb »Modri Janez«. Dve za- lgraJDiO SC S S0I1CCI11 Jamčeni plači bo treba odšteti samo za knjige, ki jih potrebuje sedmo-s°lec, koliko pa stanejo še zvezki, drobne šolske potrebščine, dresi, Ropati, šolska torba. Za tisoče staršev s podpovprečnimi plačami, za tlste z zajamčenimi dohodki in za brezposelne, ki jih najbolj pesti Nevzdržna draginja, je nakup učbenikov domala nerešljiva zadrega. ~aložniki so oblikovali cene po tržni logiki, država ni primaknila ni-cesar. da bi pocenila drage učbenike. Na pritisk staršev in šol so v Ministrstvu za šolstvo in šport zagotovili, da bo prihodnje leto drugače, -etošnji grenak priokus pa šolske oblasti popravljajo z vseslovensko akcijo »Sejmi šolskih knjig«, ki jo prirejajo v sodelovanju s šolami in c,vilnodružbenimi gibanji. Škofjeloški in radovljiški krvodajalci Tudi v poletnih mesecih Rdeči križ Slovenije vabi h krvodajalskim akcijam. Na Gorenjskem bosta junija in julija za škofjeloške in radovljiške krvodajalce. Medtem ko Ločanom pripravljajo 10-dne-vno krvodajalsko akcijo, je za Radovljičane rezerviran en sam dan, in sicer 21. julij. V škofjeloški občini pa bodo odvzemi krvi 26., 29. in 30. junija, L, 2., 3., 7., 8., 9. in 10. julija. Starši protestirajo Radovljica, junija - Svet staršev osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici nam je poslal kopijo dopisa, ki ga v zvezi s kataloško prodajo učbenikov naslavlja na Državno založbo Slovenije. Čeprav se navdušuje nad tiskano brošuro, ki omogoča pregled vsega za šolo Potrebnega gradiva, pa hkrati protestira zoper previsoke cene in Zoper rok za naročilo šolskih knjig. Vodstvo šole je staršem priporočilo menjavo rabljenih učbenikov, v šoli bo ob koncu šolskega leta tudi prodaja. V zvezi s tem starši opozarjajo, da je lahko rok za oddajo kataloške naročilnice najprej 30. junij. Tako bi bilo namreč omogočeno varčevanje pri nakupu za šolo, saj je v nekaterih šolah socialna stiska res že velika. Starši opozarjajo zlasti na previsoke cene in za prihodnje priporočajo, naj bi plačali le ekonomsko ceno. To pa je naloga ustreznih državnih organov, ministrstva in zavoda za šolstvo, ki ju tudi seznanjajo s svojim protestom. Sejmi so danes in jutri, 19. in 20. junija, v vseh večjih slovenskih fnestih: v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Ce-vJ.u: ranju, SA80 Kopru, Novi Gorici, Postojni, Novem mestu. Ponori'1 pa jih bodo 4. in 5. septembra. Tudi v osnovnih in srednjih šolah, ^er ob koncu šolskega leta že tradicionalno prirejajo antikvariate uč-^nikov, se letos ne bodo izneverili tradiciji. j V Kranju, kjer sejem rabljenih šolskih knjig prirejata Zveza pri-I 'Jev mladine Kranj v sodelovanju s Centrom za socialno delo in l°s tudi mladi liberalni demokrati, bo SA83 cenejše šolske učbenike °č kupiti danes in jutri, 19. in 20. junija, od 9. do 16. ure, na parkiram prostoru pred avlo občinske skupščine (če bo vreme slabo, pa v avl». • D.Z.Žebir Kranj, 19. junija - Danes ob 16. uri bo v dvorani kina Center v Kranju prireditev »Igrajmo se s soncem«, ki ga za otroke in starše prirejajo vrtci pri osnovnih šolah v občini Kranj. 15 vrtcev v občini, ki so organizacijsko in lokacijsko vezani na šole, pedagoško pa* na Vzgojno varstveni zavod v Kranju, je doslej ostajalo v senci anonimnosti, čeprav so se občasno pridruževali javnim prireditvam WZ. Danes popoldne pa bodo otroci iz 15 vrtcev, ki so na občinskem zemljevidu raztreseni od Jezerskega do Mavčič, skupaj z vzgojiteljicami in mentorji pokazali staršem in drugemu občinstvu, kaj vse so počeli med letom. Program je uglašen na temo Nekoč in danes. Tako bomo videli otroško ohcet, domače folklorne plese, slišali splet slovenskih ljudskih pesmi ob spremljavi citer, izštevanke, pa tudi sodobni ples, razgibavanje ob glasbi, modno revijo in še kaj. Poleg otrok sodelujejo tudi ansambel Gašperji, glasbenik Slavko Avsenik mlajši, pevka Simona Weiss in drugi. Prireditev bo povezovala Andreja Rekar. Vmes bo žrebanje privlačnih družinskih nagrad, ki jih je prispevalo 16 sponzorjev. Pred prireditvijo pa si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavne kotičke o interesnih dejavnostih v šolskih vrtcih, kjer v 28 oddelkih varujejo in vzgajajo 530 otrok. • D.Z. Varstvo civilnih invalidov vojne Ljubljana, junija - Slovenska vlada je v program za leto 1992 vključila tudi pripravo predloga zakona o varstvu civilnih invalidov vojne. V Sloveniji je ob koncu leta 1991 uživalo ta status 1712 ljudi. 312 jih je žrtev fašističnega nasilja, 414 civilnih žrtev vojne, 985 žrtev vojnega materiala in ena žrtev diverzantskega napada. Srečanje krvodajalcev v Veržeju Rdeči križ Slovenije se ob Dnevu krvodajalcev, 4. juniju, zahvaljuje vsem krvodajalcem, pa tudi vsem tistim, ki se vključujejo v organizacijo te humane dejavnosti. Vsem ostalim, ki bi lahko tudi darovali kri, pa velja iskreno vabilo k sodelovanju. Slovenskim krvodajalcem, ki pomembno prispevajo v rezervoar življenja, je namenjeno tudi srečanje krvodajalcev, ki bo 20. junija v Veržeju. Srečanje, zdaj že tretje po vrsti, so omogočili sponzorji: Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana, Metalna Maribor, Geodetski zavod Maribor, Konus Slovenske Konjice, Kovinotehna Celje, Pivovarna Union Ljubljana, Krka Novo mesto, PC Prašičereja Ižakovci in Nedeljski dnevnik. POMISEL Revnim se račun ne izide Dva sindikata na Jesenicah ta čas družno protestirata zoper podražitev stanarin in komunalnih stroškov, svobodni sindikat pa je na enak način že pred letom rohnel zoper najdražje stanarine v škojjeloški občini. Čeprav naj bi se sindikati po svoji sodobni koncepciji ne vmešavali v cenovno politiko, pa se v teh primerih sklicujejo na zaščito socialnih interesov svojega članstva. Spomnimo se tudi, da je bilo obrzdanje cen bivalnih stroškov ena od točk sicer neuspelega socialnega sporazuma med sindikati in vlado pred nekaj meseci. V jeseniškem primeru gre za to, da bi za 65 odstotkov popravili stanarine, da bi nadomestili lansko zaostajanje in prišli na čisto pri vzdrževanju občinskega stanovanjskega fonda. Sindikati pa očitajo, da so za podražitev izbrali neprimeren trenutek, ko je več kot polovica Jeseničanov obubožanih in nezmožnih pokrivanja osnovnih življenjskih stroškov. Izračunali so tudi, da bivalni stroški pri družinah s podpovprečnimi zaslužki znašajo 61 odstotkov življenjskih stroškov. Račun se enostavno ne izide, zato so tudi vztrajali, da se smejo stanarine in drugi stroški podražiti največ toliko, kot so se plače. Zadovoljive rešitve pogajalca v tem primeru seveda nista našla. Stanovanjsko gospodarstvo seveda ne zanimajo socialne okoliščine, ki se pletejo okoli občinskih najemniških stanovanj. Od njih pobira najemnino in jih vzdržuje, za subvencijo teh stroškov socialno šibkim pa obstajajo druge institucije. In subvencij na Jesenicah ni malo, od 1240 (bivših) družbenih stanovanj kar 614, od tega nad četrtino upokojencev in nekaj manj kot dve tretjini delavcev Železarne. Svoje čase jih je bilo na Jesenicah več kot v vseh ljubljanskih občinah skupaj, smo slišali na seji območnega svobodnega sindikata za Gorenjsko. Sindikatov, ki jim gre v tem primeru za zaščito polovice svojega članstva, pa ne zanimajo kalkulacije. Svojo zahtevo gradijo na izračunanih dejstvih o materialnem položaju večine Jeseničanov, ki težko zmorejo že sedanje bivalne stroške. Družbeni stanovalci so namreč ostali tisti, ki nimajo denarja za odkup bivših družbenih stanovanj. Eni in drugi bodo najbrž težko prišli skupaj, ko gre na eni strani za povsem tržni interes, na drugi pa za socialno pravičnost. Zato pa se oboji strinjajo, da bi ta vozel laže razvozlali, če bi sistem uredil vrsto nedoslednosti na socialnem in stanovanjskem področju. Ena od mnogih rešitev bi bilo denimo preseljevanje družin v manjša stanovanja nižjega standarda, če s svojimi prejemki ne morejo plačevati velikega in udobnega. • D. Z. Žlebir Tudi sindikat deli socialno pomoč Jesenice, 16. junija - Na seji območne organizacije Svobodnih sindikatov za Gorenjsko so sprejeli tudi pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči. Na voljo imajo sicer pičla sredstva, za pol leta samo 50 tisoč tolarjev, vendar je prosilcev vse več in zato potrebujejo merila, kako ta denar deliti. Sicer pa upajo, da bo v prihodnje za ta namen na razpolago kaj več denarja. Sekretarka območnega sindikata Milena Sitar je povedala, da so letos ugodili 12 prosilcem, in sicer z zneski od 3 do 4 tisočakov. To je res malo denarja, pomaga pa premostiti stisko. DPovedali so tudi, da omenjene pomoči dodeljujejo v sodelovanju s sindikati podjetja, od koder je prosilec, in občinskimi centri za socialno delo. Pri sindikatu prosijo za pomoč zlasti ljudje, ki so skrajno ogroženi in so že izčrpali vse druge možnosti za socialno pomoč. Najvišji znesek, ki ga bodo delili iz sindikalne solidarnostne blagajne, bo poslej znašal polovico neto zajamčene plače, se pravi okrog šest tisočakov. • D.Z. Spet višje pokojnine Ljubljana, 16. junija - Na junijski izplačilni dan bodo upokojenci prejeli za 8,6 odstotka višje pokojnine in druge prejemke, deležni pa bodo tudi poračunane razlike za april in maj. Pokojnine so po sklepu predsedstva skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije namreč uskladili z aprilskim povečanjem plač. V primerjavi z marcem so se aprilske plače zvišale povprečno za 8,6 odstotka, in sicer v gospodarstvu za 7,4, v negospodarstvu pa za 13 odstotkov. Pokojnine in ostale prejemke (preživnine kmetov, kmečke starostne pokojnine, invalidnine, dodatek za pomoč in postrežbo) s poračunom vred bodo upokojencem začeli izplačevati 30. junija. • D.Ž. Kranj, junija - Ostareli se neradi odločajo za odhod v dom upokojencev, čeprav jih domači zaradi svojih obveznosti ne morejo ves čas negovati. V takem primeru se odločijo za nego na domu, ki jo že domala v vsaki občini nudi Rdeči križ. Ta tudi v Kranju neguje okoli 30 ostarelih na domu, zadnje leto pa jim priskrbi tudi pedikuro, fizioterapijo in delovno terapijo. Ostarelim in bolnim pa dovažajo tudi kosila, ki jih med tednom skuhajo v kuhinji vrtca Janina. Svojim odjemalcem zdaj zagotavljajo tudi sobotna in nedeljska kosila, za katera pa pri gostincih še iščejo kvalitetno in poceni ponudbo. - Foto: P. Kozjek STOLPEC ZA UPOKOJENCE Prek Vršiča na Primorsko - Društvo upokojencev Kranj vabi na zanimiv izlet, ki bo v torek, 7. julija, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Obiskali bodo Vipavski križ, italijansko Gorico, Most na Soči, izvir Soče in Vršič, kjer se bodo ustavili v Tičarjevem domu na višini 1611 metrov. Prijave sprejemajo v društvu na Tomčičevi 4 v ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Julija '91 5 ;^-^f (061) 152 822 Vse, kar potrebujete za dobre komunikacije i * u l. ILING /W-C ISKRA TELEKOM LES ZA DOMAČNOST, PRIJETNO IN ZDRAVO BIVANJE ^gfggfr POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA t 30 % PANORAMSKE STENE • 25 % MASIVNO POHIŠTVO • 10 % OBLOGE, OGRAJNE DESKE, OKRASNE LETVE... LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 56 HOBI TRGOVINA odprta vsak dan od 8. -16. ure, v sobotah od 8. -12. ure tel. 632-181 ® 631-181 KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! po ugodnih cenah odkupuje hlodovino smreke in bukve Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 LOGATEC IEHM1K SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA I PESEK VSEH GRANULACIJ • BETONSKE CEVI IN OPEKA, OPEČNI IZDELKI • IZOLACIJSKI MATERIAL • CEMENT • APNO • VODOVODNI MATERIAL In še veliko artiklov, ki jih potrebujete pri gradnji do III. faze POSEBNA PONUDBA: • APNO 1 kg • CEMENT vreča 50 kg • POCINKANE CEVI 1/2 cole 260 SLT 370 SLT 955 SLT Obiščite nas - deležni boste brezplačnega strokovnega nasveta in presenečeni nad ugodnimi cenami! Trgovina je odprta v pon., tor., čet., pet od 7 do 15 ure, ob sredah od 7 do 17 ure in ob sobotah od 8 do 12 ure ® 620-658 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Poletne kulturne prireditve na vrtu gradu Kieselstein PROTI UMORU KIESELSTEINA Kranj, 18. junija - Medtem ko v Ljubljani ta teden poteka 16. svetovni kongres in festival lutkarjev l MM A '92, se vodilni gorenjski lutkar Cveto Sever trenutno ukvarja z zanj manj običajnim poslanstvom. Skupaj z Branetom Erjavcem in Marijanom Pušavcem pripravlja sklop poletnih kulturnih prireditev Kiselštajn kulturi, ki se bodo odvijale na vrtu gradu Kieselstein julija in avgusta. Ob četrtkih, petkih in sobotah se bo prek poletja zvrstilo kar 29 prireditev. Četrtki bodo, kar je na neki način nadaljevanje tradicije t.i. lutkovnih četrtkov, namenjeni otrokom. V tem sklopu bodo na sporedu glasbeni, lutkovni ■n gledališki nastopi (Mateja Koležnik, Neca Falk, Igor Somrak, Zagrebško gledališče JUtit, Lutkovno gledališče iz Gradca idr. Petki bodo namenjeni avtorskim glasbenim nastopom, izvajalci so znana in Uveljavljena imena, kot Jani Kovačič, Marko Brecelj, Vlado Kreslin, Ratko Divjak, Marko Derganc. Sobote pa bodo ponujale zvrstno najrazličnejše ansamblske nastope (Kranjski d>xieland, Sokoli, Avtomobili, Lačni Franz, Kvartet Enzo Fa-°iani). »Osnovni razlog, zakaj smo s* lotili tako obsežnega projekti je dvojen. Najprej nas je vodila izkušnja, da mesto v poletnih mesecih prebivalcem ne daje možnosti, da bi kvalitetno zadovoljili svoje kulturne in dru-«*bne potrebe, saj so najrazličnejše "prireditve", organizira- ne v ta namen, zgolj komercialne narave, da zaprtega gledališča in sporeda v kinematografu sploh ne omenjam. Dejstvo, da Kranj premore slikovito staro jedro, ki se, žal, odpira v glavnem gostinski in trgovinski dejavnosti, ne zapolnjuje kompleksne in visoke ideje o revitalizaciji starega mestnega jedra. Ne nazadnje je obžalovanja vredno tudi to, da mesto premore tako zanimiv prostor, ki ostaja neizkoriščen, ljudje pa na kulturne prireditve odhajajo v Ljubljano ali na Bled ali še kam drugam ali pa vdano sprejemajo, kar se jim pač ponudi. S kranjsko klobaso, pivom in harmoniko ali infantilnim popom se pač ne moremo sprijazniti,« pravi v imenu trojice prirediteljev Cveto Sever. Program poletnih kulturnih prireditev Kiselštajn kulturi je oblikovan tako, da na eni strani računa na stalno in ciljno publiko, na drugi pa ohranja kvalitetno raven kulturnih dogodkov. Žal zaradi časovne sti- ske in finančnih zadreg - projekt bo oživel največ s pomočjo sponzorjev in donatorjev -prevladujejo v glavnem glasbene prireditve (etno, moderna klasika, ročk, kvalitetni pop, jazz), en sklop je namenjen otrokom, načrtujejo pa tudi javni literarni žur. Oder na vrtu gradu Kieselstein je že posta- vljen, če bo vreme slabo, bodo četrtkove prireditve v dvoranici Cveta Severja v gradu, petkovi in sobotni nastopi pa v Delavskem domu. Cveto Sever ob tem s precejšnjo grenkobo govori o kranjski občinski politiki ne le do projekta Kiselštajn kulturi, pač pa na sploh do gradu Kieselstein. »Pred časom je občinska vlada že odločila, naj bi se muzej širil na podstreho v mestni hiši, zdaj se okrog tega pletejo drugačne govorice; naj bi se Zveza kulturnih organizacij selila na živilski trg, muzejski de-poji pa v Kieselstein. Grad je bil obnovljen za prireditve, za to, da živi. Tudi muzej bi sicer lahko bil živ, ne pa devetkrat zaklenjen. Zamenjati življenje za mrtve depoje, ki, enako kot pisarne, v staro mestno jedro ne sodijo, bi bil neodpusten greh, velika škoda za naše zanamce. Ne bi bil rad sokriv umora najbolj živega kulturnega središča v starem Kranju.« • H. Jelovčan, foto: P. Kozjek METOD FRLIC V GALERIJI EOURNA S svojo razstavo imenovano Gravitacija O naj bi Metod Frlic nadaljeval »tiho revolucijo«, ki so jo v osemdesetih letih v slovenskem kiparstvu zastavili Lujo Vodopivec, Duba Sambolec, Matjaž Počivavšek in drngi. Takšna označitev, izhajajoča lz strokovnega kroga, prepo-menJa pojem revolucije v umetnosti. Toda nasledek tega seže tudi v socialno ravnino. Saj je sprva kazalo, da ta »tiha fevolucija« v našem primeru ni D'la nič kaj tiha. Socialno pri tem pomenja ravnino pobude ln povpraševanja po umetnosti, to pa v določenih pogojih pomeni tudi nasiljevanja in zahteve. Nastop je bil konflikten. Pa ne samo kar zadeva umetnost samo. Če razumemo tako, da umetnosti ni brez njene recepte - ta seveda sploh ni pogoj njenega obstoja - imamo opra-v,ti s kar pisano paleto njenega Nerazumevanja v našem okolju. , Spomnimo se za primerjavo, *ako je bilo Prešernovo pesnico sprejeto le v ožjem krogu nJegovih prijateljev in poznavalcev. Do širše nacionalne za-vesti je seglo šele z nastopom j^ladoslovencev Frana Levsti-*a> Josipa Stritarja in Josipa •Určiča. Torej v času že globoko po pesnikovi smrti. V njego-Vem času pa zastran izostanka sPlošne recepcije njegovega de-|a ne bi mogli sklepati, da bi ludi samo delo izostajalo. Le sPlošnost zveličavnega estetsko nazorskega enoumja v spregi B'eiweis - Koseški je lahko ustrezala takratnemu slovenskemu duhu časa, kot se podobno pogosto dogaja tudi P°zneje in vse do današnjih dni. Tudi v času, ko je bil eksces umetnosti že dovoljen, se ži-^a prisotnost tega ekscesa ni ■ M tiho uklapljala v nasta-JaJ°či družbeni preobrat k demokraciji. V tem preobratu Fr-ucova umetnost ni bila nekak- na pasivna žrtev tedanjih raz-jner- Ravno obratno. Tedanja azmerja med kulturo in politi-. 0 ter umetnostjo in kulturo so "a tista, ki so bila karseda ne-P^jazno napadena. Slovenski 0J*'turni praznik kot poseben °redni mehanizem odtujeval-"e kulture je v letu 1987 izpo-,,avil v ospredje novo umetnico skupino, ki seje imenovala 2 e bom oprala krvavih made- ev- Ta likovno literarna skupi- a Je morala imeti jasno profi- lirani umetniški program, ki se je vse bolj razodeval od nastopa do nastopa skupine. Na prvo mesto sodi njeno, sodelovanje v reviji Sejalec in hkrati ekscesni nastop na literarno glasbenem večeru v kapeli pu-štalskega gradu. K temu sodi še v istem in v naslednjem letu razstava skupine v Kranju in tudi prva samostojna razstava Meteda Frlica. Njihov program bi lahko prepoznavali v pesmi o zastavah Janeza Ramovša, pesnika iz iste skupine: » Včeraj smo izobesili eno tako rdečo zastavo. Ponosno je zaplapolala v vetru. Bila je črna.* Takšna počrnitev pa se dogaja tudi v mnogih drugih dejanjih te skupine. Takšen je bil uvodni hepening njihove prve razstave z uvedbo kulta gnoja kot neizogibnega veznega člena žive narave, tudi človekove in tokrat tudi kulture. Živi kup gnoja je bil raztresen pred sam Prešernov hram kot hišo odtujene kulture. In Prešernova ulica je bila tako simbolno spremenjena v plodno njivo. Tudi notranjščina Prešernovega mu- zeja je bila obdarjena s počrnit-vami. Tokrat v skladu z vsem tistim, kar je navzven še »živelo«, po svoji preživetosti pa je že sodilo »v muzej«. To je bila čez celo steno zastava takratne države in na drugi strani množica tisti čas obveznih državnih ikon iz mnogih šol in drugih javnih hiš v Poljanski dolini. Takšno zanikanje tedanjih javnih vrednot doseže svoj končni verbalni in prostorski izraz na Frlicovi razstavi, ki jo avtor v duhu sporočila tega zanikova-nja imenuje Grad iz peska. To ponazorilo časa obvisi v zraku (kot transparent). Edino resničen in oprijemljiv je namreč mešalec za beton, brez betona toda vključen in ubijalsko glasen. To obratovanje niča se tokrat pojavlja v novih razjasnitvah - v Frlicovi Gravitaciji 0. Vse, kar se je nekoč v sferi kulturnih reagentov dozdevalo zo-perrežimsko in kulturno skru-nilsko, je zdaj dokončno brez nadlegovanja spontanih ali plačanih privržencev oblastem. Narobe usmerjeno kulturno občinstvo je Frlic pregnal že svoje prve razstave. Njegova nična gravitacija spodnaša in postavlja v nov položaj vsako dosedanjo fizikalno samoumevnost. Ne da gravitacije ni, pač pa, da je v točki, iz katere so mogoči dokaj poljubni snovni premiki in premene, od menjave agregatnih stanj do preti-kanj hierarhije materialov, od njihove dragocenosti do enakovredne izpostavitve manj vrednih in krhkih sestavin. Tako se v repertoarju njegovih gradbenih prvin nahaja baker, granit, kamen, lepilo, les, marmor, mavec, medenina, tkanina, vosek, železo. Pojavne povezave teh prvin pa niso upodabljanje prepoznavne predmetnosti in njeno konzerviranje v trajnejše artefakte. Poglavitno dramatično občutje najdemo ravno v presenetljivih snovnih ne-protislovjih, katerih koherentna sestavina je človekova duhovna razsežnost, ki daje Frlicovim kiparskim naselitvam nedvomno poetičen značaj. Kot izhodišče takšnemu mnenju bi bile lahko Naložene sence stvaritev, ki po duhu besede mora biti samo poetičnega izvora. Enako velja za naslov, ki pomensko predstavlja nekakšno naslednjo stopnjo tovrstnega izrekanja: Za senco se je vlekla duša. Mnogi Frlicovi kipi izvabljajo našo lastno gravitacijo v različne smeri. Tudi to, da se sami znajdemo znotraj ničnega gravitacijskega polja njegovih kipov, kadar za dojemanje celote ne zadošča ena sama točka percepcije. To velja za Akmo in mogoče še bolj za postavitev Njena duša se je spremenila v rdečo ptico. Tu je točka percepcije nujno tudi v percipientu samem, da bi se tako tudi on do kraja znašel v breztežnostnem prostoru in tako breztežnostnem gibanju kot trenutno najboljšem gravitacijskem položaju. Sijajen uvod v Frlicovo razstavo v Equrni predstavljata eseja Kiparske sanje Tomaža Brejca in Post-Sfinga Pavle Ur-šič in v neki drugi zvrsti glasbeni delež čelista Miloša Mlejni-ka, ki je izvedel zvočno kompa-tibilen Capriccio per Siegfried Palm Krzvstofa Pendereckega. Franci Zagoričnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V sredo so v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo karikatur Aljane Primožič, medtem ko so v galeriji v Mestni hiši na ogled slike in risbe Mateja Metlikoviča. V soboto, 20. junija, bo ob 10. uri spet promenadni koncert Pihalnega orkestra občine Kranj. Naslednji koncert bo na predvečer praznika v sredo, ob 17. uri - obakrat na Maistrovem trgu v Krnaju. Pokrovitelj koncertov je Občina Kranj. RADOVLJICA - V avli skupščine občine Radovljica razstavlja Dinko Neskusil fotografije Karlovec v vojni KR. GORA - V hotelu Larix bo drevi ob 19. uri avtor Vid Čer-ne predstavil knjigo Borovška vas, ki je izšla v založbi Turističnega društva Kr. Gora. ŠKOFJA LOKA - Škofjeloški oktet in Obrtna zbornica Škofja Loka prirejata v četrtek, 25. junija, ob 16. uri v OŠ Ivana Groharja v Podlubniku prireditev Slovenc Slovenca vabi. Nastopali bodo priznani slovenski ansambli, dramski igralci in pevske skupine, program bo povezoval Janez Hočevar-Rifle. Pred-prodaja kart po 300 tolarjev na Obrtni zbornici in v recepciji hotela Transturist. Na škofjeloškem gradu bo v soboto, 20. junija, ob 21. uri koncert kitarista Jana Plestenjaka po vrnitvi iz Amerike. Gost bo klaviaturist Matej VVolf. TRŽIČ - V dvorani kina bo danes ob 19.30 slavnostni koncert pihalnega orkestra Tržič ob njegovi 65. obletnici. Pred koncertom bo orkester ob 17.45 igral pred paviljonom, v njem bodo ob 18. uri odprli razstavo o delu in življenju orkestra. Naslednji dan, v soboto, bo ob rTruri po tržiških ulicah parada pihalnih orkestrov, uro kasneje pa v avtriju občine Tržič revija pihalnih orkestrov Gorenjske. KAMNIK - MGL uprizarja drevi ob 21. uri v zelenem okolju Arboretuma Volčji potok uspešnico te gledališke sezone, komedijo Bil je škerjanec. Vstopnice po 300 in 150 tolarjev so v predprodaji v razstavišču Veronika v Kamniku, v knjižnici v Domžalah in pri blagajni Arboretuma. Izkupiček od predstave namenjajo pomoči beguncem iz BIH. JESENICE - V petek, 19. junija, ob 19. uri bodo v galerijskih prostorih Kosove graščine odprli razstavo fotografij 15. Interc-luba. Razstava bo odprta do 11. julija vsak dan, razen ob sobotah popoldne in ob nedeljah, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ŽELEZNIKI - V galeriji muzeja v Železnikih bodo v soboto, 20. junija, ob 17. uri odprli prodajno razstavo ročnih del članov društva upokojencev Železnikih. Odprta bo do 12. julija. Muzej v Železnikih je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 15. ure. ŽIRI - V nedeljo, 21. junija, ob 18. uri bo pri gasilskem domu v Zireh (če bo vreme slabo, pa v kulturnem domu) občinsko srečanje pihalnih orkestrov. Sodelujejo orkestri Alpine Žiri, Al-plesa Železniki in orkester Škofja Loka. RADOVLJICA: RAZSTAVA IN TISKOVNA KONFERENCA - V avli skupščine Radovljica je danes, v petek, 19. junija, ob 17. uri tiskovna konferenca SKD ob izidu posebne številke Odprtih strani in otvoritvi fotografske razstave Dinka Neskusila iz Karlovca. KRANJ - V ponedeljek, 22. junija, bo ob 20. uri v Prešernovem gledališču Plesni večer. Nastopajo plesne skupine Nova, Poie-sis in Hipnoza, ki delujejo v okviru ZKO Kranj, Mateja Puhar iz plesnega gledališča Mas in gostje, plesni studio Intakt iz Ljubljane. ŠKOFJA LOKA - V Mini galeriji občine Škofja Loka se predstavlja Tomaž Lunder z razstavo umetniške fotografije z naslovom Sence svetlobe. TRŽIČ - Učenci tržiške osnovne šole Zali Rovt v ponedeljek, 22. junija, ob 17. uri vabijo na prireditev ob koncu šolskega leta in na priložnostno razstavo ob 500. obletnici tržiških trških pravic. RADOVLJICA - V knjižnici A. T. Linharta bosta 23. junija študentki Urška Zupane in Andreja Svete ob diapozitivih nanizali utrinke s poti po Indiji. RADOVLJICA - V avli skupščine občine Radovljica razstavlja Dinko Neskusil fotografije Karlovec v vojni RADOVLJICA: RAZSTAVA IN TISKOVNA KONFERENCA - V avli skupščine Radovljica je danes, v petek, 19. junija, ob 17. uri tiskovna konferenca SKD ob izidu posebne številke Odprtih strani in otvoritvi fotografske razstave Dinka Neskusila iz Karlovca. GAULOISL^Itt^DES ZAKLJUČNI IZPIT TRŽIŠKIH GLASBENIKOV - Ob koncu šolanja v Glasbeni šoli Tržič sta imela 17. junija zvečer javni zaključni izpit Urša Benedičič, ki je končala 6. razred v oddelku za klavir in Luka Kemperle, ki je opravil 5. razred v oddelku za klarinet. S svojim nastopom sta navdušila poslušalce v polni dvorani šole. Nadarjena tržiška glasbenika nameravata nadaljevati izobraževanje na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Poleg njiju sta letos končala pouk kitare dva učenca, glasbeno šolo pa je obiskovalo skupno okrog 100 mladih glasbenikov. S. S. - Foto: S. Saje GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Na robu preživetja Na seji upravnega odbora GZS je podpredsednik Dagmar Šuster postregel s podatki, ki dovolj zgovorno rišejo zelo kritične razmere slovenskega gospodarstva. Skrajni čas je torej za ukrepe tekoče ekonomske politike, kijih nestrpno pričakujejo zlasti izvozniki. Ne le družbena podjetja, tudi zasebna, dovolj zgovorna je bila razprava znanega mariborskega podjetnika Ledineka, kije dejal, da ukrepe potrebujejo takoj, že junija, saj bo sicer moral ustaviti proizvodnjo, rad pa bi delal tudi poleti, ko bo šla politična elita na dopust. Podpredsednik vlade Herman Rigelnik mu je odgovoril, da naj ga dopust nikar ne skrbi, saj sam že petindvajset let ne ve zanj, ter ga povabil na razgovor. Vlada namreč pri tečaju in obrestih ne bo intervenirala administrativno, ne morem vam čez noč obljubiti višjega tečaja in nižjih obresti, je dejal Rigelnik. Podatki o gospodarskih razmerah v letošnjih prvih štirih oziroma petih mesecih so več kot zgovorni, prav bi bilo, da sijih podrobno preberejo tudi vsi tisti, ki razmišljajo samo o tem, kako bi nagajali novi vladi, ki jim je to bolj pomembno kot boljši gospodarski časi. Proizvodnja se je v petih mesecih znižala za 16,5 odstotka in tako pristala na ravni leta 1975, aprila je bila nižja kar za 21 odstotkov, maja po najnovejših podatkih za 19,6 odstotka. Promet potnikov je bil manjši za 21 odstotkov, blaga za 10 odstotkov, gradbeništvo beleži 7- odstotni padec, turizem pri prenočitvah 21-odstotnega, promet trgovine na drobno je realno padel za 24 odstotkov, izvoz je bil manjši za 0,5 odstotka, uvoz pa za 29,5 odstotka. Zaposlenost se je v enem letu zmanjšala za 9 odstotkov in to v gospodarstvu za 10,6 odstotka in v negospodarstvu za 1,7 odstotka, v Sloveniji imamo 95.875 nezaposlenih, zato je stopnja brezposelnosti že 10,7-odstotna. V zadnjih petih letih je zaposlenost v gospodarstvu padla za 23,6 odstotka, pri tem pa je nerazumljivo in značilno, da se je zaposlenost v negospodarstvu v letošnjih prvih treh mesecih celo povečala. Plače so bile marca za 21,2 odstotka realno nižje kot lani v tem času, padle so na raven leta 1962. Inflacija je bila v letošnjih petih mesecih 59,6-odstotna, aprila je znašala 5,1 odstotka, maja 6,5 odstotka. Aprila je imelo blokirane račune 1.328 podjetij, v katerih je zaposlenih 171 tisoč ljudi, SDK je v štirih mesecih na seznam zrelih za stečaj zapisala 255 podjetij. Javna poraba je v petih mesecih zbrala 137,6 milijarde tolarjev, kar je 16,7 odstotka realno manj kot lani v tem času, absolutno pa presegajo bilanco javne porabe za tekoče leto, delež sredstev za javno porabo raste bistveno hitreje kot delež sredstev za plače, v treh mesecih za približno 30 odstotkov. Devizne rezerve so 15. junija dosegle 775 milijonov dolarjev, njihova rast pa ni posledica večjega izvoza. Tečaj se je od oktobra lani povečal za približno 60 odstotkov, domača inflacija je v tem času znašala približno 160 odstotkov. Lani je gospodarstvo tretje leto zapored imelo neto izgubo, kije znašala 17,9 milijarde tolarjev, izgubo je imelo 753 podjetij s približno 200 tisoč zaposlenimi. K vsem tem črnim podatkom pa je seveda potrebno pripisati, da je gospodarstvo najtežje čase začelo tolči v zadnjem četrtletju lanskega leta in so potemtakem primerjave v prvem polletju veliko bolj črne kot naj bi bile pri enaki uspešnosti v drugi polovici letošnjega leta. kar si velja zapomniti, ko bomo ocenjevali delo Drnovškove vlade. "Reševanje" posojilojemalcev ni zasluga banke SKB (STA) Zveza potrošnikov Slovenije ocenjuje, da nekatere izjave predstavnikov banke SKB zavajajo javnost. Predstavniki SKB namreč zatrjujejo, da je odpravljanje posledic neugodnih stanovanjskih posojil prek Stanovanjskega sklada predvsem njihova zasluga, dejstvo pa je, da je bila pobuda dana s strani Zveze potrošnikov ter ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora. Plod njunih skupnih prizadevanj je tudi nedavno končani razpis posojil za poplačilo neugodnih stanovanjskih posojil. Ta posojila naj bi olajšala odplačevanje predvsem tistih neugodnih posojil, ki jih je v veliki meri "zakrivila" prav banka SKB, v svojem sporočilu piše Zveza potrošnikov Slovenije. Aprilska plača 26.195 tolarjev Zavod za statistiko je sporočil, da je aprila povprečna neto plača v Sloveniji znašala 26.195 tolarjev; v gospodarstvu 25.264 in v negospodarstvu 30.095 tolarjev. V primerjavi z marcem so bile bruto plače višje za 8,6 odstotka; v gospodarstvu za 7,4 odstotka, v negospodarstvu za 13 odstotkov. Odprli sejem Kontri 92 Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v torek, 16. junija, odprli 9. mednarodni sejem strojev in opreme za industrijo konfekcije in trikotaže. Ljubljanski sejem je privabil 52 razstavljalcev iz desetih držav, sejem je strokovnega značaja, zato je zanimiv predvsem za poslovne obiskovalce s področja konfekcije in trikotaže. Sejem je odprt še danes. Aprila ostalo brez dela 5.000 ljudi Zavod za statistiko je sporočil, da je aprila ostalo brez dela 5.056 ljudi, od tega 1.639 v gospodarstvu in 723 v negospodarstvu. V primerjavi z marcem se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,8 odstotka, v primerjavi z lanskim aprilom za 9 odstotkov in v prvih štirih mesecih glede na enako lansko razdobje za 9,1 odstotka. Čez mejo le z bankovci za 500 tolarjev V bankah zdaj vestno pregledujejo bankovce za 1.000 tolarjev, če morda niso ponarejeni. Banka Slovenije pa je že sklenila, da tisočakov ne smemo več nositi čez mejo. S seboj lahko nesemo le bankovce po 500 tolarjev in manj. Na čekih poslej 8.000 tolarjev Od ponedeljka, 22. junija, naprej bodo veljali novi mejni zneski za brezgotovinsko poslovanje. Najnižjega bodo s 300 povečali na 500 tolarjev, najvišjega pa s 5.000 na 8.000 tolarjev. Gotovinsko plačilo čeka med pogodbenimi partnerji (banke, pošte) se bo povečalo s 2.500 na 5.000 tolarjev, izplačilo imenske hranilne vloge brez primerjave pa se bo med pogodbenimi partnerji povišalo s 5.000 na 8.000 tolarjev. Gospodarska zbornica podpira vladno zasnovo ekonomske politike Vlada predlaga postopnost, saj šok ne pride v poštev Pri tečaju tolarja bo intervenirala Banka Slovenije, kar bo učinkovalo v dveh do treh tednih. Ljubljana, 17. junija - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je dokaj hitro obravnaval zasnovo ekonomske politike, ki jo je pred tednom predstavila slovenska vlada. Udeležba na seji je bila polnoštevilna, sodeloval je podpredsednik slovenske vlade Herman Rigelnik, odgovarjal je na vprašanja gospodarstvenikov, ki so podprli vladni program (na koncu s spontanim aplavzom) in seveda skušali izvedeti kar največ o instrumentih njegove uresničitve. Podpredsednik GZS Dagmar Šuster je govoril o gospodarskih razmerah v Sloveniji in zasnovo ekonomske politike označil kot dinamičen dokument, ki ga bo treba v nadaljnjih fazah dograjevati, bogatiti in aktualizirati. Vsekakor pa je ustrezen odgovor na večmesečne zahteve in prošnje gospodarske zbornice. Tri bistvene naloge označujejo delo nove slovenske vlade na področju gospodartva: lastninska zakonodaja, ukrepi tekoče ekonomske politike in strategija razvoja gospodarstva. Pri sprejemanju lastninske zakonodaje se v parlamentu zapleta, kar seveda niso dobri obeti za sprejem zasnove ekonomske politike. Podpredsednik vlade Herman Rigelnik je na vprašanje, kaj bodo storili, če je parlament ne bo sprejel, odgovoril, da je moč vlade sorazmerno omejena in da bodo v tem primeru sprejeli vladni program, katerega domet pa je seveda lahko bistveno krajši. V izdelavi pa je strategija razvoja, ki bo seveda neobhodna, ko bodo v približno pol leta ustvarjene razmere za normalno gospodarjenje, ko nad gospodarstvom ne bo več visela grožnja preživetja. Intervenirala bo Banka Slovenije Pri pripravi zasnove ekonomske politike je sodelovala GZS, dober partner je Banka Slovenije, naleteli smo tudi na veliko pripravljenost strokovnjakov, da sodelujejo, kar me najbolj veseli, saj imamo dobre strokovnjake, je dejal Rigelnik. Odločili so se za postopno doziranje ukrepov ekonomske politike s strani vlade in Banke Slovenije, saj šok terapija ne pride v poštev. Pri tečaju ni nikakršne podobnosti z Markovičem, saj je intervencija možna le na strani povpraševanja. Vlada se lahko odloči za državni nakup deviz, kar so sprva nameravali storiti in tako povečati povpraševanje po devizah, kar bi dvignilo te- čaj, kupljene devize pa bi uporabili za posojila izvoznikom po sprejemljivi obrestni meri. Vendar so to možnost opustili, ker so se v pogovorih z Banko Slovenije odločili, da intervenira ona, kar bo učinkovalo v dveh do treh tednih. Vsekakor je to bolje, kot če bi intervenirala država. Banka Slovenije se zaveda usodnosti tega, je dejal Rigelnik. Pot do nižje obrestne mere je samo postopna Razmere niso lahke, stiska je velika, poskusili bomo napraviti, kar se da, ne morem pa čez noč obljubiti visokega tečaja in nizkih obresti, je dejal Rigelnik. Visoke obresti so rezultat slabe aktive v bankah in slabe pasive v podjetjih, vlada bo začela z njihovo sanacijo. Toplakov zakon je ocenil kot nerealen, kritičen pa je bil do obnašanja agencije za sanacijo bank, ki je vendar vladna organizacija, z njo se vlada ne bo prepirala v parlamentu. V izdelavi je ocena, kakšno škodo so podjetja in banke utrpele z izgubo južnih trgov, ko bo nared, se bo vlada odločila, kaj storiti. V drugo skupino reševanja podjetij v predstečajni sanaciji bodo uvrščena podjetja, ki imajo izgubo, v tretjo podkapitalizirana podjetja. Na spisku stečajnega moratorija je 500 do 600 podjetij, ki jih vlada ne namerava preprosto prepustiti stečaju, temveč jim bo dala možnost preživetja, saj so v preteklih dveh letih že marsikaj storila. Rešilno bilko bodo predstavljali vrednostni papirji, za katere naj bi garantirale banke. Zadrževanje plač in cen Na izhodiščih ekonomskega programa naj bi vlada, zbornica in sindikati sklenili socialni pakt, plače v gospodarstvu naj do 5-odstotne inflacije ne bi rasle, tudi naprej je predvidena degresija, plače v negospodarstvu pa vlada namerava držati na nižji ravni, tudi pri sebi in tako dala zgled drugim, saj je prav indeksacija močan pritisk na inflacijo. Zadrževala bo cene javnega sektorja, v katerem bo s pomočjo tujih svetovalnih organizacij opravljena revizija, saj so stroški nenormalno visoki, nakar bo postavljen nov koncept organizacije javnega sektorja. Kmetijstvo bo imelo podporo vlade le v delu, ki je v nacionalnem interesu, preostalo bo prepuščeno posameznikom. Izrazito pa bo pospeševala razvoj drobnega gospodarstva, ki ima zdaj 12-odstotni delež, imel pa naj bi 60 do 70, morda celo 80-odstotnega. Za odpiranje novih delovnih mest v drobnem gospodarstvu bo namenila 3,5 milijarde tolarjev. Premoženja bilanca države S 30. junijem naj bi zaključili proračunsko leto, napravili premoženjsko bilanco, na njej otvoritveno bilanco in si pomagali s prečrpavanjem likvidnostnih presežkov, kjer pač so. Nikakor ne gre za divji proračunski presežek, temveč za obseg, ki ga lahko servisiramo, nihče se ne bo zadolžil za prihodnje rodove, je dejal Rigelnik. Podobni, celo enaki pogledi Vladna zasnova ekonomske politike se loteva gospodarskih problemov na pravem mestu, to je predvsem v njihovi finančni pojavni obliki, je dejal podpredsednik GZS Dagmar Šuster, ko je nanizal podatke o slabih gospodarskih razmerah. Gre za zelo podobne ali celo enake poglede zbornice, doku- Slovenski menedžerji na Švedskem Koristen študijski obisk Brnik, 17. junija - V sredo se je iz uspešnega študijskega obiska v Lundu in Stockholmu vrnila skupina slovenskih menedžerjev. Poleg studijskega proučevanja razvoja kadrov v vodilnih Švedskih podjetjih, je skupina izkoristila priložnost za celovito predstavitev Slovenije na Švedskem. nika, izredno pomemben pa je tudi izbor kadrov, napredovanje in kariera. Znano je, da imajo na Švedskem visoko ali celo previsoko stopnjo socialne varnosti, tako da posamezne oblike že opuščajo. Švedi postopno uvajajo teamsko delo ob hkratnem velikem vlaganju v širše izobraževanje kadrov, kar pa pomeni tudi večjo humanizacijo dela. V švedskih podjetjih imajo izredno stopnjo marketinga, uradni službeni jezik je angleščina, izreden pomen pripisujejo prodoru na trge bivših real-socialističnih držav. Skupina slovenskih menedžerjev je hkrati s proučevanjem ment pa bo treba dograjevati, bogatiti in aktualizirati. Izvoz je nujno spodbujati takoj in z vsemi sredstvi, najpomembnejša spodbuda je tečaj. Nujna je takojšnja sprememba obrestne politike, brez tega ne bo gospodarjenja z dobičkom, zbornica vztraja pri zmanjšanju deleža javne porabe, obvladovanju plač. Vlada si je zadala skrajno nehvaležno delo Vlada se usmerja k razreševanju problemov, zadala si j* skrajno nehvaležno delo, naletela bo na veliko ovir in nasprotovanj, toda samo ena pot je prava, najprej bodo morali pospraviti staro. Cena je nesporno velika, toda v to kislo jabolko moramo ugrizniti, je dejal Miran Goslar iz Merca-torja. Zapolniti je treba tri velike luknje, ki so nastale v poslovanju podjetij z jugoslovanskimi republikami po lanskem 8. oktobru in so ostale v bilancah, v javnih podjetjih in zavodih ter v bankah. Sanacija bank ni nič drugega kot ozdravitev slovenskega gospodarstva, le tako bo moč razrešiti slovenske finance, seveda pa bo to prineslo zmanjšanje trajnega kapitala v bankah in zlasti Ljubljanska banka bo šibkejša. Zamisel o novem proračunu je zelo pomembna, saj pomeni vstop v obdobje čistih financ, zelo pomembno pa je, da se ne bo začel nov krog nenormalnih financ, saj so se nova podjetja, ki niso obremenjena s preteklostjo, nanje zelo hitro navadila in pridno sodelujejo v neredu, je dejal Goslar. Za plače pa je sodil, da je 5 odstotkov nemara previsoka meja, večja pa bi bila lahko degresija. Izvozniki na robu preživetja Seje se je prvič udeležil tudi znani mariborski privatni podjetnik Ledinek, ki je dejal, da ima ob programu mešane občutke, saj opaža realsocialisti-čne težnje. Položaj izvoznikov (sam izvozi 85 odstotkov proizvodnje) je tako slab, da so potrebni takojšnji ukrepi, še ta mesec, saj bo moral ustaviti proizvodnjo. Njegov primer je nedvomno dovolj ilustrativen, kako slab je položaj izvoznega gospodarstva, saj nima bremen preteklosti in neracionalnega poslovanja ter zaposlovanja. • M. Volčjak razvoja kadrov tudi celovito predstavila mlado državo Slo* venijo, kajti Švedi za novo državno tvorbo sicer vedo, niso pa si najbolj na čistem s po-drobnostmi. Po mnenju udeležencev bi morali nekatere švedske izkušnje prenesti tudi » nam, predvsem v smislu spre* memb odnosov v podjetjih« hkrati pa bi tudi v izvozni strategiji morali agresivneje pristopiti k osvajanju vzhodnih trgov, sicer utegne priti do usod' ne zamude. Sicer pa bodo izkušnje, ki *° jih pridobili na Švedskem, rn£ nedžerji podrobneje predstavi'1 na jesenskem Forumu kadrovskih delavcev, ki ga bo pripr*' vil Center za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu, ki Je bil tudi organizator študijskega potovanja. • M. G., slika H Kozjek Menedžerji so obiskali podjetja Tetrapak. Gambro, Astro. Saab, Scania in Ikea in sicer na povabilo gospoda Lundberga, ki ima že dvajset let kadrovske službe pri globalni družbi Tetrapak. Udeleženci obiska so povedali, da v švedskih podjetjih vlada izredna skrb za posamez- Končana prenova pivovarne Laško (STA) V Pivovarni Laško so v zadnjih petih letih v posodobitev proizvodnje vložili približno pet milijonov nemških mark, prenovljeno tovarno bodo v soboto, 20. junija, odprli za obiskovalce. Pivovarna Laško oskrbuje 51 odstotkov slovenskega trga, računajo, da se jim bo naložba splačala kljub izgubi južnih trgov, kamor so prej prodali 40 odstotkov svoje proizvodnje. A Gorenjski glas nam že drugič omogoča nastop v Odprtih straneh: hvala. Hvala gre celotnemu kolektivu in odgovorni urednici Leo-Poldini Bogataj, posebej pa še novinarju Štefanu Žargiju, ki je Popravil intervjuje na skorajda najtežji možni način, namreč v čimbolj zgoščeni obliki. Posredoval sem mu le naslove z nekaj °Pazkami, o čem in kaj bi kdo največ lahko povedal, nastalo pa Je deset miniintervujev, ki, po moji oceni, zaokrožajo bistveno v delovanju posameznika v naši stranki. ^/edniški koncept teh strani je karseda enostaven: pokomentira-nJe resolucij (o gospodarstvu, družini in socialni politiki ter popravi krivic, skupni izjavi ob pridružitvi SLS SKD), ki so bile sPrejete na II. kongresu SKD. Prispevka o Lastninjenju v turizmu in Občine kot življenjski prostor sta bila že pred kongresom Predstavljena na Srečanju regij, vendar mislim, da sta še vedno aktualna tako kakor tudi Pravičnost in gospodarska uspešnost. Slovenski krščanski demokrati smo seveda za pluralizacijo medijev - kar je tudi pogoj demokracije - vendar »zaprtosti« ne objokujemo preveč, ker je niti ne doživljamo preveč. Če pa je že bila, Je bila zaradi lastnega molka in vnaprejšnjega strahu pred nera-zUrnevanjem, preinterpretiranjem in zlonamernostjo. Smo proti scenografskim, dobesednim zapisom, tudi enostranskim gledanem dane problematike in predvsem cenimo korektnost, ponja proti medijem se je marsikdaj in proti marsikomu vrnila kot bumerang. Nestrpnost ene in druge strani pa nujno pripelje do raznih blokad informacij - in prikrajšani so predvsem uporabni, bralci in gledalci. ^a teh straneh pravzaprav ne nastopamo kot opozicija, kar ned-v°rnno smo po odločitvi poslancev (brez vnaprejšnjega povpraševanja volilcev, baze), ne v agresivnem pomenu besede, pač pa Redimo konceptu strankine pokongresne naravnanosti in zavedajoč se nastalih sprememb političnega prostora in časa. Zato iščemo sodelavce-ustvarjalce, ne zgolj pripadnikov... /Lojze Peterle v poročilu na II, kongresa SKD/ Urednikova beseda Tokrat smo Odprte strani odstopili eni od opozicijskih strank - Slovenskim krščanskim demokratom, ki na štirih straneh predstavljajo strankarski program in svojo politiko. Gradivo je pripravil Janez Pošt rak ob sodelovanju novinarja Štefana Žargija. Prihodnji teden bodo Odprte strani napisali mladi intelektualci. Leopoldina Bogataj ' Pridružitvijo zdomske, zgodovinske SLS Slovenskim krščanskim °-ernokratom nismo le razširili članstva s podobno mislečimi, a ^es povojni čas anatemiranimi, pač pa to pomeni izrazito politi-Cr>o dejanje, ki sem mu sam - ko je šlo še za združitev - izrazito nasprotoval. V slovenski javnosti neznan in neraziskan pojav vlo-8e SLS pred drugo svetovno vojno in med njo, povojno politično delovanje v emigraciji, bi ne le vneslo, z združitvijo, ideološko dediščino kolaboracionizma v stranko SKD, temveč tudi (lahko) med celotno slovensko prebivalstvo. S pridružitvijo je, skratka, dana možnost uveljavitve programa SKD, zlasti v smislu narodne sprave, poprave krivic in pravične raziskave polpreteklih dogodkov. *,stP.P Ivana Omana SKD je za nekaj časa zaustavil ugibanja o družitvi obeh najmočnejših strank bivšega Demosa. SKZ-SLS s sv°Jirn pragmatičnim, stanovsko organiziranim jedrom, pa z dekorirano desnosredinskostjo uveljavlja svojo profiliranost in samostojnost. »Izločuje« se na neki način tudi iz preostanka Demosa in zagovarja »ohlapnejšo« koordinacijo strank v opoziciji, sodoben je tudi predlog SKD poslanskemu klubu Demos, da se Preimenuje v Klub opozicijskih poslancev. ^ovi Demos, toliko zagovarjan in zaželen pri SDZ-NDS, ni preokupacija v razmišljanjih prihodnje strategije SKD. Ne glede na [Nedorečenost pojmov »desnice« in »levice«, je pri SKD čedalje °'j v veljavi pojem »sredine«, ne v načinu pretehtavanja, ampak >Mn media res«. ^•"edinskost SKD je pravzaprav utemeljena že s pomenskostjo svojega imena, predvsem pa v načinu (možnega) delovanja v področjih dejavne politike, tako gospodarske kot socialne (in eko-.°ške), da s pobudami in udejanjanjem »prekriva« in »dopolnju-Je<< obe opciji, projektno kdaj bližje eni, kdaj drugi. Koalicijska vnaprejšnja vezanost takšno usmeritev SKD seveda v veliki meri °nernogoča, jo vodi v kompromisne rešitve, ki pa si jih stranki ni potrebno več dovoljevati. Jana Primožič, članica 10 SŽZ Slovenska ženska zveza -zakaj? Veliko ljudi, tako moških kot žensk, se sprašuje, zakaj neki nam je potrebna še ženska zveza. Prvi hip potrebe po uveljavljanju ženske v politiki ne vidimo, šele globlja analiza stanja in pa neupoštevanje »ženskega« pogleda na svet nam pokaže, da to vendarle ni muka enodnevnica. Začelo se je 4. februarja 1992, ko se je skupina članic SKO na povabilo avstrijske ljudske stranke in gospe dr. Flemmingove udeležila seminarja na Politični akademiji na Dunaju. Ze delovni naslov seminarja Ženske v demokraciji - vaš prispevek k utrjevanju demokracije v Sloveniji, je razkril namen seminarja - približevati ženskam politiko, jih navdušiti zanjo, predvsem pa zlomiti odpor do nje, ki vlada zlasti med krščansko mislečimi ženskami. Dejstvo je, da je podoba sveta kompletna šele takrat, kadar jo sestavljata moški in ženska. Vsak od njiju gleda na svet iz svojega zornega kota, podoba sveta bo vidna kot celota šele, ko se tudi moško in žensko vrednotenje sveta zlije v celoto. Vloga žensk v politiki ni biti nasprotnice moškim, ženske naj moškim pomagajo reševati politične probleme, moški pa naj ženskam omogočijo ohraniti njihovo žensko bistvo. Če dialog med moškim in žensko v politiki ni mogoč, se sodelovanje sprevrže v konflikt, česar prav gotovo nobena stranka znotraj sebe ne želi. Skupaj reševati probleme, hkrati pa upoštevati različnost, je želja vsake demokratične skupnosti. In kaj so avstrijske ženske konkretnega dosegle, ko so se aktivno vključile v politiko? Najbolj se mi je dopadel sistem porodniških dopustov, ki je pomemben dosežek avstrijskih žensk: Vsaka ženska ima pravico do dveletnega porodniškega dopusta. Mesečna podpora znaša 5.000 šilingov. V tem času seveda ne sme delati. Ker pa je ta mesečna podpora za ženske, ki sicer zaslužijo več, nižja, se lahko ženska odloči sama ali bo prevladala vrednota materinstva in bo ostala doma pri otroku z nižjo podporo, kot če bi delala ali pa se bo zaposlila. V Avstriji kar 90 odstotkov žensk ostane dve leti pri otroku. Politika je vsakršno javno delovanje. Začne se že s tem, ko javno izrazimo svoje mnenje o najrazličnejših stvareh iz našega okolja (gradnji cest, ustanovitvi vrtca v našem kraju, prevozu na delo...). Da pa bi to mnenje dobilo večjo veljavo, se je treba organizirati v zvezo ali stranko. Nerealno je namreč pričakovati, da bo namesto nas izrazil naše mnenje nekdo drug. Zato pomislimo na to, da mi sami z jasno izraženim mnenjem v javnosti lahko storimo veliko dobrega za otroke, mladino, brezposelne, ostarele... Čez dober mesec dni, 14. marca, je bila v Ljubljani ustanovljena Slovenska ženska zveza. Na tem ustanovnem zboru, ki se ga je udeležilo okoli 150 žensk. Na tem ustanovnem zboru, ki se ga je udeležilo okoli 150 žensk iz vse Slovenije, je bil sprejet statut in programska izhodišča za delovanje te zveze (svet, upravni odbor, nadzorni odbor, častno razsodišče, predsednica, podpredsednica, glavna tajnica). Slovenska ženska zveza je organizacija v sestavi stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Zveza združuje ženske iz vseh družbenih slojev, ki sprejemajo program SKD in želijo prispevati k oblikovanju politike, ki temelji na krščansko-demokratskih načelih. Zveza deluje na državni ravni, ustanovljenih je že tudi nekaj regijskih in občinskih zvez. Na Gorenjskem smo se odločile za ustanovitev najprej občinskih zvez, nato pa še regijske zveze. Na slovenski ravni si je zveza zastavila cilj, da se organizira v večini slovenskih občin in regij, hkrati pa je že izvedla nekaj akcij: s protestom ob izbiri Kljukca leta v Grosupljem je dosegla, da so umaknili del programa, kjer bi se norčevali iz politikov, prva je na mirovnem shodu opozorila na agresijo JLA na BiH in pozvala Evropsko žensko unijo in mednarodne organizacije naj pomagajo ogroženim. Veliko dela nas čaka in čas je, da se ga lotimo. Bogomir Vnučec, predsednik MKD Gorenjske Mladi krščanski demokrati Mladi Krščanski Demokrati so družbeno politična organizacija vseh mladih, ki želijo sooblikovati družbo v skladu z načeli krščanskega etosa. MKD delujejo z namenom razvijati kulturno, družbeno in javno življenje mladih ter sodelovati pri oblikovanju politične volje ljudi na vseh področjih javnega življenja, obravnavati družbena vprašanja, dajati politične spodbude, zavzemati politična stališča do pomembnih javnih vprašanj, sodelovati pri uresničevanju pravic in interesov ljudi, sodelovati pri predlaganju in odločanju kandidatov za volitve v organe oblasti, sprejemati delo organov oblasti ter predstavnikov javnih in drugih družbenih funkcij. Delujemo na vseh ravneh, krajevni, občinski, regionalni ter republiški, kar nam omogoča, da smo v stalnih stikih z ljudmi in se tako seznanimo s potrebami na določenem področju ter ustrezno ukrepamo, v smislu organizacije, oziroma pomoči. Da bi bilo naše delo lažje ter predvsem bolj učinkovito, smo se organizirali v posamezne komisije, ki se striktno ukvarjajo z določenim področjem. Tako imamo: Pravno komisijo, katere naloga je delovanje na področjih, ki zadevajo mlade, jim določajo položaj v družbi in jim dajejo možnost vpliva na različne odločitve - problematiko štipendiranja, življenja v študentskih domovih, občasnega dela, redne zaposlitve mladih. Poleg naštetega se ukvarja tudi s pravnimi akti, ki se v državi nanašajo na mlade. Mednarodno komisijo; prirojen dinamizem usmerja mlade generacije k nadgrajevanju obstoječega, samobitnega in tradicionalnega z novim, svežim in svetovljanskim. Želja mednarodne komisije MKD je čimbolj ustreči tem naravnim potrebam svobodnega duha slovenske mladosti in jih prek oprijemljive ponudbe napolniti z žlahtnimi vsebinami. Obenem je cilj mednarodne komisije odgovorno prispevati k pozitivni mednarodni prepoznavnosti tako naše mlade organizacije kot tudi Republike Slovenije kot novega subjekta združbe svobodnih, zrelih nacij. Članom MKD se preko raznoterih mednarodnih aktivnostih odpirajo lepe možnosti pridobivanja novih znanj ter dragocenih izkušenj predvsem razvitega zahodnega sveta. Komisijo za socialo; visoka politika se ubada s problemi človeštva, naroda, pri tem pa pozablja na osnovno gibalo vsega dogajanja - človeka. In ravno ta mali človek, ki domuje na sončni strani Alp, se danes ukvarja predvsem z lastnim preživetjem, namesto da bi s kulturo ali kakšno podobno dejavnostjo bogatil duha. Zavedamo se, da smo Mladi Krščanski Demokrati samo droben kamenček v političnem mozaiku, a ravno zaradi tega se čutimo bliže preprostemu človeku. Žal ne moremo pomagati vsakemu posamezniku posebej. Vemo pa, da je v slogi moč. Skupaj bomo glasnejši in z raznimi okroglimi mizami in predavanji nam bo uspelo predramiti javnost. Ekološko komisijo; vsi smo del narave, poskrbimo, da bomo živeli v čimbolj prijazni, čisti in lepi Sloveniji. Zato pa je potrebna pomoč in osveščenost vsakega posameznika, posebno še v današnjem času, ko je naše okolje vse bolj onesnaženo. Kulturno komisijo; naš vsakdan moramo poglobiti s kulturo, če hočemo razširiti naš duhovni svet. Naj se ne uresniči že Cankarjeva opazka, da naše ljudstvo ne rabi umetnosti, daje doslej živelo brez nje, pa naj živi brez nje do konca. Kulturne tabore, ovrednotenje kulturne dediščine, gledališko dejavnost, glasbeno udej-stvovanje in še druge kreativnosti želimo razširiti in tako ponuditi možnost za dosego cilja. Le tako bomo preprečili Cankarjevo napoved: "Daleč je še dan, ko bo ozdravljeno in razširjeno to propadlo podjetje slovenske duševne kulture!" Komisijo za šport; šport je sestavni del kulture našega časa. Športno tekmovanje in želja po napredku postavlja pred športnika zahtevo po žrtvi, odpovedi, samoobvladovanju in tako vpliva na oblikovanje in zorenje človeka. Politično komisijo; v politiki se danes dogajajo velike spremembe, zato smo vsi povabljeni, da se ukvarjamo z njo. Razširite svoje obzorje, pokažite svoje sposobnosti, saj so vam vrata odprta. S svojim sodelovanjem lahko oblikujemo novo drugačno politiko, ki bo dostopno vsem ljudem. Ni politika kriva, da je tako daleč od nas. Krivci smo mi, ker seji nočemo približati in je spoznati. Resolucija o gospodarstvu Slovenski krščanski demokrati smo že pred tremi leti kot temeljne cilje našega delovanja na področju gospodarstva opredelili gospodarsko osamosvojitev Slovenije, njeno vključitev v mednarodne gospodarske ustanove ter preureditev naše gospodarske sestave po vzoru razvitih evropskih držav v socialno tržno gospodarstvo in preprečitev gospodarskega zloma, kije po napovedih takratne politične in strokovne elite pretil Sloveniji v začetku devetdesetih let. Danes slovenski krščanski demokrati z zadovoljstvom ugotavljamo in smo ponosni na velik delež zaslug za to, da je gospodarska samostojnost Slovenije ne samo dosežena, temveč tudi utrjena; da imamo lasten denar, posodobljen davčni sistem in trdno denarno politiko; da sami nadzorujemo finančne in blagovne tokove s tujino; da je pripravljena in delno tudi sprejeta lastna gospodarska zakonodaja; da so devizne rezerve dosegle zadovoljivo raven in da pojem slovensko gospodarstvo v mednarodnem okolju veČina politikov in poslovnežev jasno loči od pojma jugoslovansko gospodarstvo. Slovenija v začetku devetdesetih let ni doživela gospodarskega zloma, čeprav so jo močno prizadeli zlasti gospodarski potresi in nesmisli v njenem tradicionalnem tržnem okolju. Padec plačilno sposobnega povpraševanja in kraja našega premoženja v zveznih enotah bivše SFRJ ter posledično nazadovanje slovenske prodaje in proizvodnje za četrtino so zmanjšali našo materialno blaginjo, vendar nas niso zlomili, za kar je prav gotovo zaslužna tudi slovenska oblast, v kateri smo imeli slovenski krščanski demokrati pomembno vlogo. Kljub temu da Slovenija še ni članica nobene mednarodne gospodarske ustanove, je pot vanje že trasirana in z umno politiko slovenskega parlamenta in vlade bo naša vključitev v njih do konca tega leta uresničena. Najmanj smo dosegli na področju preureditve naše gospodarske sestave, čeprav smo se prav tukaj najbolj trudili. Ni nam uspelo privatiziran družbene lastnine, ne razgraditi monopolov in ologopolov in posledično tudi nismo mogli pospešiti naložbenega krogotoka in zmanjšati inflacije na letno raven izpod 10 odstotkov, kar bi bilo za mlado državo zelo spodbudno in ugledno. Temeljni razlog za te neuspehe je prepojenost vseh slojev, ustanov in povezav slovenske družbe s pripadniki preddemokratičnega režima, ki so si skoraj pol stoletja po načelu "prednik določa naslednika " utrjevali odločilne položaje v slovenskem gospodarstvu in so v zadnjih letih iz teh položajev hote in vede ovirali preureditev njegove sestave iz izmaličene realsocialistične oblike v urejeno podjetniško. Privatizacija družbene lastnine ter razgraditev finančnih, trgovskih, infrastrukturnih in industrijskih monopolov bosta torej ostala še naprej ključna cilja slovenskih krščanskih demokratov na poti preureditve slovenske gospodarske sestave. Zavedamo se namreč dejstva, da dokler ne bosta uresničena ta cilja, ne bo možno pridobiti izdatnejše tuje finančne pomoči; ne uspešno sanirati finančnih, tržnih in tehnoloških razpok, ki so v našem gospodarstvu nastale v preteklosti; ne zmanjšati previsokih obrestnih mer ter cen materiala in storitev; ne sunkovito povečati izvoza in poslovnih partnerstev naših podjetij s tujimi ter posledično tudi ne pospešiti investicijskega krogotoka in zaposlovanja niti zmanjšati inflacije na letno raven izpod 10 odstotkov niti enakovredno vstopiti v gospodarski krog razvitih evropskih držav, katerih gospodarstva socailno tržna. Franci Erce, občinski odbor SKD Kranj, poslanec Zbora združenega dela slovenske skupščine za področje trgovine Dosedanje ravnanje ni bilo korektno Ste poslanec v zboru slovenske skupščine, kije doslej zavračal in preprečil sprejem zakonodaje o lastninjenju. Kako vi gledate na to? Glede dosedanjih proceduralnih zapletov, s katerimi je bilo blokirano sprejemanje lastninske zakonodaje in ki ga je povzročila večina poslancev v našem zboru, menim, da tako ravnavnje ni bilo korektno niti povsem pošteno. Tako mnenje utemeljujem z dejstvom, da o tej zakonodaji - o že skoraj nepreglednem številu predlogov na to temo - niti ni ^ bilo vsebinske razprave, saj je i preprečeno, da bi sploh L-V' Ww > prišli na dnevni red. Zaradi tega bo zagotovo ob začetku te nove "runde" prišlo do zapletov, ker se mora najprej razrešiti dokončna usoda dosedanjih predlogov. Kompromisni predlog treh poslancev za zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Deželak, Pintar, Šetinc) se po mojem mnenju in mnenju stranke, ki jo zastopam, zdi primerna osnova za začetek novega zakonodajnega postopka, seveda pa imamo na predloženo tudi nekaj bistvenih pripomb. Zakon je tako pomemben, da štejemo za nepotrebno kakršnokoli nadaljnje proceduralno zapletanje, zato predlagamo, da se osredotočimo na njegovo dograditev. Dosedanje ravnanje kolegov v zboru ob tej temi pa, kot rečeno, obsojam. Tudi brez blokade bi lahko z dopolnitvami zakon dogradili in morda tudi že sprejeli. Jasno je, da v primeru tega zakona ne gre le za strokovna vprašanja, pač pa globoko politična, saj bo imelo lastninjenje zelo dolgoročne posledice, ki so tudi praktično zelo težko popravljive.« Kakšen pomen pripisujete temu zakonu ? Gre res za usodno preraz-porejanje ekonomske in s tem tudi politične moči? »Mislim, da se temu zakonu vendarle pripisuje prevelika "usodnost", saj menim, da s samim sprejetjem še ne bo prišlo do bistvenih premikov. Podani bodo pogoji oziroma temelji za preobrazbo v smeri gospodarskih sistemov tistih družb in držav, ki jim želimo slediti. Zagotovo se bodo odprla predvsem vprašanja, ki so že znana: deliti dosedanjo družbeno lastnino odplačno ali brezplačno, ponovila se bo verjetno razprava o skladih in s tem o vplivu države ter načinu odločanja o privatizaciji v samih podjetjih. Sporna utegne biti tudi tako imenovana otvoritvena bilanca, ki naj korigira knjižno vrednost. Glede nekdanjih lastnikov, ki so bili razlaščeni, pa mislim, da se v naši zakonodaji vse prepogosto nekatera vprašanja ponavljajo, saj menim, da je bilo to vprašanje celovito urejeno v zakonu o denacionalizaciji.« Jana Primožič, predsednica občinskega odbora SKD Tržič, sicer sekretarka za gospodarstvo tržiške občine Tuj kapital v infrastrukturo Na predstavitvi Gorenjske v okviru obkongresne prireditve SKD "Moč in nemoč regij" je bil poudarjen tudi vidik možnega gospodarskega razvoja. Kje vidite SKD te možnosti? »Na omenjeni prireditvi smo govorili le bolj o možnostih razvoja tirstične dejavnosti na Gorenjskem, sicer pa je potrebno ugotoviti, da je bila Gorenjska pred vojno in po njej ena najbolj industrijsko razvitih pokrajin. Danes ugotavljamo, da so gorenjske občine na lestvici ustvarjenega družbenega proizvoda močno nazadovale. K temu je veliko prispevala specifična struktura naše industrije: železarstvo, ki je bilo do nedavnega v krizi v vsej Evropi, precej pa je bilo tudi še predvojne tekstilne industrije. To dejstvo danes zahteva precejšnje preusmeritve, pri čemer bi morali dati poudarek prometu in turizmu, ki sta ob naši legi in naravnih danostih najbolj perspektivna. Posloviti se bo tudi treba od velikih proizvodnih organizacij in se usmeriti k srednjim in manjšim, ki so bolj fleksibilne. S stabilizacijo (z zmanjšanjem inflacije je napravljen prvi korak), spremembo gospodarskega sistema, zlasti pa s privatizacijo, bodo ustvarjeni pogoji za dotok tujega kapitala, ki bi ga morali vložiti v našo zaostalo infrastrukturo, ta pa je za panogi, ki sem jih omenila še posebnega pomena. Od reorganizacije državne uprave in lokalne samouprave si zlasti obetamo usklajenejši, da ne rečem bolj zaokrožen razvoj ter celovitejše pospeševalne ukrepe na ravni regije. Tuje izkušnje pri tem - nedavno smo spoznali pristop na avstrijskem Koroškem, kažejo, da je usmeritev države, da se ne bo vtikala v gospoda-stvo, napačna, vprašanje je bolj, na kakšen način in iz kakšne ravni. Tu nas čaka še daljša učna doba. Na Gorenjskem tudi kmetijstvo ni nepomembno, čeprav je dejstvo, da se zgolj od te dejavnosti, razen nekaj izjem, v pogojih, kakršni so, težko preživi. Zato je izjemnega pomena pospeševanje dodatnih dejavnosti, ki bodo življenje tega dela prebivastva olajšale, pa tudi selektivnih olajšav, ukrepov oz. pogojev prodaje pridelkov, glede na pogoje pridelovanja. Tu je naša vlada doslej že veliko napravila, saj se očitno že zavedamo, kaj to pomeni za ohranjanje poseljenosti in živosti našega prostora. Pri prizadevanjih za drugačne gospodarske odnose pa tudi možnosti pospeševanja in uvajanja novih gospodarskih dejavnosti pa ni mogoče spregledati vloge bank in nujnosti njihove sanacije ter reorganizacije. Le v banke, ki ne bodo imele veČine plasmajev v velikih gospodarsko neučinkovitih tovarnah, bodo ljudje pripravljeni vlagati in vrniti svoj kapital od tam, kjer nam ne koristi.« Dr. Aldo Jovan, predsednik občinskega odbora SKD Radovljice, član častnega razsodišča SKD Slovenije Za demokracijo je potrebna doslednost Predsednik SKD je v eni od predkongresnih izjav dejal, da stranka SKD potrebuje nov suknjič (statut), ne zato, da bi se (vsebinsko) preoblikovala, pač pa, ker je dosedanjega prerasla. Katere so najpomembnejše novosti? »Novi statut SKD je dejansko organizacijska prilagoditev stranke novim razmeram, saj poleg razširjene sestave organov vodstva stranke uvaja nekatere nove oblike dela in dosledneje zahteva kadriranje po delegatskem načelu. V stranki SKD nam je izredno veliko do doslednega spošto-I vanja demokratičnih princi- i i pov. Krajevni odbori SKD I F postajajo osnovne celice stranke, že občinski, nato regionalni in republiški odbori pa so delegatsko vezani in sestavljeni. Pomemben pri tem je seveda postopek evidentiranja in izvolitve, ki doslej ni bil dovolj preciziran. Za evidentiranje (kot začetek kadrovskega postopka brez selekcije) je zadolžen izvršilni odbor, na kongresu samem pa lahko kandidata predlaga tudi skupina delegatov. Osebno sem se zavzel in celo interveniral za to, da imajo volilno pravico le delegati - torej ne več člani dosedanjih organov in funkcionarji, čeprav so nekateri zagovarjali v imenu potrebne kontinuitete, tudi drugačen pristop. Sem pač dosleden pristaš mnenja, da volitve pomenijo obračun za preteklo obdobje in volja članstva naj se izraža le prek njihovih pooblaščenih predstavnikov.« Na enem od letnih zborov članstva SKD na Gorenjskem je bilo slišati zahtevo, da naj se za prestopnike iz drugih strank (zlasti za tiste, ki prihajajo iz vrst nekdanjih komunistov) določi nekašna čakalna doba pred sprejetjem v SKD. Ta zahteva ni bila sprejeta? »Res so bile tudi take zahteve, vendar v novi statut niso bile vključene. Statut pa vsebuje določilo, po katerem je za izvolitev v vodstvo stranke potrebno najmanj enoletno članstvo v SKD (o izjemah odloča svet stranke). V tem obdobju se vsak član s svojim delovanjem že pokaže.« Izvoljeni ste bili v častno razsodišče. Čemu boste pri svojem delovanju dajali prednost: vrednotam krščanskega etosa, s katerimi ste SKD utemeljeni, ali potrebam trenutnega političnega položaja v stranki in izven nje? »Častno razsodišče je nov organ naše stranke, saj je doslej o sporih odločal nadzorni odbor. Ravnanje članov stranke opredeljuje že ime: krščanski demokrati in to je lahko naš specifični prispevek v politično delovanje v družbi, zlasti pa obe načeli veljata pri ravnanju v stranki. Ostati moramo zvesti sami sebi in s tem verodostojni.« Jernej Prevc Pravičnost in gospodarska uspešnost Privatizacijski zakon je tisti, ki najmočenje zareže v nekdanje socialistične družbene odnose in na novo prerazporedi družbeno moč. Prav temu prerazporejanju moči pa se je privilegiran sloj bivšega sistema, tako imenovana "levica", upiral na vso moč in s pomočjo obstrukcij v zboru združenega dela dejansko tudi zablo-kiral sprejetje lastninske zakonodaje. Pri privatizacijskem zakonu ne gre samo za ekonomsko, ampak tudi za politično, socialno in celo ideološko vprašanje. Gre za vprašanje, kako družbeni lastnini - fenomenu našega samoupravljanja - dobiti lastnika, ki bo z njo upravljal, jo plemenitil in s pomočjo nje ustvarjal profit. S tem problemom se ukvarjajo vse države bivšega socialističnega bloka. Makroekonomski cilj zakona je kar najhitreje doseči normalno lastninsko sestavo gospodarstva po standardih razvitih evropskih držav. Stranka Slovenskih krščanskih demokratov se prizadeva za čimbolj pravičen način privatizacije. Vsaj na startu naj bi imeli enakopraven dostop do družbene lastnine vsi državljani, tako tisti v različnih podjetjih, upokojenci in zaposleni v negospodarskih dejavnostih. Tak način privatizacije omogoča razdelitev državljanskih delnic, ki bi jih brezplačno ali z minimalno odplačilno vrednostjo razdelili vsem državljanom Slovenije. Model razdelitve državljanskih delnic je bila osnovna vladnemu predlogu privatizacije. Drugi, delodajalski del, pa zagovarja kriterij odplačilne privatizacije, ki nakup družbenega premoženja praktično omogoča le poslovni in premoženjski eliti. Po tem modelu bi družbeno lastnino ponudili v odkup delavcem v podjetjih z velikimi popusti. Po-slovodska struktura bi izrabila svoj vpliv in položaj in si s tem zagotovila večinski delež v podjetjih. Da o tem ne gre dvomiti, nam dokazujejo tako imenovane divje privatizacije, ki se že nekaj časa bolj ali manj javno izvajajo v naših podjetjih. Sloj, ki je že doslej imel vse možne privilegije, bi se tako iz dejanskega razpolaganja z družbeno lastnino prelevil tudi v formalno pravnega lastnika slednje. Ozka manager-ska elita se na tak način polasti večine družbenega premoženja. Jasno je, da se za takšen model lastninjena zavzemajo stranke, ki so izšle iz bivšega socialističnega sistema (SDP, SSS, LDS) ter stranke, v katerih je čutiti močan vpliv managerskega sloja (na primer DS). Prav te stranke so uspešno zablokirale vse poskuse sprejema privatizacijske zakonodaje, za nameček pa so v javnosti uspele ustvariti popolno zmedo glede različnih privatizacijskih koncpetov. Spor, kije nastal ob različnih konceptih lastninjenja, je imel tudi pomembne politične posledice, saj je bil bistven za razkol Demosa in rušenja Peterletove vlade. Kritiki iz vrst zagovornikov odplačilne privatizacije vladnemu modelu lastninjenja očitajo, da premalo upošteva primerjalne prednosti našega gospodarstva pred gospodarstvi ostalih vzhodnoevropskih držav. Naslednji, velikokrat ponovljeni očitek vladnemu zakonu pa je, da državljani s svojimi delnicami, ki jim bodo podarjene (razdeljene), ne bodo znali ravnati, oziroma jih bodo neracionalno prodali. Poleg tega tako razdrobljena lastnina ne bo zagotavljala gospodarskega razcveta v taki meri, kot bi ga lahko lastnina, skon-centrirana v rokah nekaj uspešnih managerjev. Ti očitki so le delno upravičeni. Predvsem so v funkciji ustvarjanja zmede glede privatizacijskih konceptov v javnosti. Najprej je potrebno zavrniti očitek, da državljani podarjenih delnic ne bodo znali naložiti v donosne naložbe, ampak jih bodo v finančni stiski prodali na najbližji borzi. Slovenski ljudje so se znali prilagoditi vsem Jugo-hiperinflacijam in dobro obvladajo delovanje črnega deviznega trga. Prepričan sem, da bodo ljudje hitro razumeli delničarstvo in borzno poslovanje. Ta očitek brez dvoma neupravičeno podcenjuje sposobnosti slovenskega človeka. Pri oceni gospodarske uspešnosti enega in drugega modela je potrebno opozoriti na nekatere ekonomske zakonitosti. Vzpostavitev odplačilnega sistema privatizacije je naravnana na umetno vsiljevanje tako imenovanih notranjih lastnikov - insiderjev v podjetjih. To je retrogradni proces, katerega posledica bi bilo vračanje naše države v prvo razvojno fazo kapitalizma iz 19. stoletja. Rezultat takšnih rešitev bi bil spoj lastnikov kapitala in poslovodstva (managerjev) v podjetjih. Za model prevlade notranjih lastnikov je mogoče ugotoviti, da je v razvitih tržnih gospodarstvih praktično neznan (izjema so družinska podjetja). Podjetja v lasti notranjikov, ki bi predvsem težila k maksimalnim plačam, bi na dolgi rok propadla. Prej ali slej bi zaostala za konkurenčnim podjetjem. Plače preprosto ne morejo biti glavni motiv poslovanja podjetja. To je že dovolj prepričljvo pokazal samoupravni eksperiment. Šele z vzpostavitvijo lastninskega modela s prevlado zunanjih lastnikov je podana možnost za oblikovanje znamenitega strukturnega trikotnika na relaciji; kapitalisti kot lastniki kapitala ali delnic vloženih v podjetje, managerji kot vodje poslovodnega procesa v podjetjih in sindikati oziroma zaposleni delavci. Samo zunanji lastniki bodo lahko izvršili revizijo slovenskega managementa z načeli uspešnosti in sposobnosti. V stranki Slovenskih krščanskih demokratov upoštevamo pri lastninjenju tudi moralno - etični vidik. S kakšno moralno pravico naj bi sedaj naša družbena podjetja, katerih kapital se je akumuliral skozi daljše obdobje, praktično podarili zgolj tistim, ki imajo to srečo, da so ravno v tem trenutku v njih ? Če bi bilo to v prid ekonomske učinkovitosti, bi še šlo, tako pa je docela neutemeljeno. Lastninjenje ob prevladi notranjih lastnikov je ekonomsko nesmotrno, socialno -politično nevarno, moralno gledano pa nepravično. Kompromisni mode[ lastninjenja, ki je v skupščinski proceduri in je nekakšna sinteza dosedanjih modelov, je slabši od prejšnjega vladnega predloga< ker omogoča insiderstvo in oškoduje vse Slovence pri razdelitvi delnic v korist nekaj 100 managerjev. Glede na zasuk našega parlamenta v levo je pričakovati' da bodo pri sprejemanju lastnic' skih zakonov vse bolj prihajaliv ospredje interesi direktorskega lobija, ki so zastopani v strati' kah komunističnega izvora. T£ stranke bodo v zakon skušal vnesti čimveč ugodnosti za ntO' nagerski sloj. Interesi navadnih državljanov za te stranke ne bodo šteli nič. Privatizacija družbene lastnic in razgraditev finančnih, trgOv' skih, infrastrukturnih in industrijskih monopolov pa bosta & naprej ključna cilja naše strank* na poti preureditve slovenske gospodarske sestave. Pri tem se bomo na konstruktiven način za*', zemali za takšen privatizacijski zakon, po katerem bodo vsi državljani imeli enak dostop dO družbenega premoženja. Moda in kvaliteta IZJAVE TEDNA LOJZE PETERLE, PREDSEDNIK SKD: OHLAJENI ODNOSI Predsednik slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle o odnosih s Spomenko Hribar: »Najini odnosi so - temu bi tako rekel -ohlajeni. Sploh pa sem imel malo časa za utrjevanje prijateljskih vezi. Po tem, IjH kar je Spomenka napisala v Novi reviji in po članku Zaustavite desnico, je pogovor malo težji. Ljudje so se mi čudili, ko sem na televiziji izjavil, da upam, da s Spomenko ostajava prijatelja. Povezave med ljudmi niso namreč vedno le politične. Kljub temu se je vendarle malo težje pogovarjati ob takih stališčih, ki jih ima Spomenka do naše stranke. Ničesar od tistega, kar je pokazal povzetek najinega pogovora pri njej doma in kar sem jaz zastopal, ni povedala javnosti....« • D.S. KONCERT ZA KAPELO NA KREDARICI Mengeš, 15. junija - Slovenski krščanski demokrati Mengeš in župnijski urad Dovje v soboto, 20. junija, ob 20. uri pripravljata v športnem parku v Mengšu veliki koncert. Izkupiček od vstopnin bo namenjen za izgradnjo kapele na vrhu Triglavu. DV programu bodo poleg Mengeške godbe in Logaškega pihalnega orkestra nastopili še trio Svetlin, Stoparji, Slovenski kvintet, Miha Dovžan, Obvezna smer, Logaški oktet, okteti Lek, bratov Pirnat, Tosama in Ribnica ter kvintet bratov Zupan. Nastopili bodo tudi Boris Cavazza ter mešana pevska zbora Te Deum Ljubljana in Glasbena matica Ljubljana. Razen teh izvajalcev bosta nastopila še baritonist Marcos Bajuk in pianistka Damijana Zupan. Voditelja večera bosta Janez Dolinar in Alenka Hofferle. Vsem oktetom pa bo dirigiral prof. Karel Leskovec. • D.S. Ne, nismo se potikali po Ameriki in tam posneli tole zgovorno fotografijo. Posnetek je nastal na domačih tleh, na rodni nam grudi... Foto: Peter Kozjek Družabnega srečanja slovenskih planincev iz zamejstva in Slovenije se je udeležil tudi predsednik Milan Kučan, h kate remu pa je brž prisedel tudi domačin iz Martuljka Stane Do •anc.Foto: D.S. NOVOVKJJSrU ZADNJI SKAVT Igrajo: Bruce VVillis, Damon Wayans, Chlsea Field, Danielle Haris Bruce VVillis ima končno spet film, ki je gledalcem zelo všeč. Imenuje se Zadnji skavt in je seveda akcijska komedija. Pripoveduje o bivšem tajnem agentu, ki zdaj pravici služi kot zasebni detektiv. Joe Hallenbeck (VVillis) se zaplete v mrežo političnih spletk, hazarder stva in nezvestobe, ko ga prosijo, naj zaščiti striptizeto Cory (Halle Berrv), ki je tudi dekle bivšega poklicnega nogometaša Jimmvja Di-xa (Damon Wayans), ki so ga zaradi hazarderstva odpustili. Toda Cory ni pomoči in po njeni smrti Hallenbeck in Dix združita moči, da bi razvozljala njen umor. Film je režiral Tony Scott. NORanna ® SPAR MARKET SPAROVEC Struga - Strau NEVERJETNO POCENI... Zelo ugodna menjava! PREDSEDNIK KUČAN SE JE ČUDIL - Ob nedavnem obisku slovenskega predsednika Milana Kučana v kranjskem učnem centru so gosta pred vstopom v stavbo vodstva centra opozorili, da stopa po stopnicah iz najimenitnejšega marmorja, kakor so ob obnovi presojali in obsojali v kranjskem parlamentu. Ali res še niso videli, kakšen je marmor, se je naglas čudil predsednik; potihem je svetoval, da bi morali omogočiti Grosovim poslancem ekskurzijo v kakšen kamnolom. S. S. - Foto: S. Saje ŠPORTNO SREČANJE Mojstrana - V hotelu Triglav v Mojstrani so organizirali prijetno športno srečanje z domačinom Francijem Teražem, najboljšim slovenskim gorskim tekačem. Ob tej priložnosti mu je predsednik Športne zveze občine Jesenice Janez Štois izročil plaketo zveze za dosežene uspehe v desetih letih. V tem času je nastopil na številnih tekmovanjih v gorskih tekih v Evropi in doma. Pretekel je več kot 50 tisoč kilometrov in osvojil več kot 300 pokalov in medalj. Sobotni obiskovalci so si vsa osvojena odličja lahko tudi ogledali v Triglavski sobi v hotelu. Franci Teraž je ob 10-letnici nastopanja na gorskih tekih povabil na večer tudi ostale vrhunske športnike iz Mojstrane in Dovjega. Jure Košir in Aleš Brazavšček sta se opravičila, prišel pa je Uroš Pavlovčič, ki je tako kot Jure in Aleš član A reprezentance v alpskem smučanju. Srečanja sta se udeležili še smučarka Alenka Dolžan, članica B reprezentance, in plezalka Martina Čufar. V razgovoru so mladi športniki predstavili svoje športne dosežke in cilje za naprej. Sobotni večer so skupaj organizirali Športna zveza občine Jesenice, hotel Triglav, Radio Triglav, pokrovitelj pa je bila Zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj. • J. Rabič LETNA KOPALIŠČA PO GORENJSKEM Poletje prihaja, vročina tudi, večina letnih kopališč na Gorenjskem pa že čaka kopalce. Zbrali smo nekaj podatkov, kam in kako na poletno osvežitev. tetno kopališče Obratovalni čas: JESENICE še ne obratuje KRANJ RADOVLJICA TRŽIČ med tednom od 9 sobota, nedelja 9. med tednom 9.-18., sobota nedelja 9.-19. ure 9.-18. ure Vstopnina: 17.30, odrasli 150-19. ure otroci: 10-odrasli: 100-otroci: 80.-(sobota, nedelja: 150-oz. 100.-) možnost tedenske, mesečne aH sezonske vstopnice odrasli: 130-otroci: 70-moznosl nakupa popoldanske ali mesečne vstopnice Drugo: - ogrevana voda - ogrevana voda - parkiranje brezplačno - ogrevana voda -parkiranje: -avto 30 - - motor 20.-kolo 10- Ko bo voda dovolj topla tudi na urejenih letnih kopališčih, kjer voda ni ogrevana (npr. Bled), bomo pregled gorenjske kopališke ponudbe še razširili. PREBERITE PR0LETARSKE MATURANTSKE BARABE LOJZE PETERLE: OD VSEPOVSOD JE ODMEVALO: DOBER DAN, ŽALOST ZADETEK V PETEK LESTVICA RADIA ŽIRI LEPOTICE IZ PORTOROŽA V R M TOPLO Vremenoslovci napovedujejo: nad zahodnim in severnim delom srednje Evrope je območje visokega zračnega pritiska, nad Skandinavijo pa plitvo ciklonsko območje. Oslabljena hladna fronta se zadržuje severno od Alp. Nad našimi kraji je topel in malo bolj vlažen zrak. V soboto bo spremenljivo oblačno s krajevnimi padavinami in nevihtami. KITAJKA PRIHAJA V KRANJ Wang Ai Ping, Kitajko, ki je s svojim zdravljenjem povzročila v Sloveniji toliko prahu, je pred dvema mesecema ministrstvo za zdrastvo ovadilo ljubljanskemu temeljnemu javnemu tožilstvu. Od tedaj je minilo že dva meseca in - nič se še ni zgodilo. Zato se je gospa odločila, da nadaljuje zdravljenje po Sloveniji. Prepričana je, da njeno zdravljenje ne škodi in da je veliko pomagala - in še vedno lahko pomaga - bolnikom po Sloveniji. Za naslednji teden se je napovedala v Kranj. Menda bo začela svojo novo turnejo po Gorenjski v kinu Storžič.e D. S. OSEM DESETLETIJ GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE AMATERJI, KI DELAJO PROFESIONALNO Kranjska Gora - 16. junija 1912. leta so se v podružnici Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori odločili za ustanovitev prve reševalne postaje. Odtlej je slovenska gorska reševalna služba doživela velik razvoj, vendar še vedno deluje po načelu prostovoljnosti. Konec lanskega leta so imeli v 17 postajah blizu 500 aktivnih članov. Boj za obstanek je Slovence od nekdaj silil k opravilom tudi v gorskem svetu. Ob nesrečah so priskočili na pomoč domačini. Ob razmahu planinstva je tudi Slovensko planinsko društvo kmalu uvidelo, da potrebuje reševalno službo. Pobudo za to sta dala na seji odbora kranjskogorske podružnice zdravnika dr. Josip Tičar, predsednik te podružnice, pa dr. Jernej Demšar, zastopnik SPD. V postajo so se včlanili mnogi gorski vodniki in gorniki iz Mojstrane, Dovjega, Podkorena in Rateč. Po osmih desetletjih se v Gorski reševalni službi pri Planinski zvezi Slovenije lahko pohvalijo, da imajo svoje postaje kar v 17 slovenskih krajih, od teh celo 11 na Gorenjskem. V njih je 483 aktivnih članov, med njimi 35 inštruktorjev, 25 zdravnikov, prav toliko vodnikov lavinskih psov, 26 minerjev snežnih plazov, 57 reševalcev letalcev in 77 pripravnikov. Že po teh številkah je moč presoditi, da gre za visoko strokovno organizacijo, ki pa opravlja humano in potrebno delo v gorah prostovoljno in povsem brezplačno. V pravilniku GRS beremo, da mora preprečevati nesreče v gorah, pomagati ponesrečenim z vsemi možnimi sredstvi in jih spraviti do prve zdravni- POLETJE V KRANJU '92 ALENKA GODEC s triom petek 19.6. ob 20.00 "pod Marelo" pokrovitelj prireditev: GorenjskiGlas oblikovanje programov: Agencija PAN Tržiški reševalci so letos pripravili večjo vajo v reševanju ponesrečenih iz plazov. Foto: S. Saje ške pomoči, iskati pogrešane v gorah, pomagati ob naravnih in drugih hudih nesrečah pri reševanju prebivalstva na ogroženem planinskem območju in tudi drugod, kjer posebna izurjenost članov GRS lahko pripomore pri reševanju človeških življenj in imetja. Delovanje gorskih reševalcev torej ni več omejeno zgolj na gorski svet, ampak postaja vse bolj sestavni del celotnega zaščitnega sistema slovenske države. Pa še tol Svoje specializirano znanje je GRS vselej posredovala tudi drugim, zlasti policiji in vojski. Med prvimi je uvedla sodobne metode varstva pred plazovi in reševanja iz plazov ter številne novosti pri prvi pomoči in zdravstveni oskrbi ponesrečenih v gorah. Leta 1955 je bila tudi soustanovitelj Mednarodne komisije za reševanje v gorah, v kateri njeni člani redno sodelujejo v vseh podkomisijah in skupnih dejavnostih. • Stojan Saje IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 19. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.20 10.30 10.30 11.20 11.50 12.50 16.06 16.15 16.20 16.50 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.25 21.30 22.20 22.45 22.48 22.50 2.00 Video strani Program za otroke Skrivnostni otok, angleška nadaljevanka Ko je pomlad: Pazi na otroka, ponovitev igrane serije Poslovna borza, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Gospodarska oddaja: Evropa 200, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport, Forum EPP W. M. Thackeray: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka EPP Oči kritike TV Dnevnik, Vreme, šport Napovednik EPP, Video strani Sova Roseanne, ameriška nanizanka, Diana, angleška nadaljevanka, Dobite Carterja), angleški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.10 Sova, ponovitev Dragi John, ameriška nanizanka, Diana, angleška nadaljevanka 18.25 Regionalni program - Maribor 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik ZDF 20.05 Jazz in blues 20.30 Dobrodošli 23.10 Umetniški eksperimentalni program: Studio Citv 22.00 Videonoč 1.00 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 6.59 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Tiso čena Amerika, španska risana serija 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu: Plavalni maraton 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Roseanne, ponovitev ameriške humoristične serije 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Sedem nas je, ponovitev angleške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Plamenica 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Alpe Donava Jadran 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Me je kdo iskal? 21.36 Ekran brez okvirja 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.05 Filmska noč 0.15 Ouerelle, nemški barvni film 2.15 Planet prekletih, ameriški barvni film 4.00 Poročila 4.05 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.30 Video strani 14.40 Mali lord Fauntlerov, ponovitev ameriškega ČB filma 16.20 Pixel, računalniški magazin 17.20 Zgodovina risanega filma 17.50 Dan hrvaškega namiznega tenisa, prenos 18.50 Pred festivalom animiranega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Po vojni, angleška nadaljevanka 21.00 Glasbena oddaja 21.35 Roseanne 22.00 Zabavni spored 23.15 Nedotakljivi, ameriška ČB nanizanka 0.15 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.30 Olimpiada možganov, kviz 10.50 Ciklus najboljši komedijantski par 12.15 A Shop 19.00 A Shop 19.15 Kult ura, ponovitev sredine oddaje o kulturi 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.36 35 mm, oddaja o novostih na filmskem platnu 20.45 Samotar, ameriški barvni film 22.20 Filmski režiserji, dokumentarna oddaja (Taylor Hackford) 23.20 A Shop -Lahko noč TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program: čas v sliki 9.06 Čudovita leta 10.00 Šolska TV 10.30 Zdaj mora biti kaviar, ponovitev nemško francoskega filma 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.35 Družinske vezi: Nežna je noč 14.00 Batman: Sveže z ražnja 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 16.05 Nekoč je bila ... Amerika 15.30 Am, dam, des 16.06 športna abeceda: Nogomet 16.30 Mini kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Leteči zdravniki: Poroka iz ljubezni SLOVENIJA 1 SOVA Dobite Carterja, angleški barvni film Jack Carter pride v podeželsko mesto na pogreb svojega brata. Umrl naj bi v avtomobilski nesreči, toda Carter sumi, da ga je likvidirala gangstrska tolpa. Zaradi tega začne s poizvedbami in odpor lokalnih gangsterjev, ki mu hočejo to poizvedovanje preprečiti in ga poslati nazaj v London, Carterja prepriča, da so njegovi sumi upravičeni. Postopoma začenja razpletati klopčič skrivnosti bratove smrti, ko pa odkrije motiv za umor, začenja zaokro-žati tudi krog neizprosnega maščevanja. CEKIN Mercator - Tovarna olja _Oljarica Kranj _ 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Der rick: Beatrice in smrt 21.25 Pogledi s strani 21.35 Verjetni otrok, ameriški film 23.05 Šport 23.25 Raoul VVallenberg, 2. del ameriškega filma 1.00 Petrocelli 1.46 čas v sliki/ 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.30 1000 mojstrovin 15.40 Leksikon umetnikov 15.45 Kronski dragulj, angleška nadaljevanka 17.30 Life sense - Zveza za preživetje 18.00 Čudovita leta: Moj najlepši čas 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni progam 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.10'Zasvojenost, ki prihaja iz mišic 21.00 Znanost 21.15 šiling, gospodarski magazin 22.00 čas v sliki 22.30 Mojstrovine: Three little pups, risanka Texa Avervja 22.40 Dvojčici, dokumentarni film Johna Dollarja 23.30 Avstrijci pri documenti: Franz VVestt 23.46 Velika požrtija, francoski film 1.55 Poročila/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 16.00 - Napoved sporeda - 16.10 -Obvestila -16.30 - Kaj se dogaja na današnji petek - 17.06 - Glasbena delitacija - The Doors - 1. del -17.46 - Radio Bomba - 18.50 - Napoved sporeda za soboto - 19.00 -Slovo - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.16 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan - 14.40 - Za kajčkovi starši - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam - daš -15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa - EPP -17.00 - V družbi s športniki - 18.00 - Novice-osmrtni-ce -18.15 - športne novice meseca - 19.00 - Odpoved programa - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Glasba. EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Kulturna dediščina. Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 16.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.56 • Pet za pet -12.16 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika -12.65 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi -18.00 - Gorenjska danes -jutri - 18.20 - Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje - KINO 25. junija CENTER amer. kom. ZADNJI SKAVT ob 17. in 19. uri, prem. amer. avant. drame K - 2 ob 21. uri ŽELEZAR amer. gangst. mel. BUGSY ob 17.30 in 20. uri DUPLICA avstral. kanad. film ČRNO OGRINJALO ob 20. uri BOHINJ amer. kom. MOJA PUNCA ob 18. in 20. uri Filmska nagradna uganka Pri Addamsovih je v vlogi matere oziroma žene zaigrala Anjelica Huston. Žreb je za nagradi - po dve brezplačni vstopnici, ki jih poklanja Kino podjetje Kranj - izbral Polono Mali z Golnika 27 in Uršo Kolar iz Kranja, C. na Brdo 47. Čestitamo. Na filmska platna prihaja ameriška akcijska komedija Zadnji skavt, ki jo je režiral Tony Scott, znan predvsem po uspešnicah Top Gun in Dnevi grmenja. V glavni vlogi je nastopil slavni Bruce Willis. Igra zasebnega detektiva, ki ga najame nekdanji igralec rugbyja, da bi razrešil umor njegove prijateljice. Nagradno vprašanje: napišite vsaj dva naslova filmov, v katerih je igral Bruce Willis. Odgovore pošljite do 1. julija na Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. Srečni otroci v veselem vrtcu Kakor vsako leto, tudi letos v kranjskih vrtcih zaključujejo šolsko leto z različnimi interesnimi dejavnostmi, pevskim nastopom in tekmovanjem. V prikupnem okolju in ob skrbnem usmerjanju otroci gotovo radi sežejo po različnem materialu, prirodnem ali odpadnem, ter ga po svoji domišljiji oblikujejo. Kako radi odnašajo in prinašajo domov svoje izdelke! Letos sem se vračala domov mimo vrtca Tatjane Odrove v Kranju prav takrat, ko so otroci peli. Ustavila sem se in prisluhnila. Otroci so lepo prepevali otroške ljudske pesmi. Postala sem pozorna, ko sem slišala dečka, ki je s pravilno intonacijo neustrašeno globoko zapel pesem Mire Voglar Šlig-šlag. Stopila sem k vzgojiteljici in jo povprašala po imenu tega dečka. Bil je Janez Boljka iz vrtca Najdihojca, star šest let in pol. Prav to me je spodbudilo, da sem si ogledala otroško prireditev, ki jo je organiziral WZ Kranj ob sodelovanju z Romano Krajnčan v soboto, 6. junija, pod geslom Otroški direndaj. Bilo je prav lepo. Vzgojiteljice so za otroke pripravile različne kotičke, kjer so nastajali raznovrstni izdelki, ki so jih otroci potem odnesli domov. Razen ročne zaposlitve so tudi veselo zaraja-li in zapeli ter se za majhen denar posladkali. Bila sem malce razočarana, ker pri pevskem tekmovanju nisem več slišala Janeza, ki je pel v vrtcu Tatjane Odrove s tako zvonkim glasom. Kako to, da so ga vzgojiteljice izpustile? • Ema Bavdek Prvakinja Petra Cebašek Ogled munchenskega Šestošolka iz Kranja je na zaključnem tekmovanju Project English i • v • prejela prvo nagrado za individualni projekt. Tudi v ekipi "zlatega f ^\\ Y\ 1 f\rtf\ XX\ 11 r7i013 " zgodovinskega krožka. ICl Ll LlUl LCy Q 1L l U&iCJ CL Petra Čebašek, doma iz Tr-boj, je učenka 6. c razreda osnovne šole Staneta Žagarja na Planini. Že lani, v petem razredu, je pri učiteljici angleškega jezika Marti Kolar-Nagy, ob učbeniku Project English vestno izdelovala projektne naloge. V tem šolskem letu je delo nadaljevala. Učiteljica je izmed projektov vseh učencev izbrala in poslala na razpis Cankarjeve založbe, Center Oxford, prav njenega. Na podelitvi nagrad v Cankarjevem domu je zanj prejela prvo nagrado med individualnimi projekti. Dobila je walkman in posebno priznanje. Nevenka Selišar iz ocenjevalne komisije pa bo njen projekt odnesla v Anglijo pokazat avtorju učbenika Project English Tomu Hutchinsonu. Odziv na razpis je bil izjemen, tekmovalo je okrog 12.000 slovenskih petošolcev in šestošolcev, to je kar 40 odstotkov vseh učencev petega in šestega razreda osnovne šole. Prvo oceno so opravili učitelji sami, ocenjevalna komisija pri Cankarjevi založbi, Center Ox-ford, pa je prejela v oceno kar 500 projektov. Kriteriji, po katerih je ocenjevala, so bili: izvirnost, jezikovna pravilnost in ustrezna stopnja znanja, samostojnost pri delu, likovna podoba izdelka, uporabnost izdelka kot učnega pripomočka. »Teme, ki jih je ponujal učbenik Project English, so bile različne, sama sem izdelala vseh osem glavnih projektov iz knjige,« je vsa navdušena nad uspehom pripovedovala simpatična Petra Čebašek. Petra je na sploh dobra, radovedna učenka, obiskuje dodatni pouk matematike in zgodovinski krožek. »Z veseljem bi sodelovala še pri drugih dejavnostih, vendar zaradi slabih prometnih zvez - v Tr-boje vozi poseben šolski avtobus - tega ne morem. Tudi pri zgodovinskem krožku smo pri učiteljici Katarini Kalan izdelali raziskovalno nalogo, za katero smo na srečanju slovenskih zgodovinarjev v Velenju prejeli zlato priznanje.« Letos so mladi zgodovinarji raziskovali zgodovino otroštva. Najprej so sestavili vprašanja, z njimi odšli v kranjski dom upokojencev, kjer so jim ljudje pripovedovali, kako so včasih preživljali otroštvo, kako so se igrali, s kakšnimi igračami, kakšni so bili včasih prazniki, domačije. Odgovore so zbrali in uredili po temah, strnili na sto listov papirja, jih ilustrirali in povezali, tako je nastala pr-vonagrajena raziskovalna naloga. • H. Jelovčan V soboto, 6. junija, smo se dijaki prvih letnikov kranjske gimnazije udeležili enodnevnega izleta v Miinchen, ki nam ga je omogočila potovalna agencija Alpetour. Muzej je ena največjih in najbogatejših ustanov te vrste v vsej Evropi in privablja obiskovalce z vsega sveta. Obsega več kot 50 hektarov razstavnih površin, na katerih je predstavljenih okoli 60.000 muzejskih eksponatov z vseh področij znanosti in tehnike, kot so: fizika, kemija, astronomija, elektronika... Predstavljen je tudi zgodovinski razvoj letalstva, pomorstva, tirnih vozil, avtomobilov itd. Ena od zanimivosti muzeja je tudi fizikalni oddelek, kjer so nazorno prikazane vse osnovne fizikalne zakonitosti, marsikateri poskus pa lahko obiskovalec sproži sam, s pritiskom na gumb. Čas nam je bil zelo na kratko odmerjen, zato smo morali muzej kmalu zapustiti, najbolj vztrajni pa so si ogledovali nazoren prikaz razvoja tehnike še v času, ko smo drugi tavali po ena in pol milijonskem mestu. Nekaj časa smo se prerivali med množicami ljudi na ulicah, nato pa smo se odločili, da si mesto raje ogledamo kar iz avtobusa. Velik sejemski prostor, kjer se vsako leto odvija Oktoberfest, grška mestna četrt, razkošni predeli mesta - vse to je bila paša za naše oči. • Nina Tunik, 1. e,Gimnazija Kranj OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčaufiy.a 1, Kranj tel 217-610 (nasproti delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30 SElKIKjl okrepčevalnica 9W marlja šlfrer, kranj. titov trg 17. tel.: 222-458 DA NE BOSTE SITNI, AMPAK SITI Ste prepričani, da imamo Gorenjci dobre prehrambene navade? Raziskave kažejo, da vedno manj ljudi zajtrkuje, saj kar preskočijo v mastne malice. Želodec pa v jok, nekaj let kasneje pa še njegov lastnik. Nervoze, nevroze, slaba počutja in podobne nevšečnosti so znane posledice. Veseli smo bili, ko smo izvedeli, da se v GOSTILNI ŠIFRER v tej smeri nekaj dogaja. Tam so se namreč odločili, da bodo postregli Gorenjcem z zajtrki različnih vrst. Pod geslom DOBRO JUTRO, GORENJCI IN G0RENJKE, DOBRODOŠLI NA ZAJTRK pri ŠIFRERJU, vabijo od 7. ure naprej v nedrje svojega lokala. Gorenjski, slovenski, dunajski, angleški, ameriški, mehiški in otroški zajtrk ob beli kavi ali čaju so pravi začetek za uspešen dan. Tudi mi vam svetujemo. Privoščite si zajtrk pri Šifrerju, da boste šli v službo SITI in ne SITNI. VODOPIVČEVA 3, KRANJ tel.: 064 / 221 - 083 OKVIRJANJE SLIK - GALERIJA vse vrste edevirjasrja možnost Izbire med več kot 100 vzorci Stalna prodajna razstava umetniških in dekorativnih slik prodaja okvirjenih posterjev in ogledal izdelava ogledal po narc Čilu oprema hotelov, restavracij, poslovnih prostorov s slikami in ogledali SE PRIPOROČAMO I DELOVNI ČAS 10k -12" in 15h -19" ob sobotah zaprto 8534 ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC v Se enkrat o bezgovem sirupu Zadnjič se nam je pri receptu za pripravo bezgoyega sirupa vrinila neljuba napaka, ki jo moramo popraviti. Sicer ste jo pa zagotovo že same odkrile: za sirup potrebujemo 30 cvetov in ne 300, kot smo zapisali. Za napako se vam opravičujemo, vam pa hkrati priporočamo še en način priprave bezgovega sirupa. Vzamemo večjo količino bezgovih cvetov, jim odstranimo debele in trde peclje ter zložimo v steklen kozarec plast cvetja, plast sladkorja, plast cvetja ... in tako naprej. Podobno, kot pripravljamo smrekove vršičke. Tudi kozarec z bezgovim cvetjem postavimo na sonce. Čez nekaj tednov bomo dobili izredno lep in dober sok. Samo precedimo ga, spravimo v manjše steklenice. Pozimi ga bomo redčili z vodo in mu takrat dodali sok limone. Domači zdravnik Rman za neješče, revmatične, sladkorne... Pravijo, da le redkokatera zdravilna rastlina, razen kamilice, vsebuje v sebi toliko učinkovitih zdravilnjh moči kakor rman. Njegova zdravilnost je posebno ugodna pri raznih črevesnih in želodčnih boleznih, bodisi za odpravljanje črevesnih in želodčnih bolezni, bodisi za odpravo neješčnosti, napenjanja, črevesnih in želodčnih krčev, ali za zdravljenje vnetij, tako vnetja debelega črevesa (kolitis), ali vnetja želodčne sluznice (gastritis). Rmanov čaj stopnjuje delovanje črevesnih žlez, odpravlja vretje v črevesju, zaprtje, zastoj vode, motnje v jetrih in tudi žolčne krče. Znatna količina kalija spodbuja pravilno delovanje ledvic, pri čemer prihaja do močnejšega izločanja seča. Vsi ti ugodni vplivi na celotna prebavila, enako tudi pospešeno pretakanje venozne krvi k srcu, olajšujejo in podpirajo obtok in tako pride do izboljšanja srčnega utripa. Posebno redno uživanje svežega rmanovega soka zmanjšuje ali celo odpravlja bolečine, ki izvirajo iz okvare srčne mišice ali angine pektoris. Ker rman izboljšuje in čisti kri, pripomore s tem tudi, da se hitro zmanjšajo vse težave protinske-ga in revmatičnega značaja, če se bolnik ravna seveda tudi po vseh zdravnikovih navodilih. Izboljšana sestava krvi ima ne nazadnje tudi velik vpliv pri zatiranju sladkorne bolezni, zlasti v začetnem stadiju. Rman je odličen tudi pri različnih notranjih krvavitvah, tako pri krvavem izmečku, zlati žili, krvavitvah iz danke, nosu in ledvic. Tudi premajhne ali premočne krvavitve pri mesečnem perilu se uredijo. Beli tok odpravimo, če pijemo čaj ali pa ga uporabljamo v obliki mlačnega preliva za izpiranje. Zaradi vsega tega rmana ženskam ni mogoče dovolj toplo priporočati. Ženski čaj: 100 g rmana 75 g kamiličnega cvetja 25 g kolmeževih korenin 50 g regratovih korenin 2 polni žlički te čajne mešanice za 2 skodelici vode v prelivu; pijemo ga čez dan po požirkih, toplega ali mlačnega, neoslajenega. Čaj za srce: 100 g rmana 30 g arnikovega cvetja 7 polna čajna žlička za skodelico vode v prelivu. Čaj je treba popiti 1 uro pred spanjem, po požirkih in neoslajenega. ■o ► LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKfl vpisuje v naslednje izobraževalne programe ob delu za šolsko leto 1992/93 VIŠJI UPRAVNI DELAVEC EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK KUHAR ali NATAKAR in KUHAR-NATAKAR OSEBNA NEGA - smer FRIZER IZDELOVALEC IN PREDELOVALEC USNJA Vabi vas tudi v TEČAJE TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN OTROKE Prijave in informacije: LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik l/a, telefon: 621/865, 620/888 do 10. julija 1992 oz., od 20. avgusta 1992 dalje. Pet minut za lepši videz Za poseben lesk las Le zakaj bi pravi čaj, ki ostane v čajnem vrču in ves potemni, zlivali proč. Če ga uporabimo pri zadnjem pranju las, bodo temno plavi lasje dobili bolj svež sijaj. Jagode zore schr tet Smetanov riž z jagodno omako Poskusimo še me to Oetkerjevo sladico. V posodi zavremo pol 1 mleka, ščepec soli, 50 g sladkorja in 1 zavitek vanilijevega sladkorja. Vanj stresemo 100 g riža z okroglimi zrni, premešamo, zavremo, počasi kuhamo, da se riž napne, pri tem od časa do časa premešamo (riž mora ostati še zrnat). Kuhan riž postavimo na hladno. Kozarček sladke smetane stepemo in vmešamo v ohlajeno riževo kašo. Kremo nalijemo v stekleno posodo in jo postavimo na hladno. Jagodna omaka 500 g jagod operemo, dobro odcedimo, jim odstranimo peclje, nato pa jih zdrobimo z električnim mešalnikom tako, da nastane gosta omaka, v kateri pa naj bo tudi še nekaj koščkov sadja. Omaki primešamo še 1 zavitek vanilijevega sladkorja in 25 g sladkorja. Jagodni ali borovničev sok 1 in 1/2 1 vode s 60 dag sladkorja prevremo in z vročim prelijemo 5 kg zmečkanih jagod. Pokrijemo in pustimo čez noč. Drugi dan vse skupaj pretlačimo in segrejemo na 75 stopinj C. Nalijemo v vroče steklenice in zamašimo z gumijastimi zamaški. Jagodova marmelada - surova 1 kg jagod, 1 kg sladkorja, sok 1 limone Jagode operemo, dobro preberemo in odstranimo peclje. Nato jih pretlačimo v porcelanasto skledo in dodamo sladkor in limonin sok. Mešamo z novo kuhalnico 3 ure. (Hitreje je, če mešamo v mešalniku, saj zadošča 15 minut, da se sladkor enakomerno porazdeli in stopi.) Nato naložimo marmelado v kozarec, ki ga pokrijemo s celofanom, namočenim v alkoholu, in zavežemo. Jagodova marmelada - kuhana 1 kg jagod, 1 kg sladkorja Dobro oprane in prebrane vrtne jagode zmečkamo in damo kuhat. Ko vrejo 5 minut, jim dodamo 1 /3 sladkorja, po 5 minutah drugo in po naslednjih 5 minutah še zadnjo tretjino sladkorja. Med kuhanjem stalno mešamo. Kuhamo še 5 minut, nato jo naložimo v kozarce in zapremo. 90 LET GD StražiSće V nedeljo, 21. junija, ob 16. uri na Pantah Zbor gasilcev, blagoslov Sv. Florjana in VELIKA VRTNA VESELICA Igra ansambel OBZORJE, srečelov, kegljanje za koštruna Vabljeni! i L TRGOVINA S POHIŠTVOM IN OPREMO d. o. o. Sp. Besnica 81 ® 403-871 • MONTAŽA • KREDIT • PREVOZ L>^ JUNIJA V MERKURJEVIH PRODAJALNAH Kopalniška oprema GORENJE za takojšnja plačila 10 % ceneje, i _ .. Z Merkurjevo kartico zaupanja pa 10 /0 AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja bo v ponedeljek. 22. 6.1992, ob 18. uri VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA SOBOTA, 20. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.20 Video strani 8.30 Izbor 8.30 Angleščina - Follovv me 8.50 Radovedni Taček: Obleka 9.00 Lonček, kuhaj: Jota 9.15 Klub klobuk 11.10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.50 Video strani 13.55 EP, Video strani 14.00 Tok, tok, ponovitev 15.55 Napovednik 16.00 Tednik, ponovitev 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Samorastniki, slovenski film 18.35 Za prihodnost Narodne galerije, 4. oddaja 18.45 Vsak regrat dobi enkrat lučko, oddaja za otroke 19.00 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Spon, Utrip 2026 EPP 20.30 Show Rudija Carrela 22.05 S. King: Zlata leta, ameriška nadaljevanka 22.56 TV Dnevnik, Vreme, Šport 23.20 Napovednik 23.25 EP, Video strani 22.56 Sova Murphv Brovvn, ameriška nanizanka Gabrielov ogenj, 1. epizoda ameriške nanizanke Nočne ure, 14. epizoda ameriškega varietejskega programa 2.40 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.50 Video strani 16.00 Sova, ponovitev, Roseanne, ameriška nanizanka, Diana, angleška nadaljevanka 1720 Da ne bi bolelo: Sonce in koža 17.45 Angleščina v poslovnih stikih 18.00 Poglej in zadeni 18.30 Boš videl, kaj dela Dolenje, 4. oddaja 19.00 Kremenčkovi, ameriška risana serija 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, RTV Srbija 20.05 Kronika Unima 92 20.30 Žur, 2. del francoskega filma 22.15 Umetniški eksperimentalni program 23.15 Evropska noč jazza, prenos 1.30 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.56 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.06 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 TV šola: Odprta ura 10.00 Poročila 10.05 Kaj se mi dogaja? program za otroke 11.06 Vi in vaš video, ponovitev 12.00 Poročila 12.06 Odletel bom, ponovitev 2/15 dela ameriške nadaljevanke 12.50 Izbor iz sporeda za tujino 1320 Pregled sporeda 13.30 J. Gotovac: Ero z onega sveta, 3/5 del opere 14.00 Poročila 14.05 Bach in Bottine, kanadski barvni film 15.36 Denver, zadnji dinozaver, risana serija 15.55 Poročila 16.00 Razseljena Hrvaška: Hrvatje v Avstraliji 16.45 Turbo Li-mach Shovv 18.00 Poročila 18.06 TV razstava: Dimitrije Popovič 18.20 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Nevarna razmerja, ameriški barvni film 22.06 V iskanju izgubljenega časa: Izigrani nazor 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Filmski maraton 0.15 Cteopatra Jones, ameriški barvni film 1.46 Zločin iz strasti, ameriški barvni film 325 Poročila 3.30 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 18.15 Video strani 1825 Zagrebška šola risanega filma 18.55 Pred festivalom animiranega filma 19.30 Dnevnik 20.10 Dežela orlov, angleška dokumentarna serija 21.00 Mednarodni festival otroka Šibenik '92, prenos otvoritve 22.05 Pri Hux-tablovih 22.30 Plavanje: Troboj Hrvaška - Avstrija - Slovenija, posnetek z Reke 23.30 Polnočni klici 0.15 Hit Depo 3.00 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večernega programa 10.30 Vox Populi 10.50 35 mm, oddaja o filmu 11.05 Samotar, ameriški barvni film 12.40 A Shop 19.00 Risanke 19.10 Kanali zator shovv 19.30 Rolanje s hobotnico 20.00 Dober večer, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.35 Intervju 21.00 Moški, ženska in banka, kanadski barvni film 22.35 Videogrom 23.45 Nekateri to imenujejo jazz, ameriška dokumentarna serija 0.15 Erotična uspavanka Lahko noč SLOVENIJA 1 17.10 Samorastniki, slovenski ČB film Koroška vas pod Obirjem v 18. stoletju je prizorišče osebne drame Hudobivške Mete in njenih petih "pankrtskih" otrok. Otroci so sad "grešne" ljubezni z Ožbejem, sinom gruntarja Karničnika. Poročiti se ne moreta, ker stari trmasti Karničnik tega noče dovoliti. Za svojega sina je izbral primernejšo - bogatejšo nevesto - toda Ožbej gre rajši k vojakom, kot da bi ubogal očeta. Tudi ko se vrne kot invalid, in ko Karničnika prizadene kap, krajevno sodišče na graščini na priporočilo Karničnikovega drugega sina Meti ne dovoli živeti v domačem kraju. Skupaj z otroki mora negotovi usodi naproti... TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.06 Simpsonovi, ponovitev 9.30 Angleščina za začetnike 11.00 Co lumbo: Avtoportret morilca, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Avstrija, hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Hudič v svili, nemški film 15.15 Come dy Capers 15.30 Jaz in ti 16.36 Duck Tales, risanka 16.00 Hej svet 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVerner Fend: Moja knjiga o džungli 17.30 Odštevanje, ekološka oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Leteči zdravniki: Sovraštvo in ljubezen 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 šport 20.15 Kdor reče A, vodi Peter Rapp 22.10 Zlata dekleta: Tekmici 2226 Novo v kinu 22.46 Hiša pod drevesi, francosko italijanski film 0.20 čas v sliki 025 VVarlock, amerški vestem 210 Poročila/Ex libris 2.20 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.00 1000 mojstrovin 15.10 Leksikon umetnikov 15.15 Koncert za oko in uho 16.00 Služinčad 17.00 Kolumb in doba odkritij 17.46 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Trojica iz kioska 18.30 Alpe Donava-Ja dran 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Krik po svobodi, ameriški film 22.45 čas v sliki 22.56 šport 23.15 2nd night of Ebu Jann 1.30 Poročila/Ex libris 1.40 1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila -16.30 - Nekaj vam imamo povedati -17.00 - 65 let prihalnega orkestra Tržič -17.46 - Kulturni Babilon -18.56 - Napoved sporeda za nedeljo - 19.00 - Slovo - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.16 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca -15.30 - Prenos dne-vno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00-19.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri -vmes EPP - 18.00 - Novice - osmrtnice -19.00 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi -12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine -15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP -18.00 - Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.00 - Gorenjska včeraj -danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet - 11.20 - Tečaj nemškega jezika - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska od sobote do sobote - 14.30 - Velike ideje malih glav - 15.30 - Dogodki in odmevi - 17.00 - Glasbena lestvica 333 -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Jutri nasvidenje - KINO 24. junija CENTER amer. kom. ZADNJI SKAVT ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. gangst. mel. BUGSY ob 17.30 in 20. uri DUPLICA prem. avstral. kanad. filma ČRNO OGRINJALO ob 20. uri HUMOR NEDELJA, 21. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 9.20 Program za otroke, ponovitev 9.20 Živ, Žav, ponovitev 10.10 Ebu drama za otroke: Remi- jeva jutra, ponovitev 10.35 Utripanja 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH 12.50 Video strani 13.23 Video strani 13.30 Kremenčkovi 13.55 Boš videl, kaj dela Dolenje, ponovitev 14.25 Odraščanje, ponovitev ameriškega filma 15.55 Napovednik 16.00 J. Raspail: Kralj Patagonije, francoska nadaljevanka 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.10 Gusarji neba, avstralski film 18.35 Voda 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Sport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 21.35 Velike trgovske poti, angleška dokumentarna serija 22.55 Napovednik 22.58 EP, Video strani 23.00 Sova Ameriške video smešnice, 6. oddaja ameriškega varietej- skega programa Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.40 Video strani 10.50 Za resnični konec vojne, ponovitev dokumentarnega filma 13.20 Šentvid pri Stični: 23. tabor pevskih zborov, prenos 14.20 Video strani 14.30 Sova, ponovitev; Murphy Brovvn, ameriška nanizanka; Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 15.55 Napovednik 16.00 Športna nedelja 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik HTV 20.05 Stockholm: EP v nogometu, polfinale, prenos 22.10 Primer Strgar, dokumentarna oddaja 22.36 Aleksa Šantič, nadaljevanka 23.25 Mali koncert: Tanja Plut, klavir 23.30 Športni pregled 0.00 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.55 Horoskop, ponovitev 8.00 Poročila 8.06 TV koledar 8.15 Slika na sliko 9.00 Zasedanje vseh zborov Hrvaškega Sabora, prenos z Gru-bišnega polja 10.00 Poročila 10.05 Mednarodni festival otroka 'Šibenik '92", posnetek 11.05 Oceanografija, kanadski poljudnoznanstveni film 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.06 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška zabavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 14.46 Zlatko in detektivi 15.30 V nedeljo 16.00 Poročila 17.20 Zvezda je rojena, ameriški barvni film 18.50 Tom in Jerrv kot otroka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta: Limski kanal 20.10 Edvard VII, angleška nadaljevanka 21.00 Sedma noč 22.30 TV dnevnik 22.50 Šport 23.06 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.06 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 17.06 Video strani 17.15 Gillette šport 17.45 Izbor miss športa Hrvaške, reportaža iz Pariza 18.00 Konjeniški šport, posnetek 19.00 Plavanje 20.06 EP v nogometu: Polfinale, prenos iz Stockholma 22.06 Odletel bom, 3. del ameriške nadaljevanke 23.00 Pred festivalom animiranega filma 0.00 Jazz 0.30 Video strani KANALA 8.50 Napoved sporeda, risanke 9.00 Ponovitev filmskega sporeda prejšnje nedelje 9.00 Tropska vročica, ameriška nanizanka 10.00 Odreši-telj, ponovitev hrvaškega barvnega filma 12.15 Video grom 10.00 Napoved sporeda, risanke 20.10 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.10 Intervju 2126 Ljudje proti, italijanski barvni film 23.10 Vreme/MCM TVAVSTRIJAl 9.00 Jutranji program 10.15 Univerzum: Začasni raj 12.00 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.36 če se greš kopat na Teneriffo, nemški film 15.05 Klov, nemški kratki film 1525 Biblija za otroke 15.30 Jaz in ti, otroški SLOVENIJA 1 17.10 Gusarji neba, avstralski barvni film Čas dogajanja je konec druge svetovne vojne, ko avstralski pilot dobi posebno nalogo, da poleti v VVashington, a letalo nenadoma izgine. Izkaže se, da je letalo prebilo čas in pilot se s posadko nenadoma znajde v preteklosti v bolj ali manj nerealnem svetu. Sklop dogodkov in srečne okoliščine mu omogočijo, da se vrne v sedanjost, toda zdaj ve, da nekateri iz njegove okolice poznajo skrivnost, ki bi utegnila biti nevarna za prihodnost sveta. Spozna tudi privlačno hčerko enega izmed sumljivih mož, ki mu kasneje razkrije del resnice. Toda med razkrivanjem skrivnosti jima neprestano strežejo po življenju... mi:<;amiu< program 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa za prihodnji teden 16.10 Skrivnost delfinov 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X Large Traveller 18.00 Čas v sliki 18.06 Slika Avstrije 18.30 Leteči zdravniki: Mestni kavboji 19.30 Čas v sliki 19.46 Sporna vprašanja 20.15 Mo selbriick 21.05 Bankovci v močvirju, kabaretistični program 22.20 Vizije 22.25 Ali imate radi klasiko? 23.20 Dvignite zaveso 1.00 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.06 Zajček dolgoušček, risanke 9.30 Očarljiva Jeannie 10.00 Pan-Optikum 10.15 Velika kurtizana Amber, ameriški film 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Od Schleierfalla do Lahnsattla 15.00 V orlovi deželi 15.46 Športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Trojica iz kioska 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 EP v nogometu 22.15 Čas v sliki 22.20 Zakon v Los Angelesu 23.10 Prva ljubezen, ameriški film 0.36 Petro celli 1.25 Čas v sliki/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 10.30 - Dober dan - 10.36 - Nedeljski pogovor -11.05 - Potuj z menoj - 1125 - Modni kotiček - 11.40 - Iz orumenelih zapisov - 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 -Nedeljska duhovna misel - 1225 -Podrobnosti iz našega vsakdanjika -12.60 - Obvestila -13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje -14.00 - Še nekaj zanimivega - ob izidu PIRŠ -14.36 - Glasbena lestvica Slovenca -1520 - Napoved sporeda za torek - 15.30 - Slovo - 1. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP -10.00 - Športne novice - 10.20 - Intervencije v kmetijstvu - 11.00 - Novice in dogodki -obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel -1216 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98,2. 96,4 MHz -vmes kulturni kažipot - prometni servis - pregled slov. časopisja -aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme -15.30 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP -13.00 - Razgovor, EPP -14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 820 - Oziramo se - 820 - Hov - ne znam domov -10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.06 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci -16.00 - Izbor pesmi tedna -1720 - Športna oddaja -1820 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri - KINO 23. junija CENTER amer. kom. ZADNJI SKAVT ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. gangst. mel. BUGSY ob 17.30 in 20. uri_ Po Sloveniji se je spet raz-plamenela strašna ihta in nevihta. Tokrat je spet - kolikokrat že? - padalo po novinarskih la-bodkih, se pravi, po sredstvih javnega obveščanja, po medijih. Resda bolj po elektronskih, po TV programih, kar pa nikakor ne pomeni, da so izvzeti tudi časopisni stolpci. Kritizirana TV je nemudoma vrnila milo za drago: angažirala je svoje dopisnike v tujini in obelodanila, da imajo po svetu strankarske peripetije v medijih ravno toliko prostora, kolikor si ga prislužijo. Oziroma: kolikor se medijem samim zdi, da so strankarski presuki in zasuki za avditorij interesantni. In pika. In nič več. Očitno pa smo na teh prostorih do takih rigoroznih, a za svet povsem samoumevnih odločitev oddaljeni nekaj sto milijonov svetlobnih let. Reci ti tukaj in zdaj neki stranki na levi, desni ali v sredini, da je njihov sestanek en »pofl od pofla« in da tudi najbolj briljantno in domišljije polno novinarsko pero ne more iz tega scoprati kaj več kot neko formalno poročilce, totalno neinteresantno za bralstvo -pri priči boš črn, rdeč, bel ali zelen! Da ne govorimo o vodstvu takega medijskega »ferajna«. To je pač že vnaprej okvalificirano strankarski priliki primerno. Če po lastni presoji objavi danes kaj od ta rdečih, bodo jutri planili ta drugi, če polemizira s ta drugimi, so užaljeni ta tretji. Najbolj hecno pri vseh teh groznih polarizacijah na »te in gune« pa je to, da so vsi za dobrobit slovenstva, ampak na naš način. Se pravi: kdo bo trenutno.pri koritu in kdo bo lahko izvajal tisto tatinsko: leva TEMA TEDNA Leva roka -desni žep roka, desni žep. Davkoplačeval-ska raja pa naj uživa pri vseh teh oblastniških manevrih in dol pada ob številkah, ki sem in tja obetajo, da bi ji bilo morda v naslednjih desetih ali dvajsetih letih kanček bolje. Če bi kakšen politično osveščeni Marsovček kdaj usmeril svoj rešpetinček na naš parlament, recimo in bi se mu posrečilo, da naše poslance vendarle polnoštevilno ujame v poslanskih klopeh, bi imel zabave na kubike. Kapiral tako nič ne bi, ker moraš biti briljantni ekspert, da razumeš, da se lahko v nekem parlamentu do onemoglosti preklajo tudi za eno samo vejico ali piko in pri tem važno razlagajo, kako da gre v resnici za sistemsko daljnosežne odločitve, usodne za narod! In pri tem naj volilci, ki so volili te ekspertne eksperte, ob taki parlamentarni velemo-drosti vzhičeno vzdihujejo in po možnosti izpustijo kakšno odobravajočo solzico. Kakopak! Ko bi poslanci, ki zdaj uradujejo na levi in desni vedeli, kako »poln kufer« jih že ima volilna baza, bi pri priči popokali kufre in odkorakali na domače vrtičke. Demokracijo v embrio fazi je očitno zoprnija od vseh zopr-nij. Če se še ta dva milijončka Slovenčkov in Slovenčic ne zna pošlihtati v ene znosne demokratične okvirčke in preseči najbolj elementarni demokratični prag, je kazno, da je pobeg iz gnusnega realsocializma stvar generacij. Usojeno nam je torej, da bo še generacija srednjih let nenehno pod udarom »mi - vi« ali kdor ni z nami, je proti nam ali četudi polpismen, važno, da je naš. Otročarije! Vsi smo malo-dane v žlahti, Slovenija je kot ena velika vas, vsi se poznamo, diferenciacija na te in one pa nesporno klije iz čistih osebnih zamer in osebnih neporavnanih računov. Sosed, ki je pljunil na sosedov vrt in ga je lastnik ovadil in tožbo dobil, je vso neslavno zdraho nemudoma spreobrnil v politiko: partijec zagamani, z zvezami na sodišču in sploh! In je iz takega sosedskega odnosa vznikla politična diferenciacija, se prenašala iz roda v rod, da bi se dandanes, ko doživljamo izbruh demokracije, izkazala v vseh načinih in v vseh tragičnih oblikah in posledicah. Pa bi konec koncev še šlo, če bi se ukvarjali s tem konjič- kom zgolj na verbalni ravni in žrli eden drugega samo po caj-tengih, po telefonih in po sobanah državniškega nam parlamenta. Hudič je, ker smo v pobegu iz socialrealizma veselo tudi ugotovili, da se nam na vsakem koraku ponuja kaj tudi za levo roko in desni žep. In je pljunil vsak, ki je pljuniti kaj mogel: hitro, učinkovito in vsem na očeh. Pa kaj! Tako, kot se po tej zemljici krade danes, ni pokradla vsa partijska elita v vseh petinštiridesetih letih in kakšno leto še čez! Naj partijce sicer vrag pocitra, ampak kar jih poznam - in kot otrok bivšega sistema jih poznam olala veliko -so si dali na domače ognjišče pripeljati kakšen voz peska pa kakšen cement pa kakšen parket je položila domača lokalna gradbena operativa - in je bilo tudi približno vse! Kakšen bolj grabežljivi partijec je sicer prešel zgoraj omenjene količine in si nagrabil še kaj več - da pa bi eksploatiral delavce po fabrikah in jim jemal iz žepov za lastno firmo - ne ljubčki moji, to se pa množično res ni dogajalo. Zdaj pa je že čisto vsak majster manager, plačan izven vseh kategorij in plačilnih kriterijev. »Koristi gužvu« je nenapisano družbeno načelo in tisti, ki bi radi interdisciplinarno obravnavali ta naravni pojav, se morajo držati za glavo. Kje je vendarle morala? Mar nas je res na veke vekov okužil balkanski virus ali pa nismo nemara že za Karpati dobili kakšne gene stremuštva in pri-dobitništva? In nam je leva roka - desni žep že prazgodovinsko značajsko svojstvo, saj se na teh tleh na glas smejijo tistemu, ki je pošten. Kdor je namreč tu ni danes pošten, je res oslu podoben... • D. Sedej PROLETARSKI GAUDEAMUS Ja, tako bi najbrž K.P., naj tako imenujem anonimno osebo, ki ni bila posebno navdušena nad mladimi maturanti, ki jih je naš fotoreporter ujel na sliko, ki je bila objavljena na prvi strani torkovega Gorenjskega glasa, poimenoval sklepno dejanje dijakov kranjskih srednjih šol. Namreč, rajanje po kranjskih ulicah, na katerega trenutek so mladci in mladenke čakali cela štiri leta. "Gojenci" kranjske gimnazije po mnenju K.P. nastopajo pod drugim naslovom, vsaj tako gre sklepati po anonimni pošiljki omenjenega avtorja. Takole piše. Da so zapeli Gaudeamus samo Gimnazijci. Raja, ki je bila na sliki, pa da je žvižgala in pojoče zmerjala s kurbami. V nadaljevanju K.P. ugotavlja, da to (razposajenci na sliki, o.p) niso nobeni gimnazijci, ampak pijane proleterske barabe, ki naj bi jim še vedno dišala rdeča (podčrtano, o.p.) šola. Za mladino na sliki nikjer ne piše, da so gimnazijci, nasprotno imenovani so za "kranjske maturante". V Kranju imamo kar nekaj srednjih šol, katerih četrte letnike so končali tako potomci bogatih, "meščanskih" staršev kot otroci staršev proletarcev. Oboji, tako prvi kot drugi pa so tudi dijaki kranjske Gimnazije. Pravtako so lahko pijani ali eni ali drugi, je že tak čas, a stvar druge zgodbe. To, da se niso vsi dijaki enako odzvali umetnemu ohranjanju tradicij, ki jih tako radi vidijo njihovi starši in profesorji in so namesto ubranega Gaudeamusa prepevali kaj drugega in zaključek svojega srednješolstva praznovali ka- ko drugače kot nekoč njihovi predniki, je pač pokazatelj, da se človekove navade in vrednote spreminjajo s časom. Zagotovo pa tudi niso obremenjeni s polpreteklo "rdečo" zgodovino, kot je očitno K.P. K.P. se bo hočeš nočeš mora-l-a sprijazniti, da srednja šola in kranjska Gimnazija nista več le privilegij bogatih, "meščanskih" otrok, da dandanes tudi proletarski otroci oziroma "barabe" lahko maturirajo. Ali pa bo spet tako kot nekoč, ko je bilo otroku že v zibko položeno, do kam bo lahko v življenju prilezel. • I.K. To *lis<> Mo(Ei<A* ?£JANE PRoL6*T ARS*€ lARAlC IN uArt St 2M6RAJ PtŠi Šoi-A ( R:AR4B€l Naši politiki: Lojze Peterle, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Od vsepovsod je odmevalo: dober dan, žalost Kako ste doživljali glasovanja 0 nezaupnici? . ysa tri glasovanja o nezaupnici sem doživljal kot legitimno zadevo, vendar pa tudi kot »podjetje«, ki državi ne prinaša dobrih rezultatov. Dva meseca so trajala vsa ta glasovala o nezaupnici in bilo je prav •"učno. Izgubili smo veliko energije, nosili pa vso formalno odgovornost. Nekateri ministri so mi sami povedali, da niso več motivirani. S tega vidika je prišla ta tretja nezaupnica kot olajšanje, da se zadeve premaknejo. Če pa bi tudi to neza-uPnico dobil, bi bile določene konsekvence. Ali je res, da do konca niste verjeli, da vam bo izglasovana nezaupnica? Marsikaj se govori... Glede na izjave nekaterih politikov iz nekdanje koalicije sem pričakoval tudi tak sklep. Veliko bolj kot sam mandatar sem razmišljal o tem, da bo ta zadnja nezaupnica uspela. Kaj vas sicer najbolj prizadene " osebno in v politiki? Če me kdo izda - zasebno in v političnem smislu. Kako je vašo nenehno odsotnost doživljala vaša družina? Najtežje mi je bilo tedaj, ko mi je žena povedala, da otroci sP|oh ne sprašujejo več, kdaj Pridem domov. Tedaj se mi je zazdelo, da se zadeve premikajo v napačno smer. Mi se imamo seveda zelo radi, zelo vese-'o se pozdravimo, ampak pri *aki obremenitvi enega izmed staršev družina ne more normalno živeti. Zdaj je že nekoliko bolje - z družino smo bili nekajkrat skupaj, celo na kosilu sem bil že nekajkrat doma Pa s pevskim zborom na Koroškem... d« danes kaj obžalujete? Česa kot predsednik vlade nikakor ne *' več storili? V moralnem smislu se ne spomnim, da bi bilo kaj takega, Oa bi danes obžaloval. V političnem smislu pa bi verjetno kakšno stvar res drugače zasukal. Oblast vam ni stopila v glavo; todi kot predsednik vlade ste bili dostopni, pojavljali ste se med ljudmi, niste se vozili s helikop-**rjem - ali pač? V Vatikan k maši se že nisem Peljal s helikopterjem, kar so nekateri govorili. S helikopterjem sem se peljal dvakrat ali trikrat: ko so bile poplave, v ^ekmurje in v Zagreb. Oblast me ni prevzela, ostal sem Lojze Peterle. Še naprej stanujemo v Istem stanovanju kot prej, imamo še vedno črno-bel televizor; fes pa je, da smo dokupili gar- Pod jetje za proizvodnja servis, trgovino in transport Sveti duh 185, Škofja Loka Tel.: 064/632 346 Fax: 064/631 927 sonjero v istem nadstropju, tako da ima družina normalne stanovanjske razmere. Čemu pripisujete dejstvo, da kot ministrski predsednik niste bili nikoli v vrhu lestvic popularnosti? Gospod Kučan in gospod Drnovšek sta bila v primerjavi z mojim delom in mojo odgovornostjo v neprimerno lažjem položaju. In oba so ljudje poznali od prej. Medtem ko sem sam garal na operativnih poslih, ki so bili neprestano pod kritično lupo, sta gospod Drnovšek in gospod Kučan lahko dajala izjave in glede na pristojnost in odgovornost jima je bilo veliko lažje kot meni. Na ankete, ki zajamejo nekaj sto ljudi po Ljubljani in okolici, pa v smislu strokovnosti ne dam kaj dosti. Sam nimam tega vtisa, da bi bili nekateri mediji do mene pošteni. Ljudi se prime, če radio začne Član s pozdravom Dober dan, žalost, dober dan, beda in ljudje slišijo moje ime na to temo petkrat do sedmih zjutraj in desetkrat po sedmi uri... Imam druge kriterije o popularnosti in nepopularnosti. Zadnje čase sem dobil izredno malo nenaklonjenih pisem in veliko pisem v podporo, čestitk in tako dalje. Včasih sem dobival tudi grozilna pisma - v zadnjih mesecih jih je izredno malo in zame je tudi to indikator priljubljenosti. Kjer hodim in kamor pridem - zdaj veliko hodim peš po Ljubljani - res nimam vtisa, da bi mi bili ljudje nenaklonjeni. Zakaj niste odstavili zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla? Ljudje imajo večkrat napačno predstavo o tem, kdo lahko kaj naredi. Marsikdo misli, da bi lahko jaz kot ministrski predsednik vplival na parlament. Pri odstavitvi sem bil vezan na koalicijo, ki je vlado podpirala. Jasno pa sem povedal, da morajo ljudje iz strank, ki vlade ne podpirajo, odditi. Navsezadnje bi morali sami to storiti. In tako smo imeli narobe svet. Rekli so: Peterle naj odide! Kar se je nazadnje tudi zgodilo. Za kadrovske zamenjave nisem imel podpore. Gospodu Pučniku sem ponudil, da bi bil podpredsednik na podobnih področjih, kot je danes, a ni sprejel. Z gospodom Ruplom sem trikrat poskusil, pa so zmeraj rekli: ni čas primeren, niso okoliščine prave, čeprav je prav on začel s to bipolarnostjo - začel je namreč vleči na dan tiste strahove o klerikalizmu. Pred parlamentom bi se osmešil, če bi predlagal Ruplo- krql v°/ vo zamenjavo, saj predlog ne bi bil sprejet. Kdo je bil v vladi zamenjan po vaši volji? Po moji volji je bil zamenjan samo Stane Stanič in mislim, da zamenjava ni bila slaba. Mencinger in Kranjec sta sama odstopila, Bohova pa je odstopila po stavki v zdravstvu. Kaj si mislite o ljudeh, ki prestopajo iz stranke v stranko? To je normalen pojav v nenormalnih razmerah. Precej ljudi se je odločilo za prvo stranko, ki je bila ustanovljena. V kmečko stranko so šli številni, ki niso čisti kmetje, pa v SDZ. K nam prihajajo številni in pravijo, da so čakali, da smo se krščanski demokrati ustanovili. Problem je v tem, ker so stranke premalo profilirane: imamo desne struje nekaterih strank, ki hočejo biti formalno leve in imajo probleme s svojimi pogledi. To je izrazito pri Zelenih, pri SDZ, delno pri socialni demokraciji. Prestop iz stranke v stranko je nenačelna zadeva in tega je v strankah na Zahodu zelo malo, pri nas, ko se vse šele ureja, pa je nekako normalno. Evropska krščanska demokracija je bila zelo naklonjena osamosvojitvi Slovenije, vašo vlado je podpirala. Kako bo zamenjava oblasti vplivala na odnose z Evropo? Najprej bi rad povedal, da nobeni slovenski vladi ne želim, da ne bi imela dobrih odnosov z Evropo. Tak zasuk, kakršen se je zgodil pri nas, pri teh strankah terja nov premislek o relacijah do Slovenije. To se je že pokazalo pri bančno vladni delegaciji iz Bavarske, ko so bili dobesedno hudi zato, ker jim nismo povedali, kaj se je zgodilo. V Slovenijo so namreč prišli dan za tem, ko je bila izglasovana nezaupnica. Dejali so: če bi to vedeli, si pač ne bi delali stroškov s potjo. Tuji kapital privlačijo stabilne razmere, ne pa konstruktivne nezaupnice na vsakih štirinajst dni. Gospod Gaber iz vlade je nam naprtil, da preprečujemo prihod kapitala v Slovenijo. Mi tega ne počnemo. Prihod kapitala preprečujejo take politične razmere, kakršne so. Kaj mislite o nedavni izjavi dr. Franceta Bučarja, da krščanski demokrati izjavljajo, da jim ni vseeno, v resnici pa delajo tako, kot da jim je vseeno, če država propade? Ta izjava je zelo čudna, neuravnovešena, saj našo stranko kar izenači z opozicijo. Naša stranka ni v parlamentu popolnoma nič blokirala in tudi nikoli ni izjavila, da bi kaj blokirala. Mi smo tako za volitve kot za privatizacijo, želimo pa imeti jasen zakon. Nismo tisti, ki bi uničevali državo, a obenem tudi ne sprejemamo tega, da bi se z nami poigravali drugi. Nismo spremenili stališča do volilne zakonodaje ravno zato, da bi do volitev prišlo čimprej. Ko smo uvideli, da mešan volilni sistem ne dobiva zadosti podpore, smo podprli proporcionalni sistem. Vendar izgleda tako: kar mi podpremo, je vedno sumljivo za druge. Moramo torej zdaj podpreti nekaj, kar je nesprejemljivo, da bi prišli do tistega, kar nam prav pride. Pred časom ste izjavili, da boste pač odšli k Puharjevi med nezaposlene. Gospod Gros bi najbrž komentiral tudi takole: nezaposleni Drnovšek na oblast, Peterle pa med nezaposlene. Kakšen je vaš status? Do 15. avgusta imam trimesečno pravico dobivati plačo iz starega naslova, potem mi pripada še dopust. Vabijo me na razne kraje, najbolj realna varianta pa je profesionalno delo za stranko. Ste ambiciozni? V smislu zdrave ambicioznosti - da! Rad bi nekaj dosegel... Prihajate kaj na Gorenjsko? Večkrat. Domala vsako nedeljo grem zgodaj zjutraj na kakšen hribček in sem do devetih že nazaj. Zelo rad grem v Bohinj, večkrat sem bil v Kranjski Gori, zadnjič so me jadralci v Lescah za dve uri vzeli malo pod oblake. In ko jadraš, moraš na politiko pozabiti. Kaj pa čebelarstvo? Imam dvanajst panjev in še nikoli nisem točil toliko kot letos maja. Kaže, da so se tudi čebele oddahnile in so bile bolj za delo, ker sem bil več z njimi... • D. Sedej ZADETEK V PETEK zajček. NAGRADNO VPRAŠANJE V Prodajnem centru KRISMA, Godešič 83, prodajajo tudi uvoženo sanitarno keramiko znane italijanske firme. Kateri? (nagrada je nakup v vrednosti 2.000.- SLT v Krismi) Odgovor:_ (Če morda odgovora ne veste: Poglejte v PC Krisma ali pokličite 632-431 j Kupon z odgovorom in svojim naslovom pošljite na dopisnici do 26. junija na: RADIO ŽIRI, 64.226 ŽIRI. Trgovina VSE ZA OTROKE, Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 ŠKOFJA I OKA. Sp<>dn|i lrP M V Prodajnem centru ALPLES v Železnikih je mesec junij -mesec ugodnega nakupa. Napišite vsaj dva izdelka ali skupini izdelkov, za katere velja junija 5-odstotni popust pri takojšnjem plačilu! In nagrada: nakup v PC Alples v vrednosti 2.000.- SLT. Odgovor:_ Kupon z odgovorom in Vašim naslovom pošljite na dopisnici do 26. junija na: RADIO ŽIRI, 64-226 ŽIRI. KRISMA TRGOVINA - INŽENIRING Ljubljana, Petričeva 5 - PRODAJNI CENTER GODEŠIČ 83, ŠKOFJA LOKA tel./fax: 064/632-431 PONEDELJEK, 22. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 9.10 9.10 9.40 9.55 10.50 11.05 11.20 11.40 12.00 12.05 12.50 15.55 16.05 16.10 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.25 18.00 18.05 18.36 19.10 19.17 19.25 19.30 20.40 20.30 21.00 21.40 22.40 23.05 23.28 23.10 23.10 0.00 0.45 Video strani Program za otroke L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik H. Ch. Anderson: Kresilo W. M. Thackeray: Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke TV mernik, ponovitev Forum, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Dobrodošli, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Radovedni Taček: Biser H. Fallada: Ana Barbara EP, Video strani Obzorja duha, ponovitev Ali bodo preživeli?: Saga o volku Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Politik novega kova, angleška nanizanka Svet na zaslonu Zaslišanje, švedska drama TV Dnevnik, Vreme, Šport Napovednik EP, Video strani Sova Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka Video strani SLOVENIJA 1 21.40 Zaslišanje, švedska drama Največji večerni časopis odkrije, da so vohuna Berglinga, ki je izginil v Moskvi, umorili pripadniki švedske obveščevalne službe. Takšna operacija pa ne more biti izvršena brez vednosti vlade. Imajo torej Švedi tajne agente, ki "smejo ubijati"? Takoj skličejo sejo, da bi odkrili resnico. Bivšega vojaškega atašeja v Moskvi pokličejo na vojaško poveljstvo, da bi povedal, kaj se je pravzaprav dogajalo... nem plesu 23.30 Vreme 23.32 A Shop/MCM TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.06 Trojica iz kioska 10.30 Verjetni otrok, ponovitev ameriškega filma 13.00 čas v sliki 14.10 Batman 15.00 Jaz in ti 15.06 Nils Holgersson 15.30 Am, dam, des 16.06 Moja družina in druge živali 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Leteči zdravniki: Otroci miru 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Kultura 20.15 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Belo zlato 22.10 Miami Vice 22.66 Svet brez usmiljenja, francoski film 0.20 Dance house 0.25 čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 1000 mojstrovin 17.00 Leksikon ® 064/242-274 VSE VRSTE PIZZ IN HLADNIH NAREZKOV VSAK DAN OD 8.30 - 22.00 PETEK, SOBOTA DO 23.00 NEDELJA OD 11.00 -22.00 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.40 Video strani 15.50 Oči kritike 16.40 Sova, ponovitev: Ameriške video smešnice, 10. oddaja ameriškega varietejskega programa, Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka 17.56 Športni pregled 17.56 Regionalni programi - Ljubljana 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik 20.06 Goete borg: EP v nogometu, polfinale, prenos 22.10 Gospodarska oddaja: R & R 22.40 Umetniški eksperimentalni program: Kriminal 23.10 Video strani I. PROGRAM TV HRVAŠKA umetnikov 17.06 Svet sredi stoletja 17.30 Lipova ulica 18.00 Trojica iz kioska 18.30 Ljubezen na prvi pogled 19.00 Lokalni program CELOVEC Handll JBahnhofstr 20 ITel 9943-463-511566. NOVO: SWATCH TELEFONI m veliko novosti iz pisarniške tehnike in telekomunikacij 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Plamenica, ponovitev 9.30 Jaz, lutkar: Ivan Balaževič 9.45 Mala kinoteka: Mali vlak in Potovanje modrega lonca, risana filma 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.06 Jutrofon 11.35 Pri Huxtablovih, ponovitev 12.00 Točno opoldne - poročila 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Odletel bom, ponovitev 3/15 dela ameriške nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Silas, nemška mladinska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.06 Malavizija 17.00 Komu zvonijo zvonovi Čana-ka 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvaška v svetu 20.50 Oddaljeni glasovi, angleški barvni film 22.30 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Animavizija: 20 naših let 2.15 Poročila l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Misel za dan - 14.40 - Tolar za knjigo -16.00 - Dogodki danes -jutri - 16.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno informati vne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 -Športne novice - 17.10 - Otorški program -18.00 - Novice - osmrtnice - 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop - 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice. EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 14.60 Video strani 15.00 Animavizija: Dvajset naših let, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.06 EP v nogometu 22.06 Pri koritu, angleška barvna nadaljevanka 23.00 Popolna tujca 23.30 Gabrijelov ogenj 0.20 Brez toka 1.20 Video strani RADIO KRANJ KANALA 10.00 Ponovitev sobotnega programa 10.30 Filmski režiserji, ponovitev dokumentarne serije 11.00 Moški, ženska in banka, kanadski barvni film 12.36 A Shop 19.26 Rolanje s hobotnico 19.46 A Shop 20.00 Dober večer 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Businness - Velika poslovna igra 21.15 Imam dve mami in dva očeta, hrvaški film 22.45 Dance Session, oddaja o moder 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8JZ0 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.56 - Pet za pet -12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika -12.66 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) - 15.30 - Dogodki in odmevi - radio Slovenija -16.20 -Skriti reporter - 17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 -Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvide-nje jutri - KINO 22. junija CENTER amer. kom. ZADNJI SKAVT ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Danes zaprto! DOVJE amer. gangst. mel. BUGSY ob 19. uri 55 GLASBENI KOTIČEK TOREK, 23. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.25 9.35 10.30 10.55 11.20 11.45 12.00 12.05 12.50 16.35 16.45 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10 17.20 17.45 18.30 18.40 19.10 19.20 19.25 19.30 20.26 20.30 21.20 21.35 22.20 22.45 22.55 22.58 23.10 0.35 Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Nekoč je bilo... življenje Skrivnostno življenje strojev: Telefon, 1. del Da ne bi bolelo: Sonce in koža, ponovitev Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Lonček, kuhaj Plamenica, angleško sloven sko-češka nadaljevanka Trnuljčica EP, Video strani Alpe-Donava-Jadran Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Osmi dan Slovenija - umetnostni vodnik: Sladka gora J. Sadvvith: Deklica M. ameriška nadaljevanka TV Dnevnik, Vreme, šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka Glasbeni utrinek: G. Bizet: Arležanka Video strani SLOVENIJA 2 20.30 Glasba, shovv in cirkus Čas ob torkih zvečer na drugem programu TV Slovenija je zapolnjen z zabavnimi oddajami tujih TV hiš. Tako smo šest tednov gostili TV Bratislava, ki je v sodelovanju z OKO filmom iz Munchena, posnela odlično serijo Gagman, ki je obudila čas nemega filma. Od "nemega" prijatelja Ala smo se že poslovili, še vedno pa boste lahko uživali vsi, ki ste navdušeni nad cirkuško areno. Neverjetne sposobnosti akrobatov, žon-glerjev, vrvohodcev, klovnov ... cirkusa jutrišnjega dne, boste torej spremljali v oddaji Glasba, shovv in cirkus. filmske sladokusce. Maurice, angleški barvni film 23.05 A Shop/ MCM TV AVSTRIJA 1 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 14.50 Video strani 15.00 Svet na zaslonu 15.40 Sova, ponovitev: Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka, Zvezdne steze, ameriška nanizanka 17.20 Svet poroča 18.00 Regionalni programi - Koper 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 Orion 20.30 Glasba, shovv in cirkus 21.30 Omizje: Nimbv sindrom v Sloveniji 23.30 Svet poroča 23.40 Video strani 9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 9.30 Angleščina 10.15 Šolska TV 10.30 Predsednik, ponovitev francoskega filma 12.15 Dunajska stojnica 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi: Nedeljski oče 14.00 Batman 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti 15.06 Tudi hec mora biti 15.30 Am, dam, des 16.06 Moja družina in druge živali: Gerrv naj se kaj nauči 16.30 Glasbena delavnica 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki: Ples osamljenih src 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Raj za določen čas: Korenine prihodnosti 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Perrv Mason: Ženska v jezeru, ameriški film 22.45 Beg v neznano, avstralska nadaljevanka 0.20 Petrocelli 1.05 Čas v sliki RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan -16.10 - Obvestila - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 - Športni obzornik - 17.20 -Zanimivosti od tu in tam - 18.15 -Klepet s poslušalci in diskontom Center -18.55 - Napoved sporeda -19.00 - Slovo - Proizvodni program: navadne in cilindrične ključavnice, pocinkani in nepocinkani fitingi, elementi za enocevni sistem centralnega ogrevanja, ulitki iz temprane litine, smučarske vezi Tvrolia, električni stroji za prehrambeno industrijo TITAN 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Ponovitev iz Malavizija 9.25 Risanka 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jutrofon 11.35 Popolna tujca, humoristična nanizanka 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Pri koritu, ponovitev angleške barvne nada Ijevanke 14.40 Modre čelade 15.05 Malavizija: Batman 16.00 Poročila 16.05 Malavizija 17.00 Hrvaška kulturna dediščina 17.30 Gremo naprej 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Otroci velikega očeta: Koreja, dokumentarni film 20.40 V velikem planu 22.10 Dnevnik 22.30 Kronika "Dnevov satire" 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Animavizija 2.15 Poročila 2.20 Video strani 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.15 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan -14.40 - Vse za moj avto - 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Od srca do lonca -15.30 - Prenos dnevno-informati-vne oddaje R Slovneija - 16.00 -Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP -17.00 -Športne novice - 17.10 - Aktualna tema - 18.00 - Novice - osmrtnice -18.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud - 19.00 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Dogodki in odmevi -17.00 - Zabava vas Braco Koren -18.00 - čestitke -18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - 14.50 Video strani 15.00 Animavizija 19.30 Dnevnik 20.05 Nogomet: Finale pokala Hrvaške 22.15 Go spod Bean 22.45 Pri koritu, angle ška barvna nadaljevanka 23.40 Jezdeci jutranje zarje, španska nadaljevanka 0.30 Oddaja resne glasbe/ Video strani RADIO KRANJ KANALA 9.45 A Shop 10.00 Ponovitev večer nega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Borza 10.45 Imam dve mami in dva očeta, hrvaški film 12.15 A Shop 19.00 A Shop 19.25 Dance session, oddaja o modernem plesu 20.00 Dober večer 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Dokumentarec tedna: Severna Afrika 21.00 Za 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) - 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Črna kronika -12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 14.20 - Novinarski blok - 15.30 - Dogodki in odmevi -17.20 - Novinarski blok -18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.20 - Tečaj nemškega jezika - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje jutri KINO 21. junija CENTER amer. kom. ZADNJI SKAVT ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem amer. gangst. drame BUGSY ob 18.30 in 21. uri DUPLICA amer. kom GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II. ob 19. uri, amer. trda erot. NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 21. uri RADOVUICA amer. mel. JFK ob 20 NAR0DN0ZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI Piše: Drago Papler V sredo, 24. junija, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri zopet na sporedu oddaja V ritmu valčka in polke z Narodnozabavno lestvico Radia Žiri s petimi uvrstitvami naj-priljubljenejših viž in petimi predlogi najnovejše produkcije. UVRSTITVE PETIH NAJ VIŽ: 1. Vse življenje same želje - Ansambel bratov Avsenik 2. Slovenija, moja dežela - Ansambel Krt 3. Polka za mlade - Štajerskih 7 4. Po drugi poti - Ansambel Jevšek 5. Slovenija, moj drugi dom - Ansambel Slovenija PREDLOGI NOVIH PETIH VIŽ: 6. Vračam se pod Golico - Alpski kvintet 7. Na morju - Ansambel Obzorje 8. Nagajiva harmonika - Ansambel Tonija Iskre 9. Marjan vam zaigra - Koroški ekspres 10. Sinu na pot - Podkrajski fantje Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah in razglednicah smo izžrebali Majdo Kokalj, Brezje pri Tržiču 40, 64290 Tržič, ki bo prejela glasbeno kaseto. Tudi sedaj vas vabim k sodelovanju - izpolnitvi kupona. Sodelujte! Objavljeni kupon pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Ziri. KUPON: Ime in priimek Naslov: Glasujem za skladbo: Novi predlog skladbe: Mnenje o oddaji: Za glasbenega gosta predlagam: PETA LESTVICA »TRZISKIHTT« TH. Shovv Must Go On - Oueen 2. Why - Annie Lennox 3. Ne bom ti lagal - Pop Design 4. Rad bi ti priznal - Miran Rudan 5. Stay - Shakespaers sister 6. Rhythm is a Dancer - Snap 7. Why Me - Linda Martin 8. Ne damo Slovenije - Veter 9. Viva Las Vegas - ZZ Top 10. Pesem srca - Ivo Radin Predlogi: tuji: vaš: Human Touch - B. Springsten naš: Daš Boot - U 96 domači: vaš: Objemi me - Chatou naš: O, mama, mama - Brane Drvarič Izžrebanec: Stanko Frelih, Cradnikova 85, Radovljica. Trgovina Meta iz Tržiča mu poklanja bon v vrednosti 1.000 SLT. Iz predlaganih in iz skladb z lestvice »TRŽIŠKJ HTT« si sestavite svojo lestvico in prve tri vpišite na kupon. Pripišite še dva svoja predloga, za katera si želite, da se na lestvico uvrstita. Pripišite še svoj naslov in vse skupaj pošljite na naslov RADIO TRŽIČ, BALOS 4, 64290 TRŽIČ, do torka, 23. junija 1992. Lep pozdrav Jernej in Jekica. Kupon št. 5 RADIO Predloga: Tuji Domači Naslov Sončkov kot Happy Birthday ... komu pa drugemu, kot samemu sebi. No ne meni, k' to pišem, ampak njegovi svetlosti "Sončkovemu kotu", ki je pisan od mene. Dopisnic je prišlo kar solidna cifra, zato bo mr. Aligator tudi podelil solidno cifro nagrad. V glavnem ste vsi odgovorili pravilno, Sončkovih voglov je bilo do sedaj (vključno z zadnjim) celih 50. Uroš, ne se prehit razučarat. Wait! No, žrebalo se je tokrat na licu mesta, v prodajalni Sonček Scena cool. Hladno. Moška družba, pa to (-). Uletita dve fraj-li. Tačrna potegne eno dopisnico. Odideta. Ostale srečnike izžreba moška družba (-). Takole je bilo. Poster bo nad posteljo obesl'a Saiovec Marjana, Visoko 14a, 64212 Visoko, v majci bo švical Uroš Brdnik, Smlednik 34, 61216 Smlednik, ker je bil izžreban in je edini napisal, da je bilo do zadnjič (po svoje je imel tudi on prav) objavljenih 49 zadev na variacijo Sonček..., kaseto, ali LP po želji si bo rolala princesa Cesar Nina, Prešernova 9, 64240 Radolca. Še ni konc. Aligator je bil dobre volje in je za izredno izpiljeno pisavo (fant je po srcu metale) Mateji Zveršen, Srednja vas 59a, 64208 Šenčur prisodil eno kaseto po predhodnem posvetovanju z brkatim prodajalcem. In še finiš. Alenka Kocijančič iz Bevkove 29, 64240 Radolca, ker si meni, k' tole pisem tako lepo pihnila na dušo, d' sm' bil čist' preč (se mi je fino zdelo, op-av.), sem tudi jaz pihal ledenemu Aligatorju na dušico. Rezultat. 10 razglednic z Music Starš po želji, le zate Alenka. Drugač pa, kdaj imaš kaj cajt. Tko. Za enu švoh kafe (Iztok Mlakar). TOP 3 1. Adrenalize - Def Leppard 2. Use Your Illusion I - G'N'R 3. Zbrana dela 77-88 - Pankrti Novosti Na kratko, ker placa zmankuje. Kasete: Brane Drvarič pravi Adijo, Mare, Californijci iz Kranja so na Poti polni ognja, tu pa je še ena Zlata kaseta - gor so vse velike slovenske uspešnice zadnjih cajtov - Od Ringlšpila do Iztoka Mlakarja. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 51: Ali veste, da Aligator - šef Sončka zna špilati na bobne? Pravilna sta lahko le dva odgovora - "vem" ali "ne vem"? Dopisnice se pričakuje do srede, 24. junija, na Gorenjski glas pod firmo "Sonškošef. 50 x čav. Končala se je prva slovenska akcija Lepota obraz 92 Martina ima obraz za v Pariz Portorož - Minulo soboto, nekaj po enajsti zvečer, je stroga in visoko strokovna žirija izbrala prvi slovenski obrazek. Tako se je končala vseslovenska akcija, kije potekala skoraj pol leta. Začeli so jo v Mariboru, v tamkajšni TV oddaji Poglej in zadeni, natečaj pa je potekal v revijah lana in 7D. Približno 200 deklet iz vseh krajev Slovenije je šlo skozi natečajne ži- rije in v finale se je uvrstilo 12 bržkone najlepših. Potegovale so se za zelo mikavne nagrade. Prva, naj privlačnejša za kamero in fotoaparat, Martina Kajfež, bo potovala v Pariz, k agenciji Metropolitan, s katero je že podpisala triletno pogodbo. Le-ta pa omogoča vrtoglave zaslužke, če le uspeš. Mednarodna žirija je odločila, da pošlje na Dunaj k agenciji Modellko-mesariat Melanijo Knaus, v Milano pa potuje Mojca Mla-denovič. S tem izborom se je končala prva akcija take vrste na Slovenskem. Organizator, Interdesign iz Ljubljane, je bil vsekakor zadovoljen, prav tako kot prve tri. Ostale, ki bodo tudi po tem dogodku živele podobno kot prej, so stvar vzele bolj za Zmagovalka, Martina Kajfd od blizu. S 176 centimetri obrt' zi in usti, najbolj spominja tt* trenutno najbolj plačano manr kenko na svetu, Claudio Schif' fer. Pletemo, vezemo, kvačkamo, klekljamo.... Med upokojenci z Javornika in Koroške Bele je veliko pridnih žena, ki se že dvanajst let družijo pri ročnih delih. Vodi jih Ro-zalija Troha. Tudi naš novinarski večer so upokojenke iz krožka ročnih del polepšale s svojimi izdelki. »Klekljamo čipke, vezemo in kvačkamo prtičke, izdelujemo gobeline, pletemo za naše vnuke in pravnuke, iz starega delamo novo,« nam je dejavnost krožka predstavila gospa Ro/.a-lija Troha. »Zdaj nas je dvajset, v boljših časih pa nas je h krožku hodilo tudi 40. Naša povprečna starost je 70 let, rade pa bi videle, da se nam pri- družijo tudi mlajše upokojenke. Res so najbrž zaposlene z vnuki, pa vendarle bi bile veseli malo mlajše druščine, ki bi nam zagotovila, da ročno delo ne bo izumrlo. Sestajamo se vsak četrtek v domu upokojencev, kjer ob ročnem delu stečejo tudi zanimivi ženski pogovori: o kuhi, o poceni receptih, o rožah, vrtu in še mnogočem. V društvu upokojencev vedno sodelujemo pri različnih prireditvah, kjer razstavimo svoje izdelke. Razstava je vsako leto. Poleti si vzamemo počitnice kot šolarji. Tudi izlet si privoščimo, letos pojdemo na kopanje v toplice.«© D. Ž. Monika Gašperič, 22-letn* Kranjčanka, edina predstavnic* Gorenjske v finalu. Foto: 0% razd SINIK sproti, solze bolj resnim so se pa tudi že posušile. Na totem štajerskem koncu imajo že v glavah naslednjo akcijo, ki pa bo pokriva^ celoten prostor skupnosti Al' j pe Jadran. Se pravi, da se b°-j do lahko tudi Gorenj ke bolj j opogumile. Kaj mislijo prve tri o sebi, takih prireditvah jj še o čem, pa v naslednjih j številkah Panorame. • Go* razd ŠINIK TRŽIČ OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM! V mesecu juliju in avgustu Vam naše podjetje ob nakupu mesečne vozovnice nudi 50 % popust. Ob nakupu mesečne vozovnice Vam ni potrebno predložiti potrdila o izvajanju obvezne prakse niti potrdila o šolanju Ob nakupu mesečne vozovnice boste prodajalcu predložili staro mesečno vozovnico, če pa te še nimate, boste zahtevane podatke navedli ob nakupu. Mesečna vozovnica Vam bo veljala vse dneve v mesecu in za neomejeno število voženj. Izkoristite ugodno priložnost in prihranite denar. Želimo Vam uspešen zaključek šolskega leta in prijetne počitnice. Integral Tržič STOPITE NA " TRDNA TLA 1 J k 1 1 1 I ! I 1 STOPITE NA It KLINKER I KERAMIČNE PLOŠČICE IKI UUBEČNA z novo industrijsko prodajalno v prostorih prodaje gradbenega materiala MERCATOR • Izbira Kranj v HRASTJU in STRAŽIŠČU NAVOUO SO VAM: • KLINKER KERAMIKA • OPEČNI IZDELKI • KERAMIČNI PROIZVODI DRUGIH PROIZVAJALCEV • SANITARNA KERAMIKA NAKUP JE MOGOČ TUDI S ČEKI IKI UUBEČNA v Hrastju, tel.: 064/326-462 v Stražišču, tel.: 064/312-123 PINESTA po . KRANJ, Gostinstvo, turizem, trgovina, Stritarjeva 8 Tel., fax: 064-212-052 V letošnji sezoni organiziramo v Gorenjskem letovišču v Pineti - Novigrad individualno letovanje za odrasle in njihove družine - CENE: polni penzion odrasli 20 DEM otroci (3-12 let) 14 DEM Veseli bomo vašega obiska v Gorenjskem letovišču v Novigradu! modemi interieri prodajno mesto Titov trg 5. Krani tel.:222-177.222-171 • zaradi prenove prodajnega mesta odprodajamo eksponate kuhinj po tudi do 50 % znižanih cenah • posebna ponudba uvoženih artiklov BOSCH, BLAUPUNKT, NESCO (bela tehnika, TV, HI-FI) • stoli, mizice in ležalne postelje za kampiranje GOTOVINSKI POPUSTI, PRODAJA NA OBROKE Delovni čas od 9. - 12. in od 15. - 19. ure, sobota 8 - 12. ure SREDA, 24. junija 1992 ČETRTEK, 25. junija 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 9.50 9 50 1040 11.00 11.50 12.00 12 05 12.50 16.06 16.15 16.20 1650 16.55 17.00 17.10 19.05 19.10 19.17 19.25 19.30 20.26 20.30 21.30 21 35 22.25 22.50 23.16 23.18 23.20 035 Video strani Program za otroke Trnuljčica To je igra Deklica M, ponovitev Poslovna borza, ponovitev Poročila TV Dnevnik BiH Video strani Video strani Napovednik Primer Strgar, ponovitev dokumentarne oddaje EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport, Žarišče EPP Christian Talczevvski: Jugoslavija, geneza vojne, dokumentarni film EPP Slovesnost pred dnevom državnosti, prenos TV Dnevnik, Vreme, Šport Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija Napovednik EP, Video strani Sova Nenadni uspehi, ameriška nanizanka Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.50 Video strani 16.00 Osmi dan, ponovitev 16.50 Sova. ponovitev: Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka, Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka. Glasbeni utrinek 18.25 Regionalni programi - Maribor 19.24 športna sreda Ljubljana: Finale slovenskega nogometnega pokala, prenos 21.15 Strategija razvoja robotizacije v Sloveniji 22.06 Dimitris Sgouros, 1 oddaja 22.40 Samorastniki, slovenski film 0.10 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Bat man 9.35 He Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.06 Jutrofon 11.36 Gospod Bean, ponovitev 12.00 Točno opoldne. Poročila 13.00 Slika na sliko 13.46 Poročila 13.50 Pri koritu, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 14.40 Modre čelade 15.06 Ustna književnost danes 15.36 Malavizija: Super babica 16.00 Poročila 16.06 Malavizija 17.00 Hrvaški zgodovi nar: A. G. Matoš, dokumentarna oddaja 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.30 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.06 Danton, francoski barvni film 22.20 V obnovi Hrvaške 22.50 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 13.50 Video strani 14.00 Kaj se mi dogaja? ponovitev mladinskega programa 15.00 Animavizija 18.00 Rokomet: Prvenstvo Hrvaške 19.30 TV dnevnik 20.06 Pod nebo, doku mentarna serija 21.00 Avstralija, prikloni se 21.35 Pri koritu, angle Ška barvna nadaljevanka 22.30 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 22.55 Metal ma nia 23.55 Video strani KANALA 9.46 A shop 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Maurice, angleški barvni film 12.30 A shop 19.00 A Shop 19.10 Male živali 19.30 Rolanje s hobotnico 19.46 A Shop 20.00 Napoved sporeda, risanke 20.10 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.35 Kult -Ura 21.00 Jeklo in čipke, ameriški barvni film 23.35 A Shop TVAVSTRIJAl 9.00 Jutranji program 9.05 Trojka iz kioska 10.30 Perrv Mason: Ženska v jezeru, ponovitev ameriškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.36 Družinske vezi 14.00 Batman 14.50 Znani ljudje vabijo k mizi 15.00 Jaz in ti 15.05 Jan Niklas - Deček iz Flandrije 15.30 Na pomoč, duhl 16.00 Kotiček za živali 16.05 Moja družina in druge živali 16.30 Hevrekal 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18JO Leteči zdravniki: SLOVENIJA 1 Pot upanja, švicarski barvni film V revni vasi JV Turčije, kamor prihajajo prelepe razglednice "švicarskega raja", sanjari oče osmih otrok o boljšem življenju v tujih krajih. Misel na odhod ga iz dneva v dan bolj obseda, saj je sit garanja na skopi zemlji. Dvomi, s katerimi ga obsipa žena, ga ne omajajo in svarila starega, modrega očeta ga ne odvrnejo od namere, da ne bi prodal zemlje in se z ženo in enim od otrok najbolj bistrim, živahnim sinom ne bi odpravil na pot v obljubljeno deželo. Pot upanja pa je že od vsega začetka pot razočaranj in poni žanj... Vsaka minuta šteje 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultu ra 20.15 Spet ti kolesarji, nemško avstrijski film 21.56 Pogledi s strani 22.00 Manekenka in vohljač 22.50 Beg v neznano, zadnji del avstralske nadaljevanke 0.25 Petrocelli 1.10 čas v sliki/Umetniki za en svet TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 1000 mojstrovin 16.56 Leksikon umetnikov, slikar Kari Heinz Klopf 17.00 Feedback: Foto panorama 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Zarjovi, levi 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki/ vreme 20.00 Kultura 20.16 Argu menti 21.00 Ars electronika 22.00 čas v sliki 22.30 Šport 23.30 Nagra da Ingeborg Bachmann 0.00 Čas v sliki/1000 mojstrovin 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan - 14.40 - Pehar zdravja -15.00 - Dogodki danes, ju tri 15.10 - Od srca do lonca -15.00 - Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP -16.30 - Heavy metal na Radiu Žiri - 17.10 - Narodno zabavna glasba -18.10 - Oddaja iz resne glasbe - 19.00 - Odpoved programa - 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod nozabavni glasbi, EPP 13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice. EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 -čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.05 -Naj viža -10.56 - Pet za pet -11 JO -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahva le - 12.20 - črna kronika - 12.55 -Pet za pet - 13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes - 15.30 -Dogodki in odmevi - 17.20 - Novinarski blok - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 20. junija CENTER prem. amer kom. ZADNJI SKAVT ob 17 in 21.15 uri, amer gangst mel. BUGSY ob 19. uri STORŽIČ amer. trda erot NIKOLI NE SPI SAMA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film LISTA SMRTI ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. SEKS Z DUHOM ob 21. uri DUPLICA amer. kom. GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II. ob 19 uri, amer trda erot TELESNA VROČICA ob 21. uri RADOVLJICA amer mel JFK ob 18 in 21. uri BLED amer mel. JFK ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.46 8.55 935 9.36 10.06 11.05 11.30 12.00 12.50 14.46 14.56 16.00 16.50 16.56 17.00 17.10 17.10 17.36 18.25 18.30 19.06 19.12 19.17 19 25 19.30 20.26 20.30 21.30 21.36 22 35 23.00 23.13 23.15 030 Video strani Koncert godbe slovenske policije Program za otroke Pedenjžep Peklenski načrt, mladinski TV film Nekoč je bilo... življenje Skrivnostno življenje strojev: Radio Poročila Video strani Video strani Napovednik športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke Ebu drame za otroke Živ žav EP, Video strani Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja Risanka EPP Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport, Žarišče EPP ... do priznanja, dokumentarna oddaja ob obletnici osamosvojitve EPP Bobenček, glasbena oddaja TV Dnevnik 3, Vreme, šport Poslovna borza Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Gabrielov ogenj, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.30 Video strani 16.40 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni programi Koper 19.00 Modro poletje, špan ska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.06 Videolestvica 20.30 Zele na ura 21.30 Umetniški večer: Povečava, filmi AGRFT 0.00 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.00 Dobro jutro - mozaik 9.00 Super babica 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.06 Jutro fon 11.36 Princ z Bel Aira, humoristična nanizanka 12.00 Točno opoldne 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.46 Poročila 13.60 Pri koritu, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 14.40 Modre čelade 16.05 Malavizija: Tisoč in ena Amerika, risana serija 16.00 Poročila 16.06 Malavizija 17.00 Znanost in mi 17.30 Gremo naprej 18.00 Poročila 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 3 2-1, kviz 21.15 Znanstveni forum 22.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v anglešči ni 23.56 Horoskop 0.00 Poročila 0.15 Animavizija 2.16 Poročila 2.20 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.50 Video strani 15.00 Animavizija 19.30 Dnevnik 20.36 Svet živali 21.10 Pri koritu, angleška barvna nadaljevanka 22.06 Premiere, ki jih ni bilo 0.06 Video strani KANALA 10.00 Ponovitev večernega sporeda 10.20 Risanke 10.30 Male živali 10.50 Jeklo in čipke, ameriški barvni film 12.20 A Shop 19.00 A shop 19.15 Podjetniška žilica 19.20 Rolanje s hobotnico 19.45 A shop 20.00 Dober večer, risanke 20.05 Dnevni informativni program 20.35 Kanali zator Shovv 21.00 Marlboro music shovv 21.30 Ciklus najboljši kome dijantski par: Stan in Olio 22.45 A Shop/MCM TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program; čas v sliki 9.05 Trojka iz kioska 10.00 šolska TV 10.30 En svet za vse: Setev bo gastva - setev revščine 13.00 čas v sliki 13.36 Družinske vezi 14.00 Batman 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Muppet babies, risanka 15.30 Am, dam, des 16.05 Moja družina in druge živali 16.30 Uspešnice in napotki 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Leteči zdravniki 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.16 Shovv m ix 21.20 Pogledi s strani 21.30 Družinski grob 23.25 Slovenija 1 21.35 Bobenček V junijskem Bobenčku bodo spet obdelali kopico tem: predstavili bodo gosta v rubriki Nostalgija - to bo Djuro Pen zeš, nekdanja Bela vrana; oblikovalca modnih oblačil Mateja Andraža Vogrinčiča so napovedali že v prejšnji oddaji, pa je zmanjkalo časa, rdeča nit oddaje pa bodo izjave slovitih rockovskih glasbenikov o AIDS-u. Seveda bo z nami tudi Dragan Bulic, ki bo razrešil sta ro uganko, nove pa ne bo zastavil, saj bo julijski Bobenček drugačen od dosedanjih Bitje srca, francoski film 0.46 Pe trocceli 1.30 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 17.00 1000 mojstrovin 17.10 Leksikon umetnikov 18.06 Trojka iz kioska 18.30 Povej resnico 19.00 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Do mače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 čas v sliki 22.25 Knjige meseca 22.36 Spomini 0.06 Poročila/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvestila -16.30 - Kaj se je dogajalo v Trži ču - 16.46 - Morda vas zanima -17.30 - Novosti iz glasbe Avia Bend 18.05 - Tržiški hit glasbena lestvica - 18.56 - Napoved sporeda - 19.00 - Jutri na svidenje - 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.16 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj 14.36 - Misel za dan - 14.40 - Obr tniki sebi in vam - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 17.00 - Športne novice - 17.16 - Na policah zgodovinskega arhiva 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.20 - Iz zgodovine naših krajev -19.00 - Odpoved programa - l. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku. Obvestila 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 -Novice, EPP - 17.00 - Spoznajte se, EPP 18.00 - čestitke 18.30 - In formativna oddaja BBC-ija, EPP 19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes - 9.20 - Novinarski blok 10.00 -Poročila Radia Slovenija - 10.66 -Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - črna kronika - 12.56 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna -14.00 - Gorenjska danes 14.30 -Planinsko športni kotiček - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00 - Gorenjska danes - jutri - 18JO - Na Gorenjskem Par-nas (kultura) - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri - KINO 19. junija CENTER prireditev VOŠ IGRAJMO SE S SONCEM, amer. gangst. mel. BUGSY ob 18.45 in 21. uri STORŽIČ amer trda erot NAJBOLJŠA UČITELJICA ob 18. in 20 uri ŽELEZAR prem. amer akcij, kom ZADNJI SKAVT ob 18. in 20 uri KOMENDA franc. akcij kom. OPERACIJA PAŠTETA ob 20. uri LAZE amer. kom GLEJ NO, KDO SE OGLAŠA II ob 19 uri ĆEŠNJICA amer rom kom. MANEKENKA ob 21. uri RADOVLJICA amer mel JFK ob 20. uri UGANKARSKI KOTIČEK V uredništvu smo izmed novih naročnikov na Gorenjski glas izžrebali Slavko Jurjevčič, Lipce 101, Blejska Dobrava. V zlatarni Goldie v Radovljici (na Cankarjevi ulici) bo prejela zlato verižico. Iskreno čestitamo! STE SE SPOZNALI? NAGRADNA KRIŽANKA Pokrovitelj današnje križanke je servis računalniške opreme KRALJ, SPODNJI TRG 2a, Škofja Loka. To je servisna delavnica z dolgoletno tradicijo. Za današnje nagrade je prispeval: 1. INFRARED JOYSTICK 2. DEXXA MOUSE 3. JOYSTIK SV 123 To so izredno lepe in bogate nagrade, ki bi jih bil vsak lastnik računalnika več kot vesel, če pa nimate računalnika, lahko izžrebano nagrado zamenjate za kaj drugega v enaki vrednosti. Kot vedno vam tudi GORENJSKI GLAS podarja tri nagrade. Skratka, splačalo se bo potruditi. Zato, svinčnik v roke in veselo nad križanko. Vaše rešitve pričakujemo do 25. junija, do 8. ure. Naslov: GORENJSKI GLAS, Bleivveisova 16, Kranj. Srečno! Žrebanje velike nagradne križanke MERKUR Kranj Ker je prireditev RADOLCA ZBUD' SE zaradi slabega vremena odpadla, srno žrebanje prispelih rešitev opravili v uredništvu. Prejeli smo 2124 rešitev. Izžrebali smo naslednje reševalce križanke: 1. nagrado - bon v vrednosti 15.000.- SLT prejme Marta Krašovec, Hafnerjevo naselje 18, Škofja Loka 2. nagrado - bon v vrednosti 10.000 - SLT prejme Polona Pangerc, Gradiška pot 7 B, Radovljica 3. nagrado - bon v vrednosti 5.000 - SLT prejme Alojz Vari, Kamna Gorica 85, Kamna Gorica Boni so vnovčljivi v vseh Merkurjevih prodajalnah in jih bomo izžrebancem poslali po pošti. Iskreno čestitamo! V prejšnji številki Panorame se je na sliki spoznala Marija Pužem iz Naklega, ki je dobila tudi našo nagrado. Ste se spoznali na današnji fotografiji? Če ste se, nam pošljite svoje osebne podatke in sporočite, kdaj in kje je bila slika posneta. ijc ali u •c 2 B ni: (O •t* KO O Z o <*> v KJ O rod om On CM h f I i o -J o K/1 O Csl (NI 3 CO CM ON 6 CM \D >< *** ON CN 6 ON vO t\ S d> enstvu, ko bodo nastopali v drugi ligi-zahodna skupina. Nekja nerazumljivih potez RZS, predvsem novi tekmovalni sistem pa Ločanom tudi ni pogodu. Na zadnji seji predsedstva je škojjeloški predstavnik v tem organu Branko Celar le uspel izboriti, da se bo v prihodnji sezoni prvak lige neposredno uvrstil v višji rang tekmovanja in ne bo potreben nastop v kvalifikacijah. Ta uvrstitev v višji rang tekmovanja pa je želja, ki so jo prav organi Rokometne zveze postavili pred rokometni klub Šešir, ki v zadnjih dveh letih ni izpadel iz najkvalitetnejše slovenske lige na rokometnem igrišču, ampak po nerazumljivih odločitvah iz Ljubljane. • Dare Rupar Konec tega in prihodnjega tedna v Kranju Teden smučarskih skokov To bo že 17. mednarodni teden skokov in 2. memorial Marjana Kroparja. Kranj, 19. junija - Bogat program v kranjskem skakalnem središču na Gorenji Savi se začenja jutri, 20. junija, ob pol enajstih s tekmovanjem dečkov do 9 in do 10 let na 12-metrski skakalnici in popoldne ob 17. uri s tekmovanjem 13, 14 in 15 letnikov na 45-metrski skakalnici. V nedeljo ob 17. uri pa bodo mlajši in starejši mladinci skakali na 62-metrski skakalnici. Program se bo nadaljeval prihodnjo soboto in nedeljo. V soboto ob 17. uri bo tekma dečkov 11 in 12 let na 22-metrski skakalnici, v nedeljo ob 17. uri pa tekma članov na 62- metrski skakalnici. • J.K. 40-letnica ŠD Šenčur V načrtu tudi tenis Šenčur, 19. junija - V dvorani Športnega društva v Šenčurju bodo drevi (danes, 19.Junija) ob 19. uri s slavnostno akademijo proslavili 40 let športa v Šenčurju oziroma Športnega društva Šenčur. Pogovore in razmišljanja o športu danes in jutri bodo v programu popestrili nastopajoči na citrah in harmoniki, na ogled bo razstava likovnega natečaja učencev Osnovne šole Šenčur in fotorazstava o športu v Šenčurju. Podelili pa bodo tudi zlate in bronaste značke športnikom, organizacijam in posameznikom za delo v društvu v minulih 40 letih. Športno društvo danes v nogometni, odbojkarski, košarkarski, namiznoteniški, balinarski in šahovski sekciji ter v lokostrelskem klubu združuje okrog 400 članov. Izstopata predvsem košarkarska in odbojkarska, s katerima se društvo "predstavlja" in meri tudi v slovenski ligi. Pa tudi v ostalih sekcijah aktivnosti ne manjka. Sicer pa so člani društva, katerega dejavnost je odvisna predvsem od pomoči posameznih sponzorjev, v minulem obdobju veliko dela vložili tudi v urejanje Športnega parka ter prostorov in igrišč v njem. Ob šoli, s katero tudi dobro sodelujejo, so pred dobrimi petnajstimi leti začeli urejati Športni park. Zgradili so ga 1980. leta, postopno pa ga še vedno urejajo. Tako so lani asfaltirali okrog 800 kvadratnih metrov površine pri domu, letos pa so s pomočjo krajevne skupnosti in PTT podjetja Kranj dobili tudi telefon. Pri urejanju pa jim ves čas pomagajo tudi Živila Kranj. "Zdaj imamo v načrtih izgradnjo štirih teniških igrišč. Z denarjem so težave, vendar upamo, da bomo prav s pomočjo sponzorjev in lastnim delom tudi ta cilj še letos uresničili," pravi predsednik društva Janko Sekne. Danes, jutri in v nedeljo bodo 40 let športa in društva slovesno oebležile tudi sekcije v društvu s tekmovanji v Športnem parku v vseh športnih panogah. Danes (petek) bodo tekmovanja od 16. do 18. ure, jutri in v nedeljo, ko bodo v parku tudi družabna srečanja z ansamblom Blegoš, pa od 8. do 17. ure. • A. Z. INFRA (bivši Motomat), CELOVEC Siebenhugelstr. 15, tel. 9943-463-23350 (Pred železniškim podvozom levo - 800 metrov) MEHANIČNI DELI za vsa vozila Vsi deli za generalno popravilo bencinskih in dieselskih motorjev za avtomobile, tovornjake, traktorje in gradbene stroje. GOVORIMO SLOVENSKO! RadsportFABJAN, VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem ZA KOLESA VSEH VRST IN KOLESARSKO OPREMO. BELJAK TREFFNERSTRASSE2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) GORI MLEKA' REN1SKA I EKARNaI i l i j ~ MERCATOR - MLEKARNA KRANJ, d.o.o. Smledniška cesta 1 Zbiranje pisnih ponudb za oddajo POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM — prostori za nuđenje toplega obroka delavcem: - kuhinja 41 m: - jedilnica 85 nr - skladišče 41 m: -hodnik 10 nr - WC 3 nr z vso potrebno kuhinjsko opremo in drobnim inventarjem — mesečna najemnina za prostore in opremo najmanj 3 DEM/1 nr (v tolarski protivrednosti po tečaju BS) — elektrika, voda, telefon po porabi Uspešen ponudnik bo lahko sklenil pogodbo o najemu prostorov z opremo in nuđenje toplega obroka delavcem Mercator - Mlekarne Kranj s I. 8. 1992. Rok za zbiranje ponudb je 7 dni od dneva objave. Dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu (064) 325-137 int. 19 ali osebno. JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58 vabi k sodelovanju za delo na obratu montažnih objektov DIPL. ING. GRADBENIŠTVA z aktivnim znanjem nemškega jezika, zaželeno s strokovnim izpitom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. Prijave pričakujemo v 8 dneh na naslov: Jelovica LI Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. 'oU^ISnGLAS KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA, KADROVSKE ZADEVE, ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ razpisuje na podlagi 15. in 18. člena Akta o ustanovitvi radijskega programa Radia Tržič, lokalne radijske postaje Radio Tržič in o ureditvi medsebojnih razmerij, pravic in obveznosti ter 30. člena Statuta lokalne radijske postaje Tržič, prosto delovno mesto GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA RADIA TRŽIČ Za glavnega in odgovornega urednika Radia Tržič je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev, določenih z Zakonom o javnem obveščanju (Uradni list SRS, štev. 2/86), izpolnjuje še naslednje: — da ima višjo ali visoko izobrazbo družboslovne smeri — da ima 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področju informiranja in obveščanja — da ima organizacijske sposobnosti za vodenje uredništva Kandidati naj komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja predložijo tudi predlog za programsko in organizacijsko-finančno prenovo Radia Tržič, kar bo odločilnega pomena pri izbiri kandidata. Izbranega kandidata bomo imenovali za štiri leta. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev Komisiji za volitve, imenovanja, kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja Skupščine občine Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. gorenjski tisk Kranj, Moša Pijadeja 1, Kranj razpisuje delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer: 1. DIREKTORJA PLANSKO RAZVOJNEGA PODROČJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še ne-slednje pogoje: imeti morajo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe grafične, ekonomske, organizacijske ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah in znanje enega svetovnega jezika. 2. DIREKTORJA FINANČNO RAČUNOVODSKEGA PODROČJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah in znanje enega svetovnega jezika 3. DIREKTORJA SPLOŠNO KADROVSKEGA PODROČJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe pravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah in znanje enega svetovnega jezika 4. DIREKTORJA GT COMMERCE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske, grafične ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah in znanje enega svetovnega jezika 5. DIREKTORJA GT REPRO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti morajo VII. ali VI. stopnjo izobrazbe grafične ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah in znanje enega svetovnega jezika 6. DIREKTORJA GT TISK Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še ne-slednje pigoje: imeti morajo VII ali VI stopnjo izobrazbe grafične ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah in znanje enega svetovnega jezika. Mandat delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja 4 leta. Kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, naj v roku 8 dni od objave pošljejo prijave z dokazili na naslov Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Moša Pijadeja 1, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 8 dni po izbiri. CIPROM #afcdo.o.,TRŽIĆ Pohištvo ALPROM na Gorenjskem sejmu v Kranju vam predstavlja I AftpA nov program vzmetnic bMVIEiM vseh dimenzij Vzmetnice LAGEA OPAL 190 x 90 cm lahko kupite že za samo 7.894,- SLT Se priporoča ALPROM na Gorenjskem sejmu v Kranju. Odprto vsak dan od 9. do 11.30 m od 14. do 19. ure, telefon: 222-268 INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV 1KOS KRANJ, p.o. Savska c. 22 64000 KRANJ razpisuje prodajo in išče najugodnejšega ponudnika za POSLOVNO-PROIZVODNI OBJEKT V KRANJU STRUŽEVO 3, IKOS OBRAT II Poslovno proizvodni objekt stoji na parcelah št. 269/1 površine 1705 m: št. 269/2 površine 1640 m2 SKUPAJ: 3345 nr k.o. STRUŽEVO pod vložno številko 128 Uporabna površina objekta je 1300,60 m: in je opremljen z vso infrastrukturo (dovozne ceste, parkirni prostori, centralno ogrevanje, telefon, elektrika za potrebe proizvodnje, vodovod). Cena celotnega objekta je 74.921.935,00 SLT, kar predstavlja prometno vrednost na dan 30. 4. 1992, cena se valorizira na dan prodaje objavljeno rastjo cen v gradbeništvu. Objekt se prodaja skupno s funkcionalnim zemljiščem kot celota, ni pa izključena prodaja po idealnih deležih. Prednost nakupa ima kupec celotnega objekta. Del objekta je trenutno oddan v podnajem. Kupec mora poleg kupnine plačati še davek na promet z nepremičninami, druge dajatve in vse stroške v zvezi s prodajo in prepisom. Pravico nakupa imajo vse pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in fizične osebe z državljanstvom Republike Slovenije. Ponudba mora vsebovati višino ponujene kupnine in plačilne pogoje. Posebna komisija bo izbrala najugodnejšega ponudnika. Uspešni ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo in plačati kupnino v 8 dneh po prejetem obvestilu. Ogled objekta je možen 22. 6. in 23. 6. 1992 od 10. - 14. ure 29. 6. 1992 od 8. - 14. ure v Struževem 3, KRANJ Informacije tel. (064)221-151 int. 60 ali 57. Pisne ponudbe za nakup objekta sprejemamo do 30. 6. 1992 na naslov: IKOS KRANJ, Savska c. 22, 64000 Kranj, nakup obrata II. «1 JEKLO A ŽELEZNINA TEHNA^ moloprodojo Kranj, Jašetovo Md."lel./lox 064/311-042 trgovino: Kranj, SkoljeloSka 56, lel./lox 064/31.1-984 "UvoFvvbi • proizvodnjo . v*l*p/odojo PREPROGA STKANA IZ KOREKTNE PRIJAZNOSTI je za VAS, cenjeni, kupci položena v novi trgovini JEKLOTEHNA - ŽELEZNINA ZAPLOTNIK v Kranju. ŠIROK IZBOR BLAGA (vodoinštalacijski material, oprema in material za ogrevanje, žeblji in vijaki, okovje, orodje, hobby program, gospodinjski aparati, elektro material, barvne kovine, cevi) DOLGOLETNE IZKUŠNJE, KAKO SVETOVATI in UGODNE CENE na primer: • peč TVT Standard z bojler jem: od 100.007 do 143.254 SLT • peč TVT Standard brez bojlerja: od 72.900 do 104.315 SLT • peč TVT Central: od 50.580 do 63.005 SLT • radiatorji Aklimat: od 587 do 1.322 SLT/člen • raztezne posode Varflex: od 5.935 do 11.642 SLT • armature Mariborska livarna in Unitas: tovarniške cene • barvni televizorji UNITEC. od 37.259 SLT dalje. SO ARGUMENTI, KI JIH BOSTE GOTOVO ZNALI CENITI! JEKLOTEHNA - ŽELEZNINA ZAPLOTNIK, d.o.o. KRANJ, STRAŽIŠČE - Škofjeloška c. 56, telefon 310-050 in 311-984 Gradbeni material, barve in čistila, pa vam ponujamo v JEKLOTEHNA AGILE, d.o.o., Zgornje Bitnje 1, (preko ceste), telefon 311-675 Delovni čas: 8. -12. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure •J TEHNLA M' P°znamo reš'tev X TOKOS trž,c p.o. Organizira v svoji tovarniški prodajalni na Detelpci pri Tržiču PRODAJNO AKCIJO S popustom od OD 8. - 20. 6. 1992 15-50% in ugodnimi plačilnimi pogoji boste lahko kupili razno poljedelsko orodje in vrtno ročno orodje iz proizvodnje TOKOSA ter njegovih tujih partnerjev. Posebni popust namenja TOKOS svojim kupcem tudi za razne rezilne dele za kmetijsko mehanizacijo. IZKORISTITE POSEBNO PRILOŽNOST: TOKOS DETELJICA PRI TRŽIČU, 8. 6. - 20. 6. 1992 TOVARNIŠKE CENE IN DODATNI POPUSTI! brother STREICHER Ž ' V A I NI P | F T I I N| I brother B 530 OVVERLOCK neto ATS 4.870. IN OVVERLOCK STROJI ^ PFAFF - BROTHER - SINGER - EMPISAL - ITD. PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DELI ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST CELOVEC (CENTER) 10 OKTOBERSTR 22 TEL: 9943-463-513648 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Obravnava preložena VtV • Aljančič in Koder na sodišču Psi pregnani iz blokov? Kranj, 19. junija - Po debelih enajstih urah je bila v sredo za nedoločen čas preložena obravnava na Temeljnem sodišču v Kranju proti obtoženima nekdanjima prvima Elanovima možema direktorju Urošu Aljančiču in finančniku Pavlu Kodru. Obtožnica, ki jo je zastopal radovljiški tožilec Tone Ribni-kar, Pavla Kodra bremeni dveh kaznivih dejanj, in sicer neupravičene uporabe (143. člen) in ponarejenja poslovnih listin (146/1, II KZ RS), Uroša Aljančiča pa napeljevanja h kaznivemu dejanju neupravičene uporabe (143. člen KZ RS). Pavel Koder naj bi bil kriv, ker je z garancijo Elana omogočil Urošu Aljančiču najetje kredita v avstrijski banki v višini 3,5 milijona šilingov, Mladenu J. Sirolu (za katerim je razpisana tiralica, pobegnil je v tujino, Elanu pa še vedno dolguje devet jadrnic) pa v višini 3,2 milijona šilingov. Koder se zagovarja tudi zaradi očitno breme-nilne poslovne dokumentacije, ki jo je ob začetku preiskave v Elanu odnesel iz podjetja in še do zdaj ni znano, kam jo je pospravil, v "zadevi Elan" pa bi gotovo razjasnila marsikatero sporno dejanje. Za to je po zakonu zagrožena kazen do pet let zapora. Obravnava na sodišču je bila preložena, ker je Uroš Aljančič šele na obravnavi predložil kot obrambni dokaz pogodbo z Zvezo bank v Celovcu. Sodišče je odločilo, da je treba stvari preveriti, kako dolgo bo to trajalo (prek ministrstva za zunanje zadeve) je težko reči. Oba obtoženca, ki sta po nenehnih zdravstvenih težavah in drugih izgovorih končno le toliko ozdravela, da sta po skoraj dveh letih, kar je bila vložena obtožnica, le uspela priti na sodišče, sta na obravnavi dajala vtis precejšnje prizadetosti. Pavle Koder se je odločil za zagovor z molkom, medtem ko je bil Uroš Aljančič zgovornejši. Dejal je, da je njegov najem posojila v Zvezi bank osebna zadeva, da nima nič skupnega s takratno direktorsko službo v Elanu, zatrdil je, da ni vedel za jamstvo Elana. 3,5 milijona šilingov naj bi mu pri Zvezi bank odobrili na osnovi plačila 28.000 šilingov posebnih zavarovanj in provizij in podpisane Škofja Loka, 19. junija - Občinski izvršni svet je v torek strnil pripombe na osnutek odloka o reji in registraciji psov ter reji drugih živali. Vztraja pri strogi določbi, da bodo morali bodoči lastniki psov v stanovanjskih blokih dobiti soglasje vseh sostanovalcev, da bodo smeli pse rediti v stanovanjih. V škofjeloških blokih je namreč zdaj veliko psov tudi velikih pasem, ki onesnažujejo stopnišča, zelenice, otroška igrišča, pri prenekaterih sosedih pa zbujajo tudi strah. Prav ti razlogi so člane občinske vlade vodili do prenove občinskega odloka in stroge zahteve po soglasju vseh stanovalcev. Do nje najbrž ne bi prišlo, če bi lastniki psov nad svojimi štirinožnimi prijatelji zunaj lastnih stanovanj skrbneje bedeli. Bodoči lastniki psov v stanovanjskih blokih se torej lahko upravičeno boje, da bo njihova želja po zvestem prijatelju (ali pa le statusnem simbolu?) ostala nepotešena, saj se bo prejkone v vsakem bloku našel vsaj en sosed, ki mu za (velike) pse ni. Seveda pa bo zadnjo besedo o tem rekel občinski parlament. • H. J. Zapora cest Pavel Koder bianco menice na njegovo premoženje. Pavel Koder je v zvezi s tem ostal pri izjavah iz preiskave. O dodelitvi posojila Aljančiču in o jamstvu Elana zanj naj bi se dogovorili na seji vrha Elana, sam naj bi zadevo samo izpeljal. Sicer pa so zagovori in pričevanja prič izzveneli predvsem v slogu ne spomi- Uroš Aljančič njam se, morda, nisem bil zraven... Pavel Koder je trenutno pogodbeno zaposlen pri VVVP Dunaj za posredovanje tujega kapitala na slovenskem in hrvaškem trgu, Uroš Aljančič pa pri podjetju Vila A v Tržiču kot vodja marketinga s prihodki 35.000 tolarjev na mesec. • H. J. Catch the cash ali "te igre ni konec"... Direktor je hitro prišel, a še hitreje odšel Med kolesarskimi dirkami danes, jutri in v nedeljo v Kranju bo na nekaterih odsekih cest in ulic veljala splošna zapora. V petek (danes) med 16. in 16.30 in 17.50 in 18.30 bo popolna zapora Koroške ceste od križišča z Ljubljansko do križišča z Bleiweisovo, Bleivvisove od križišča s Koroško do križišča s Cesto Staneta Žagarja, Cesta Staneta Žagarja od križišča z Bleiwisovo do križišča z Oldhamsko. Mestni in primestni promet bo med zaporo ustavljen, medkrajevni pa bo usmerjen na druge ceste. Jutri, 20. junija, bodo zapore od 8.45 do 12. ure na cesti Drulovka — Labore in Savska Loka do Drulovke. Obvoz bo na relaciji Drulovka — Mavčiče - Jeprca - Kranj in obratno ter po Savski cesti. Preusmerjen bo avtobusni promet, avtobus do Drulovke pa ne bo vozil. V nedeljo, 21. junija, bo zapora med 9.30 do 14. ure in sicer na cestah Drulovka - Labore, Savska cesta od križišča pri Iskri do Drulovke, Ljubljanske ceste od od križišča pri Iskri do Koroške ceste in Koroške ceste od križišča z Ljubljansko do križišča s Stošiče-vo, odtod pa do križišča s Kidričevo pa bo polovična zapora, tako da avtobusni promet ne bo oviran. Obvozi bodo označeni, mestni in primestni promet se bo končeval na avtobusni postaji, proga proti Dru-lovki bo ukinjena, medkrajevni promet pa bo šel preko Delavskega mostu. bautt1ax D0BR0 JE VEDETI, ZATE JE VEDNO NEKDO TU. CELOVEC, Sudring, BELJAK Maria Gailer Str. 28 Okrog 45 tisoč ljudi je od novembra, ko se je sistem Catch the cash silovito razmahnil po Sloveniji, pa do danes sklenilo z ljubljanskim predstavništvom Exocoma okrog 100.000 pogodb in po neuradnih podatkih vplačalo več kot 90 milijonov mark gotovine. To, kar so jezni "vlagatelji" v ponedeljek napovedali, so v torek tudi uresničili. Delegacija se je oglasila pri kriminalistih urada kriminalistične službe UNZ Kranj in podali kazensko ovadbo zoper vodstvo ljubljanskega predstavništva Exocom. val ljudi, da so se vključili v sistem in vplačevali. Zdaj me v vsej ulici gledajo postrani in mi grozijo, da mi bodo razbili avto." Pa še tretje pričevanje: "Prvega aprila sem vložil v sistem 8.000 mark in me zanima, Vodja kranjskega odbora ''vlagateljev'' v sistem Catch the cash je v imenu jeznih Gorenjcev (in Ljubljančanov) na ponedeljkovem sestanku zagrozil Cirilu Gradi-šarju, direktorju ljubljanskega predstavništva Exocom, da bodo naslednji dan na UNZ Kranj vložili prijavo. Kranj, 15. junija - Ko je gospa Mira, ki v hotelu Creina vseskozi vodi sestanke vlagateljev v "investicijski sistem" Catch the cash, v Ponedeljek začela s svojim običajnim predavanjem, so zbrani Gorenjci (in Ljubljančani) vzrojili: "Mi ne rabimo nobenega predavanja, mi hočemo nazaj le svoj denar!" Mira se ni pustila zmesti in je predavala naprej, vmes pa so se ji nekateri glasno smejali. Direktor ljubljanskega predstavništva Exocom je izpolnil obljubo, ki jo je dal petčlanski delegaciji na obisku v Ljubljani, in je v ponedeljek prišel na sestanek v hotel Creino v Kranj, kjer pa je - resen in redkobeseden - bolj poslušal kot govoril. Ko je eden od "vlagateljev" predlagal, da bi za izplačilo denarja uporabili "varščino", ki je po zagotovilih organizatorjev naložena pri Zvezi bank v Celovcu, je direktor dejal, da sistem deluje in da za zdaj ni razloga, da bi ga prekinili. "Vsi boste dobili prvo izplačilo iz avtomatike; kdaj pa bo to, ne morem odgovoriti," je tolažil jezne "vlagatelje", ki pa zdaj ne direktorju ne Miri ne verjamejo ničesar več. Nekaj upanja jim daje samo še petčlanski odbor, predvsem njegov predsednik Karel, ki je direktorju na ponedeljkovem sestanku zagrozil: "Če nam na današnjem sestanku ne zagotovite, da dobimo nazaj denar ali vsaj nekaj denarja, bomo jutri na UNZ Kranj vložili prijavo. Doslej smo zbrali že tristo podpisov. Ker nismo igralci na srečo, ampak vlagatelji, je to kraja." Ko je direktor povedal, da ni denarja za takojšnje izplačilo in da ne odstopa od svojih stališč, ki jih je dal odboru ob obisku predstavništva na Litijski cesti v Ljubljani, je "temperatura" v restavraciji naglo narasla. In kakor je direktor hitro prišel, tako je po tričetrt ure v spremstvu plečatega osebnega stražarja še hitreje odšel. Tudi na ponedeljkovem sestanku smo slišali nekaj pričevanj na temo "zakaj zaradi de- Direktor ljubljanskega predstavništva Exocom Ciril Gradišar in gospa Mira. Foto: P. Kozjek narja boli glava". Upokojenec, ki mora svojim upnikom vrniti še 4.200 nemških mark, je pripovedoval takole: "Tukaj je polovica ljudi, ki si je denar za igro sposodila in ga mora zdaj vrniti; med njimi pa je več kot polovica upokojencev, ki prejemajo od sedem do šestnajstti-soč tolarjev pokojnine. Bodo zdaj morali odprodati svoje malo premoženje, da bodo lahko poravnali dolgove?" In druga zgodba: "Poslušal sem nasvete s predavanj in navduše- kdaj bom prejel prvo izplačilo iz avtomatike." In še četrto: "Stara sem 55 let in sem vam zaupala 8.000 mark!" In da bi bila ponedeljkova zgodba o Catch the cash popolnejša, omenimo še to, da je odbor vlagateljev televizijski ekipi Kanala A prepovedal snemanje sestanka in da si je eden od "vlagateljev" s pametnim nastopom na prejšnjem sestanku prislužil izplačilo 2.400 mark - ne v čeku, ampak na roko! • C. Zaplotnik kovin<>tehna Blagovnica FUŽINAR Jesenice tel.: 064/81-952 AKCIJSKA PRODAJA Gorenje barvni TV 561 ■ fine line 47.777,- SLT za gotovino, na 4 čeke ali kredit l GOTOVINSKI POPUST za gotovino 25% popusta Na vse blago (razen enega artikla) ob nakupu z gotovino nad 6.000,- SLT -10% POPUSTA! NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE Pozor! JUNIJ - MESEC UGODNEGA NAKUPA DO 40 % POPUSTA 64228 Železniki tel 064/66 155 lan 66-154.66-; Odprto tuik ilan od S ,t„ /v „„• Itt) soboloh o J K Ju 12 urv center sup PLAVA LAGUNA POREČ - hoteli Materada, Lotos in apartmaji Astra, Citadela, Golijot in vila Špadiči POSEBNA UGODNOST 7-dnevnl aranžmaji 20. junija in 27. junija. Cena penziona 5.500 tolarjev, polpenziona 4.300 tolarjev, najem apartmaja ie za 1.700 tolarjev. V ceno je vključena taksa, dnevna animacija, slavnostna večerja, šola tenisa in smučanja na vodi za otroke, smučanje tudi za starejše. Veli popusti za otroke. Informacije: vaša agencija in po telefonu 0531/34-122, 31-822 SREČANJE STARŠEV IN OTROK • Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Kranja vabi otroke in starše na srečanje ob zaključku šolskega leta. Srečanje bo danes, 19. junija, ob 15. uri, v osnovni šoli Helene Puhar. KMEČKI STROJ IZ ŠKOFJE LOKE! Akcijska prodaja: vrtne kosilnice Murai (motor briks 3,5 KM) za samo 25.987 SLT, gozdarski vitel Tajfun EGV 40 za 74.970 SLT, puhalnik Tajfun za 49.112 SLT, tečajni obračalnik 220 cm za 60.494 SLT, kiper prikolica 4,5 tone za 240.765 SLT, nakladalna prikolica SIP 19/9 za 441.000 SLT, kosilnica Sokol 145 za 187.474 SLT. Pokličite 622-575 ali 631-497. MflLl OGLASI ©217-960 APARATI STROJI Prodam japonski VIDEORECOR-DER za 400 DEM ter BT 50 za 750 DEM .« 632-561_7752 TRANSPORTNI TRAK širine 0,5 m, dolžine 6 m, hidravlično, dvostopenjsko dviganje do 5m višine, prodam. Uporablja se lahko za ne-razsuti tovor, možna je manjša predelava za silos krompir, itd. Cena 2000 DEM, « 061/824-071, od 20 do 22. ure._7JM2 Nov COMMODORE 64, prodam za 350 DEM « 633-488_7853 GUMI VOZ in OBRAČALNIK za BCS kosilnico, prodam, « 723 220_7864 Prodam malo rabljen KULTIVA-TOR z ježi, širina 180 cm. Zg. Brnik 5, Cerklje, « 422-750__7865 Dobro ohranjen HLADILNIK in ŠTEDILNIK, zelo poceni prodam. Kranj, V. Vlahoviča 6, stanovanje številka 29_7867 ZMRZOVALNO OMARO, rabljeno 2 leti, prodam « 328-019 7872 GATER osar 65 in ŽAMAR, prodam "g 41-615_7878 Prodam COMMODORE 64 in VI-DEORECORDER.« 631-009 7887 Nov osebni RAČUNALNIK PC-286/16, prodam za 1.300 DEM g 632-361_7934 FOTOAPARAT JASICA 107 200 M, 35 - 70, vrhunski, prodam ali zamenjam za viderecorder. Tepina, Tončka Dežmana 2, Kranj. 7936 RADIOKASETOFON Anitech, nujno prodam, « 46-149_8022 ŠTEDILNIK, nov, 2 plin in 2 elektrika, prodam, « 403-187 8034 TELEVIZOR Blaupunkt, star 6 let, prodam. Cena 350 DEM. « 51 -038 Štedilnik (2 + 2) in hladilnik, prodam, g 631 606 7970 Prodam TV COLOR Iskra, star 7 let, cena 400 DEM « 325-376 TV ANTENE s kretnico in ojačevalcem ter TV GRUNDIG Automatic, prodam, « 57-977 7984 AGROIZBIRA čirče. Trgovina nudi vse REZERVNE DELE za TRAK TORJE Tomo Vinkovič, IMT, Štore, Univerzal, Zetor, kosilnice BCS, vzmeti za pajke in obračalnike se na, nože za kosilnice, akumulatorje vseh vrst. Cene so ugodne. Se priporoča Agroizbira, Slavko Pro sen g 324 802_7986 BTV - ISKRA Horizont, poceni prodam.« 218-308_79jH PRALNI STROJ Gorenje PS 306, nov, z garancijo, ugodno prodam. g 46-749_7992 Barvni TELEVIZOR Grundig, ekran 55 cm, star dve leti in pol, v okvari, za 350 DEM in VIDEOPLAYER Samsung, v okvari, za 200 DEM, prodam. « 633-725 7994 IZPOSOJANJE videokamer, uporaba je zelo enostavna, « 241 -265 SATELITSKE ANTENE Maspro Vortek, superfat, prodam. Cena 600 DEM, g 422-585_8002 UNIMOG 411, letnik 1962, gozdno opremljen, ugodno prodam. Vidic Albina, Mišače 13, Kamna gorica. PRALNI STROJ Gorenje, nov, še zapakiran, prodam 15 % ceneje. « 312-259 7954 Ugodno prodam črno belo TV Gorenje 60 cm. « 621 -501 8045 Ml - VI, d.o.o. VVengerlova 2 Šenčur Za prodajo šolskih zvezkov iščemo akviziterje, obvezen lasten prevoz. Oglasite se osebno, vsak delavnik od 8. do 12. ure. GLASBILA BOROVLJE l Tel. 9943-4227-3227 1 ... se splača 1 i--------- -i SYNTHESIZER Yamaha PSS 790, cena 850 DEM, prodam, « 68 465, od 16. ure dalje. 7798 PIANINO Petrof, prodam za 4.200 DEM, g 327-625_7997 ELEKTRIČNO KITARO in 50 W OJAČEVALEC, prodam. Cena po dogovoru, « 84-265 8001 Ugodno prodam KLAVIATURO CASIO-SK-200 (Sampler). • 622-410 GR. MATERIAL BETONSKI MEŠLEC, rabljen in no-ve steklene PRIZME, prodam, « 061324 527 ali 064/78-156 7830 SONČNA KOLEKTORJA, dva ko-sa, nova, še zapakirana, prodam. « 215-107._7844 Prodam 1000 kom navadnega Zl DAKA ali menjam za MODELA REC.« 66-702_7862 Rezan LES jesena, kupim, 30 do 80 mm, svež ali suh. « 241 -352 7884 ZIDAKE MBV - 6, 1.000 kosov, ugodno prodam, « 68-579 7900 SILIKATNO FASADNO OPEKO, dve paleti, ugodno prodam. « 77-631_7910 TERVOL trdi, 8 cm, ugodno prodam. « 65-449, popldne 7929 STRESNO OPEKO "Novi Brčsj", tip 222, kupim, « 66-110, zvečer Rabljen cementni STREŠNIK "folc" 38 x 23 cm, kos 9 SLT. Cesta na rupo 31, Kranj 7955 Rabljeno STREŠNO OPEKO - be-tonski zareznik, poceni prodam. « 622-140_7960 Prodam 8 kub. m. smrehovih PLOHOV 5 cm in 2 kub. m. borovih COLARIC. « 065/695-061 7968 SMREKOVE PLOHE, debeline 5 in 8 cm, prodam « 64-032 7995 STREŠNO OPEKO Vinkovci, 1250 kosov, prodam, « 215-111 8012 STREŠNO KRITINO Dravograd, novo, sivo-cementne barve, prodam. Beleharjeva 18, Šenčur. 8016 Prodam 70 kv.m. "F" TLAKOVCEV Vegrad« 41-360_8027 PUNTE in BANKINE, prodam. Vo-glje, Krakovska 6 8029 FASADNI ODER, lesen, za visoko-pritlično hišo, komplet s plohi in suhe DESKE colarice, prodam « 45-672_8031 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM ■ matematiko za srednje šole, hitro in uspešno « 217-738_7818 TENIS kvalitetno instruiramo kjer-koli. Piršič, Vogrič, Adergas 1 7859 Absolventka uspešno INSTRUIRA nemščino« 323-151 7985 KUPIM ŠTEDILNIK KUPERBUSCH, nov, kupim, « 46-088, Grašič Franc. TELETA SIMENTALCA, kupim. 5 622-877_7922 GOLF, RENAULT 5 ali PEGUET 205, v vrednosti do 10.000 DEM, kupim. « 241-761_8023 Kupim smrekovo HLODOVINO « 64-316 8043 LOKALI Samostojen LOKAL, vseljiv takoj, oddam, g 216-212_7833 Oddam cca. 60 kv.m. PROSTORA ZA SKLADIŠČE. Žanova 36, Kranj. V najem dajem KIOSK JESENICE. Zvch, C. Talcev 8/B, Jesenice 7939 V okolici Kranja oddamo v najem opremljen LOKAL (živilska stroka) Šifra: JULIJ_794Ž V centru mesta Kranja prodam ali oddam lokal, « 217-918. 8009 KOLESA AVTOMATIK TOMOS 3 ML, nov, prodam za 25 % ceneje, « 061/324-527 ali 064/78-156 7829 ELEKTRONIK, odlično ohranjen, kovinsko rdeče barve, prodam, « 85-137._7842 MOTOR JAVA 350, skoraj nova, neregistrirana, prevoženoh 2.800 km, prodam. 9 632-936 7848 VESPO PX 200 E, prodam. * 421-648 7880 MZ ETZ 250, letnik 1984, prodam « 70-003_7882 Športno KOLO na 10 prestav, prodam « 74-015_7883 TOMOS Avtomatic, nov, poceni prodam, « 242-847._7902 Motor BT 50 S, čisto nov, izredno poceni prodam. « 324-318 7920 MOTOR JAWA 350, ugodno pro-dam « 77-054 7944 APN 6, kot nov, prodam 50% ceneje. « 81-441 int. 2578, v petek do 18. ure._8017 Poceni prodam nov APN 6 ES. « 242-469_8026 KOLO Rog, novo, klasično, na 10 prestav, prodam cena po dogovo-rutf 215-288_8037 BT 50, prodam, g 43-133 8042 CTX 80, nov, ugodno prodam. Ogled popoldne. Krmelj, Andrej nad Zmincem 23, Šk. Loka. 8051 OBVESTILA Cenjene stranke in kupce obveščamo, da bo cvetličarna Kaktus zaradi dopusta zaprta od 1.7. do 1.8. « 401-249_7905 OBLAČILA KRZNENO JAKNO (zajec], novo, poceni prodam. 9 212-432 7982 POROČNO obleko, dolgo, belo, št. 38-40, prodam. 9 43-010 8007 POROČNO obleko, dolgo, belo, št. 38-40, prodam 9 401 -032 8019 OTR. OPREMA Otroški ŠPORTNI VOZIČEK, itali-janski, prodam. 9 51 -728 7972 OSTALO POČITNIŠKO PRIKOLICO za 4-5 oseb, v kampu Strunjan, prodam. 621-692 7706 OMIVALNO KORITO iz nerjaveče pločevine, za vgradnjo, dvojno, prodam. 9 633-114, zvečer 620-211._7803 SMETNJAKI, cinkani, na kolesih, ŽEBLJI vseh dolžin. 9 326-426 7807 Prodam DRVA. 695-095 7814 Mešana DRVA, prodam in po želji dostavim. 9 622-914 ali 696-042 _7837 Prodam večjo količino odpadnega MOTORNEGA OLJA. 9 312-207 _7841 Bukova DRVA, prodam. Velesov-ska 63, Šenčur, 9 41 -486 7849 Veleik ŠOTOR za 4 osebe, pro-dam, cena 150 DEM. 9 323-617 _7868 Prodajam Borovnice, Polica 43 _7869 Prodam novo GOVEJO KOŽE, cca 4 kvad. m. 9 70-287, po 19. uri _7876 AŽ PANJE 10 S, nove, prodam 9 061/613-022_7879 Prodam traktorsko PRIKOLICO "kiperco",« 422-314_7945 KOMBI PLOŠČE in rabljen ŠPI-ČAK, ugodno prodam. 9 77-230 __7958 Prodajam DEPILACIJSKO SMOLO, (Slovenski Čupko), po ugodni ceni. 9 213-716_7966 GAJBICE in LESTVE, prodam. 9 46-283__7967 DRVA, razžagana, metrska, z dostavo na dom, žaganje tudi na do mu. 9 325-488_7990 ENOOSNO PRIKOLICO za traktor Pasquali, prodam. Jelene, Prezre nje, 9 70-027_8013 PRIKOLICO Adria L 350, nujno prodam. 9 401-029_8021 BALKONSKO OGRAJO (umetno kovaštvo), prodam po ugodni ceni. Skovorc Štefan, Srednja Dobrava 3/B 8040 TOVARNA ČRPALK ČRPALKE ZA VSAK NAMEN: • INDUSTRIJSKE ČRPALKE • HIŠNE VODNE ČRPALKE • ODTOČNE ČRPALKE • TOPLOTNE ČRPALKE • BAZENSKA TEHNIKA • VODOMETNE NAPRAVE ernst vogel Gesellschaft m. b. H, prodajaCELOVEC pischeldorferstr. 181 TELEFON: 9943-463-45697 TELEFAX: 9943-463-46189 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga mama in sestra IVANKA HOČEVAR rojena 1933 Od nje se bomo poslovili v petek, 19. junija 1992, ob 17. uri na pokopališču v Kranju. ŽALUJOČI: sin Silvo, sestra Mari in ostalo sorodstvo PRIDELKI KOŠNJO na 80 arih travnika, prodam. Strmica 9, 9 64-114 7809 POSESTI Prodam 3.000 kv.m. NJIVE v okolici Šenčurja. Informacije na 9 45-655_7662 Na parceli 615 kv.m. prodam novo HIŠO, v neposredni bližini Atom skih toplic. 9 222-323. 7802 GARAŽO, na Zlatem polju, pro dam.« 331-061_7819 Manjšo stanovanjsko HIŠO, dam v najem slovenski družini. 9 217-164_7826 Prodam zazidljivo komunalno urejeno PARCELO v Zmincu pri Škofji Loki. 9 631-151, interna 75, dopoldan 7875 GRADBENO PARCELO na lepi lo-kacuji v Škofji Loki, prodamo najugodnejšemu ponudniku, šifra: ŠKOFJA LOKA 7951 PRODAMO: Zelo ugodno - staro hišo v Kamni Gorici, starejšo na Zlatem polju in novo vrstno na Drulovki. KUPIMO: Večjo hišo ali novogradnjo na sončni, veliki parceli na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE Kranj, Likozarjeva 1 A. 9 214-674, torek in četrtek popoldne ter sreda, petek in sobota dopoldne. 7977 Na relaciji Tržič - Begunje prodam HIŠO, zgrajeno do 3. gradbene fa- - 50 235 PRIREDITVE GLASBO za ohceti nudi glasbenik. « 421-498 7895 RENAULT i GOSTINSKE MIZE in STOLE, skoraj nove, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, BETONSKI MEŠALEC in MOTORNO ŽAGO Husquarna, prodam. 9 325-117, dopoldan._7918 PRIKOLICO, za osebni avto in MO-TOKULTIVATOR Honda, prodam. 9 422-574_7940 ČOLN z motorjem in manjšo traktorsko PRIKOLICO, prodam. 9 57-977_7983 Z 101 GTL 55 ter AKVARIJ 100 I, prodam. 9 326-142_8025 STAN. OPREMA PEČI, prodam: TRAJNOŽAREČA, nova, 15.000 SLT, TERMO AKUMULACIJSKA 6.000 SLT, PEČ na olje, brezplačno. « 061/841 -598. 7813 Vrtno MIZO in dve KLOPI iz masivnega hrastovega lesa, prodam. 9 403-131_ 7877 SEDEŽNO GARNITURO (trosed 4-2 fotelja), zelo dobro ohranjena, ugodno prodam. 9 57-695 7881 Tri VZMETNICE in JOGI ter starej-šo SPALNICO, ugodno prodam. 9 78-082_7993 MINI KUHINJO Gorenje, nerabljeno, prodam. 9 723-272 8018 SPORT TENIS LOPAR Donnav, Uit, Pro, nerabljen, prodam 9 215-414. JADERNICO elan 375, prodam. 9 312-405 7817 7999 STORITVE • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • DODATNA OPREMA -RADIJI, SONČNE STREHE. SP0JLERJI. PREPROGE... • RAZPRODAJA GUM CELOVEC, tel 9943-463 544000 St Veitet Ring 25-27 RAZNO PRODAM Prodam dva nova KOLEKTORJA in 10 ŠPIRAVCEV, dolžine 7 m. • 41-495 7703 Prodam nahrbtno motorno ŠKRO PILNICO TOMOS in novo žično KLETKO za kokoši. 9} 47-190 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 200 I, Ponv KOLO z manjšimi kolesi in prednjo listnato VZMET za Z 750. 9 633-114, zvečer 620-211, 7806 GARAŽNA dvižna, kovinska VRA-TA s posebnim vhodom ihn otroško KOLO, do 4 leta starosti, uvu-ženo in stare orehove FOTELJE, prodam po zelo ugodni ceni. Am-brožič, Savska c. 11 Bled 7831 ROLKO in GEDORE do 32 mm, oboje novo, ugodno prodam. 9 323 796_7836 Kupim stare SKRINJE, ključe za skrinje, POSLIKANE OMARE, POHIŠTVO, steklene, brušene ali poslikane KOZARCE, KNJIGE in MOLITVENIKE, PODOBICE, PISMA, RAZGLEDNICE in DOPISNICE, URE, SLIKE na steklo in ostale stare predmete do leta 1945. Slana Miro, Društvena 13, Ljubljana, 9 061/444-870 7873 Prodam mini TRAKTORSKO PRI-KOLICO, smrekov OPAŽ, 60 kvad m., MOTOR od golfa 1300 cem, MOTOR s 5 prestavami 15 SLT, malo rabljen MOPED APN, dve novi zimski GUMI za fičota in dve ku-persbuch peči. « 76-311, dopoldne in 802-595, popoldne 7893 PRIKOLICO za osebni avto, novo, GAJBICE in REDUKTOR z vgraje nim motorjem, prodam. 9 633-689 7916 J & J, TV, VIDEO, HI- Fl servis. Smledniška 80, Kranj, 9 329-886 Poceni montaža stropnih in stenskih oblog in izdelava podstrešnih stanovanj z izolaci- jo« 061-823-226 AVTO DVIGALO zli popravilo streh, barvanje opaža, ter obžaga-nje drevja, do višine 22 m, vas ča-ka na 9 73-120_7140 BELJENJE z apnom, jupolom, PLESKANJE in POLAGANJE TAPET. Hitro in kvalitetno. 9 403-242_7334 SATELITSKE ANTENE, ugodno, na 6, 12 ali 24 obrokov. «311 -455 Izdelovanje ŠTAMPI U K in ZLA TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 (delavski dom) na zalogi štampilj-ke * IZJAVA za na naročilnice. 9 064/217-424, sprejem naročil vsak delovnik od 8. do 14. ure 7503 PIŠUAR SERVIS TV-VIDEO-AV DIO, kvalitetno proravilo naprav VSEH PROIZVAJALCEV, smledni-Ska 37, Kranj 9 323-159 7524 GENERALNO ČIŠČENJE vaših prostorov in globinsko čiščenje talnih oblog ter oblazinjenega po hištva. 9 632-437 _7679 Ugodno PEREMO, ŠIVAMO ZA GOSTILNE IN FIRZERIJE, prevoz zagotovljen. 9 48-656_7825 ROLETE, ZALUZIJE. LAMELNE ZAVESE. Pošljemo prospekt, Role-tarstvo Berčan, 9 061-342-464 ali 061/342-703_7839 PASJI HOTEL - kvalitetna oskrba vseh pasem psov. 9 692-761 7847 AMATURNE NAČRTE, izdelujem. Šifra: KRANJ_7854 Iščem najboljšega punudnika za IZOLACIJO STREHE. 9 75-597 Nudimo brezobrestne KREDITE po principu samopomoči. 9 51-646 Nudim PREVOZE in ŽAGANJE drv na vašem domu. 9 401 -069 7909 LAMELNE ZAVESE, ZALUZIJE, ROLETE in PUSE ZAVESE, izdelujemo in montiramo. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Visoko. 9 434 345 ali 061/651-247 7912 IZDELAM in SERVISIRAM elektro inštalacije, omarice, podaljške, bojlerje, peči...« 632-943 7931 NUDIM AVTOMEHANIČNE usluge na vozilih FORD in ŠKODA. Avto-mehanika Novak, Beleharjeva 47, Šenčur« 41-037_7932 Opravljam PREVOZE do 17 oseb. « 56-461_7976 ROLETE, ZALUZIJE in LAMELNE ZAVESE Pošljemo prospekt. ROLETARSTVO BERČAN, « 061/342-464 ali 061/342-703 8041 STANOVANJA Prodam STANOVANJE 2 + 1. « 323-133, po 20. uri_7780 SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice, oddam samski ženski. « 328-088_ 7810 Družbeno enosobno STNOVANJE, 40 kvad. m. zamenjam za dvosobno ali večje v Škofji Loki. « 63UJ35_ 7852 Oddamo SOBO in kuhinjo s kopalnico. Smledniška 35, drugi vhod, Kranj._ 7855 Enosobno STANOVANJE, 43 kvad. m. v Kranju, oddam Šifra: DOGOVOR_7866 Kupim GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Ljubljani. « 061/343-063 ali po 16. uri 061/181-128_7898 DVOSOBNO stanovanje, lastniško, prodam ali menjam za garsonjero, g 326-286_7903 TROSOBNO stanovanje, opremljeno, oddam. Žanova 36, Kranj. |no ali dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki, kupim. « 620-701 PRODAMO in KUPIMO: Več razli-Čnih stanovanj na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE Kranj, Li-kozarjeva 1 A. « 214-674, torek in četrtek popoldne ter sreda, petek jnjobota dopoldne._7978 Mlada družina nujno POTREBUJE STANOVANJE, lahko na deželi. ^79-513_7981 ENOSOANO stanovanje na Planini, oddam, predplačilo.« 310-628 V Lescah prodam GARSONJERO, 31.5 kvad.m., s svojim vhodom. Primerno za vikend. « 74-538 SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTEMI DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570 SAMO PRI »SATEX«-u VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih vozil CITROEN, g 691 -946 7857 Rezervne dele za ZASTAVO 750, Imotor, menjalnik, šest gum...), u90dno prodam. & 41-348, zvečer__7915 Prodam dele za ZASTAVO 101. 5 328-501_7957 flCOTA, letnik 1980, R 6 po delih (brez motorja) in YUGO 45 po delijo prodam. Savska 42, Kranj. 7980 AVTOGUME za R 16 in R 18, pro-jam. g 327-949 ali 41 -582 8046 Prodam AVTOMER. »211-201 Vozila PEGUET 205, letnik 1986, prodam. Kastelic, čirče 41, Kranj. 7704 yUGO 45 A , letnik 1987, prodam. %^323-324, do 13. ure. 7793 Prodam ZASTAVO 101 Mediteran, cena 1800 DEM. Informacije na « f6-7l_3._7796 YUGO Koral 45, letnik 7/1989, Ugodno prodam. « 422-606, po l^urL_7804 Avto PRINZ, dobro ohranjen, progam« 66-513, zvečer. 7808 Renault 4, star 3 leta, prevoze ^h38.000 km, prodam, g 311 -066 ALFO, prodam, g 79-920 7824 JUGO koral 60, letnik 1990, progam« 961-136_7832 5 4 GTL, letnik 1984, prodam. « 50JJ26_7886 °PEL KADETT, letnik 11/1986, progam. Sp. Besnica 133, g 215-405 JOGO 45, letnik november 1986, *elo lepo ohranjen, prodam. « "21^263_7835 OPEL KADETT, letnik 1983, progam« 328-758, po 14. uri. 7843 ^STAVO 750, registrirano do aPrila/1993, prodam. Ogled v pe-tek od 15. ure dalje. Jagodic Bra-"^Krvavška c. 28, Cerklje 7850 Brezhiben MERCEDES 220 diesel, ■atnik 1974, motor obnovljen, regi-'triran do maja /1993, zelo ugodno Prodam. Ogled v soboto dopol-?an. Oluški Boris, Viktorja Kejžarja ^Jesenice, g 85-034 7851 5°LHO, letnik 1981, v okvari, pro-Jam za dele ali celo do 130 DEM. _^boi\C. revolucije 2/a, Jesenice JASTAVO 750, starejši letnik, obnovljena, registrirana celo leto , Prodam za 800 DEM. * 84-261 ali gM41, interna 2541_7861 Whrošč, letnik 74, registriran 2° aprila 1993, prodam. Cena po pogovoru. « 57-857 od 11. do 18. ^zvečer_7863 Ndam ZASTAVO 101 comfort, letnik december/1981. « 242-901 KARAMBOLIRANA VOZILA NAPRODAJ: Audi 80, 2.0, quatro, 1991; BMW 325c, 1985 kat; BMW 535i, 1990; BMW 735i, 1987, kat; Opel Vectra 2.0 GT, 1989; Opel Vectra 2.0 16v 4 x 4, 1990; Opel Vectra 1,7 diesel, 1991; Mitcsubishi Eclipse 16v 4x4, 1991; Golf Moda, 1991; Golf GTI, 1984; Golf 70 KS, 1986; Passat Variant 16v GT, 1991; Escort, 1984; Suzuki Carry, 1989; Seat Ibiza, 1991; BUGAJSKI, Oberjeserz 39, Velden ob Vrbskem jezeru, tel.: 9943-4274-4111 RENAULT 4, letnik 2/1989, prodam za 4.900 DEM, g 44-155 7820 Prodam LADO NIVO in 126 P. « 211-746, od ponedeljka dalje, zvečer_7894 FIAT 127-1050, letnik 1978, karam-boliran, prodam, g 67-153 7896 MERCEDEZ 508 D, letnik 1983. « 217- 159_7897 ZASTAVA 101, letnik 1988, pro-danvg 214-628_7904 RENAULT 4, letnik 1978, registriran do 4/93, ugodno prodam. « 218- 434_7907 YUGO 45 AX, letnik 1987, cena 2.300 DEM, prodam. Zalog 43, Cer kije._79n GOLF diesel, letnik 12/1985 in nov BETONSKI MEŠALEC, prodam. « 310-240, popoldan._7919 ZASTAVO 101 GX, letnik 1987, prodam, g 329-414_7921 JUGO 45, letnik 1987, prodam. « 73-244_7926 ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, prevoženih 82.000 km, registriran do 29.5. 1993, prodam. Stara Loka 147, Škofja Loka_7927 BT 50, letnik 1988, registriran, pro-dam. g 74-501_7930 126 P, letnik 1987, ohranjen, prodam. Podhom 52, Zg. Gorje, « 725-307_7933 ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Triglavska 12, Drulovka 7935 ZASTAVA 750, letnik 1978, registri-rana celo leto, prodam ali zamenjam za videorecorder ali kamero. g 326-741_7937 JUGO 45, letnik 1990, spredaj ka ramboliran, prodam. « 725-820 VVARTBURG 353 VV, letnik 1979, odlično ohranjen in garanžiran, ugodno prodam, cena po dogovoru. « 064/323-165_7947 FIAT 126 E GL, letnik 1987/12, lepo ohranjen, garažiran, prodam. « 214-198_7949 GOLF diesel, letnik 1990, prodam. g 73-230_7959 GOLF JX diesel, letnik 1987, pro dam, g 75-953, po 16. uri 7961 Prodam RENAULT 4 GTL, letnik 1983 « 217-026_7971^ 126 P, letnik 1984, registriran celo leto, prodam. Hladnikova ul. 46, Križe._7975 VW HROŠČ 1302 F, letnik 1972, prodam, g 65-644_7979 JETTA, letnik 1982 in GOLF diesel, letnik 1985, prodam. « 84-613 ali 85-416_7987 OPEL KADETT, letnik 1991, prevoženih 30.000 km, 1.6 i, katalizator, tri vrata, prodam za 18.500 DEM. g 51 -334_7988 GOLF 1.3 Bistro, rdeč, prevoženih 42.000 km, dodatna oprema, cena 13.200 DEM. Ogled v petek popoldan in soboto. Baje Ferdo, Bohinj ska Bela 48 D._8000 R 4, letnik 1989, prodam. 5 79-645 8004 MAZDO 323 F, 16 V, letnik 1990, prodam ali menjam.« 217-918 GOLF, letnik 1981, ugodno pro-dam. Robič, Srednji Vrh 17, Gozd Martuljk_8010 ZASTAVA 101, letnik 1984, lepo ohranjena, registrirana do 3/93, cena 2.300 DEM, ZASTAVA 101 M, letnik 1979, registrirana do 5/93, cena 1.100 DEM in REZERVNE DELE za Zastavo, lahko za montažo ter MERCEDEZ 11-13, kasonar, letnik 1976, redno vzdrževan. « 49-379_80n VISA CLUB CITROEN, dobro ohranjen, garažiran, letnik 1982, prodam. Cena po dogovoru. « 691-770 8020 126 P, letnik 1980, neregistriran, prodam.« 403-134, popoldne. R 18 TU, letnik 1983, registriran do 1/93. Pot pot gradiščem 16, Naklo_8033 ISUZU TROOPER, terenski, letnik 1983, z novim terenskim motorjem, prodam. « 061/227-055, zjutraj ali zvečer. 8035 Nujno prodam YUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 5/93. Nova vas 1, Radovljica_8044 JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. Hrastje 95, ogled v petek od 16 do 20 ure_8047 VVARTBURG KARAVAN, letnik 1981, prodam ali menjam. « 70-780 8048 ZASTAVA 101 GT 55, letnik 1985, prodam.« 216-203 8032 LADA CARAVAN 1300, stara 6 let, 100.000 km, registrirana do 7/1993, prodam. « 46-447, po 17. uri. VISA 11 RE, letnik 1981 in R 4, le-tnik 1979, neregistriran, prodam ali menjam« 218-647 7890 Ugodno prodam dodatno opremljen CTX 80. «064-73-038, Nova vas 23 c, Radovljica. SPAČEK, rdeč, starejši, ohranjen, registriran do 17.3.1993, prodam. « 324-438_8053 ZAPOSLITVE Iščem VAJENCA. Mizarstvo Sitar, Šenčur. « 41 -532._7761 Urejeno žensko za VARSTVO enoletnega fantka v Škofji Loki, v bližini avtobusne postaje, iščem. Šifra: SEPTEMBER 7801 Dijakinja išče POČITNIŠKO DELO v Kranju ali okolici.« 422-170. ŽENSKO, v sprejemnici kemične čistilnice, takoj honorarno ZAPOSLIMO. « 621-480, od 8. do 10. ure_7828 TESARJE in ZIDARJE, zaposlim, OD 3.000 DEM. Naslov v oglasnem oddelku._7845 Če želite v prijetnem krogu sodo-lavcev sklepati POGODBE za veliki družinski ATLAS SVETA, se ogla-site na « 51 -297, od 14. do 18. ure HONORARNO zaposlitev nudim. Informacije v soboto na « 311-917_7906 če ste iz Jesenic ali okolice in vas veseli ZASTOPNIŠKO DELO pri DZS (veliki družinski atlas sveta), se oglasite na « 84-655, ob petkih in ponedeljkih, od 20 do 22. ure. Zaslužek je velik, plačilo tedensko. Vabljeni) 7908 Gostilna Zadruga, Zgornje Gorje, zaposli samostojnega KUHARJA ali KUHARICO._7925 Mladega NATAKARJA, zaposlimo. « 221-224_7989 DELAVKO za POMOČ V KUHINJI v večernih urah, honorarno zaposlim.« 217-720_8005 Redno zaposlimo PRODAJALKO za določen čas. "VENERA" SHOP, Seškova 9, 61215 Medvode, « 064/218-938, do 9. ure._8015 IŠČEM kakršnokoli delo, redno ali honorarno. Šifra: DELO 8024 Odlično plačano honorarno delo za POBIRANJE NAROČIL po terenu. « 327-058, petek, od 17. do 20. ure. 8030 ROTVVEILER mladiče, odličnih staršev z rodovnikom, lahko dobi te pri nas. « 327-213_7840 SANSKEGA KOZLA, zamenjam ali prodam ter KOZE, prodam. « 692-761 _7846 Nemške OVČARJE, starši z rodov nikom, prodam. « 631 168 7963 Prodam MLADIČE škotskega ov-čarja z rodovnikom. « 51-368 Prodam črno belega TELETA, star 10 dni« 41-584_7965 Dve TELICI, težki 350 kg, simental-ki, prodam. Milje 26, Visoko. « 43-296_7974 Mlade KUŽKE mešance, stare 6 tednov, oddam. « 70-510 7996 PUJSKE, stare 7 tednov, prodam. « 73-350, po 18. uri._8003 KRAVO in TELICO v 9. mesecu brejo, prodam. Suha 5 pri Predos-Ijah 8006 PRAŠIČE, težke* 20 - 80 kg, prodam. Kokrški log 10, Kranj 7858 KRAVO s teletom, prodam ali po izbiri. Zalog 62, Cerklje_7860 PRAŠIČA, čez 100 kg težkega , prodam za nadaljno rejo ali zakol. « 27-943_ 7871 Prodam 150 kg težko TELIČKO si-mentalko. Debeljak Milan, Pod-brezje 150,« 70-069_7885 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Debeljak, Pokopališka 6, Kokrica_7888 KOZO, prodam« 52-125 7899 KOKOŠI NESNICE, eno leto stare, za zakol ali nadaljnjo rejo, po 150,00 SLT, prodam. Zadraga 18, Duplje._7901 PAPIGE: skobčevke, nimfe, kanarčke, HRČKE in MORSKE PRA-SlČKE, mlade, prodam. « 76-342. KRAVO po teletu, prodam. Dol-žan, Podljubelj 94, Tržič. 7923 Mirnega kmečkega KONJA, pro dam « 57-581_7924 PRAŠIČE, za zakol, prodam. Gorice 7, Golnik_'_7928 Brejo TELICO simentalko in 120 kg težko TELIČKO, prodam. Kurirska pot 11, Kranj, Primskovo 7938 BIKCA simentalca, staregaa 10 tednov, prodam. Srednje Bitnje 97 JARKICE, prodam. Grilc, Partizan-ska pot 15. Kokrica. « 214-855 BREJO KRAVO, 6 mesecev, tretje tele, prodam. Ljubno 106 7950 PSIČKO, ovčarko, oddam. Veleso- vo 75_ 7952 Rjave JARKICE ter PRAŠIČE, pro-dam.« 65-546 7962 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec DR. JANEZ BAJZELJ zdravnik ZP Stražišče v pokoju Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV ZDRAVSTVENEGA DOMA KRANJ Umrl je dr. JANEZ BAJŽELJ Spominjali se ga bomo kot dobrega prijatelja in prizadevnega sodelavca, zdravnika cenzorja. ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA Območna enota Kranj Kranj, 18. junija 1992 TELIČKO simentalko, 110 kg težko, prodam« 421-062_8039 BREJO KRAVO po izbiri, prodam. « 421-806 8050 Prodam nemško ovčarko staro 10 tednov z rodovnikom. Cena ugodna, po dogovoru. « 622-859 KO UGASNE ŽIVLJENJE, POKLIČITE AKRIS POGREBNO PODJETJE NOVA VAS 17 64240 RADOVLJICA Tel.: 064/73-365 prevozi, upepelitve, pogrebna oprema, novo: prekopi v stari loki naroČila in informacije p0 telefonu OPRAVIČILO! Pri zahvali ob smrti PAVLA KAVČIČA je prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Lepa hvala tudi Vinku za ganljivo zaigrano Tišino. OPRAVIČILO! Pri zahvali ob smrti JANEZA PERČIČAje prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: Žalujoči vsi njegovi! V SPOMIN Zaspala si mirno utrujena od bolečin, za teboj ostala je praznina, a v naših srcih bolečina. Ob deseti obletnici smrti naše drage ANGELE KLEMENČIČ Hvala vsem, ki se je z ljubeznijo spominjate! Vsi njeni Gorenja vas, Studor, 16. junija 1992 t ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi drage mame, sestre in tete VIDE LAMPE se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi kakorkoli lajšali bolečino. Najlepša hvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena .sožalja in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujem njenemu zdravniku dr. Terčonu za požrtvovalno pomoč in skrb v času njene bolezni, ter obema tetama, ki sta mi stali ob strani v najtežjih trenutkih. Zahvala gre tudi kolektivu Trenče d.o.o., ter sošolcem K/2 komercialne šole. Lepa hvala g. župniku za lep pogrebni obred, ter pevcem iz Nakla za ganljivo petje. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za spremstvo na njeni zadnji poti v tako velikem številu. ŽALUJOČA: hčerka Renata Bitnje, 16. junija 1992 V SPOMIN 18. junija je minilo leto dni, odkar nas je tiho zapustil naš dragi ata in stari ata MARTIN HRIBAR Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in ga ohranjate v spominu, iskrena hvala! Vsi njegovi! Podkoren, 18. junija 1992 ŽIVALI Rjave JARKICE,, stare od 9 20 tednov in PRAŠIČE prodam. Hraše 5, Smlednik,« 061 /627-029 7709 Vrhunsko leglo FOXTERIERJEV, prodam« 061/267-522 7794 Prodam 10 dni starega, črno-bele ga BIKCA. Burger, Trboje 113. « 49-389_7795 TELIČKO, 10 dni staro, prodam. « 217-233, Koren, Tatinec 5, Preddvor._7797 LABRADORJE z rodovnikom, čr-ne, prodam.« 41-106_7800 TELTETA simentalca, starega do 14 dni, kupim« 65-037 7815 KRAVO, brejo 4 mesece, prodam. Sebenje 35, Križe_7822 BIKCA, starega 8 mesecev, prodam. Potočnik Franc, Nemelje 6, Zg. Besnica 7827 ZAHVALA Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani nihče ne ve, kako boli, ko tebe, oče, med nami ni, saj zlatih src, kot si ga imel ti, malo še živi. Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega sina. moža, očeta, tasta, dedija, brata, bratranca, strica in svaka JOŽETA ARHARJA st. Vsem nam je bilo v uteho, ko se ga je z izrazi sožalja, s cvetjem in lepimi besedami spomnilo toliko ljudi. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno soža-lje. podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju Bolnišnice Golnik, dr. Zrimšku za dolgoletno zdravljenje, GD Škofja Loka za častno stražo in gasilcem, iz ostalih društev. Prisrčna zahvala pevcem, župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede, vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: mama, žena Štefka, sinovi Srečo, Jože in Miran z družinami, brat Gregor, sestra Marinka, ter ostalo sorodstvo Škofja Loka, 16. junija 1992 SLOVENIJA IN SVET Vojna bremeni sosedske odnose Slovenski politiki so hrvaškim novinarjem, ki so bili v sredo in četrtek na obisku v Sloveniji, razložili poglede na meddržavno sodelovanje. Premier dr. Janez Drnovšek je postavil odnose med Slovenijo in Hrvaško na zadovoljivo raven, v kratkem pa bo Slovenijo obiskal predsednik hrvaške vlade dr. Franjo Gregurič, kar bo nova etapa v medsebojnih odnosih. Poseben problem je neuravnotežena trgovinska menjava, ko pa bo na Hrvaškem vojana končana, bo lažje reševati tudi ta problem. Podpredsednik vlade dr. Jože Pučnik je dejal, da je čas osamosvajanja, ko smo drug o drugem govorili v presežnikih, minil, sedaj pa smo stopili na trdna tla gospodarskih, organizacijskih in upravnih odnosov med državama. Čim bližje smo stvarnim vprašanjem, večje so razlike v interesih in več energije je potrebne za reševanje. Slovenija je poslala Hrvaški seznam 15 prednostnih vprašanj, ki naj bi jih začeli takoj reševati s pospešenimi dogovori med državama. Dodatno težavo povzroča dejstvo, da Hrvaška še ni ratificirala gospodarskega sporazuma s Slovenijo. Naša država sama o jedrski elektrarni v Krškem ne more odločati, ker je solastnica elektrarne tudi Hrvaška, vendar ta še ni plačala dolga, kar otežuje remont, skupen pa mora biti tudi problem jedrskih odpadkov. Glede objektivnega obveščanja pa bi morali hrvaški novinarji večkrat k nam, naši pa pogosteje na Hrvaško. Če bi bila na obeh straneh profesionalnost na višji ravni, bi bilo manj nesporazumov in vznemirjanja javnosti. Hrvaški časnikarji so se včeraj pogovarjali s predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom. Lep del poti pri osamosvajanju in mednarodnem priznanju smo prehodili skupaj, je dejal Kučan, pa tudi v prihodnje nas zavezujejo ista načela nove Evrope, v kateri mora biti prostor za velike in male države. Nujen je stalen političen dialog, problemi so, vendar njihovo reševanje ne sme povzročati slabe volje. Začetne razlike postajajo pomembnejše, problemi v vojni pa niso enaki problemom v miru. Slovenija je v miru in ima zato druge prioritete kot Hrvaška, ki je še v vojni in nekaterih problemov sedaj še ni mogoče reševati. Odnosi niso slabi, nerešenih vprašanj ne gre podcenjevati, ključnega pomena pa je sedaj hrvaška ratifikacija gospodarskega sporazuma s Slovenijo, je dejal Kučan. Najprej je treba rešiti probleme ljudi ob meji s Hrvaško in mejni režim, ker sama meja, razen na morju, ni sporna. Pomembno je gospodarsko sodelovanje, pa tudi ta problem bi bil lažje rešljiv, če bi imeli državi že vzpostavljene diplomatske odnose. Dialog bi bil lažji. Predstavniki Slovenije so Hrvatom povedali, da je sistem pomoči beguncem v Sloveniji na skrajni meji. • J. Košnjek Koliko je vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 19. junija dalje: nakupni srednji prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška R. Makedonija 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 100 YUD 100 HRD 100 MAD 721,8860 5.080,8416 6,7194 5.640,7503 79,6777 724,9582 5.096,1300 6,7396 5.657,7235 79,9175 6,0000 42,0000 14,0000 726,2304 5.111,4184 6,7598 5.674,6967 80,1573 V menjalnicah so bili v četrtek, 18. junija, ob 13. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Abanka Kranj 50,05 52,40 7,02 7,44 Aval Bled 50,50 52,20 7,10 7,40 Geoss Medvode 51,20 52,35 7,16 7,44 Gorenjska banka Kranj 50,00 52,40 6,97 7,42 Hida, Ij. tržnica Ljubljana 51,20 52,40 7,05 7,50 KZ Sloga 51,00 52,30 7,10 7,45 Otok Bled 50,00 52,10 7,10 7,40 Partner Kranj 50,00 52,10 7,10 7,40 SKB Kranj 50,00 52,10 7,10 7,40 Slov. hran. in pos. Kranj 50,70 52,20 7,10 7,40 (lira nakupni 6,55, prodajni 6,86) Stavka v Iskri ERO končana Povečali le najnižje plače Kranj, 17. junija - V Iskri ERO so v sredo končali dvodnevno stavko, s katero so vodstvo opomnili na uresničitev stavkovnih zahtev iz prejšnjega meseca. Tokrat pa so dodali še novo: odstop direktorja in drugih iz vodstva podjetja. Upravni odbor podjetja, s katerim se je stavkovni odbor sestal v torek, je sprejel samo zadnjo zahtevo in se obvezal, da do 30. junija razreši sedanjega v. d. direktorja Mira Kreka z vso vodilno ekipo in imenuje novo vodstvo. Glede povečanja plač, obveznic, regresov in ostalih stavkovnih zahtev pa je vodstvo presodilo, da jih ni mogoče ude-janiti. Izplačati je sposobno samo 90-odstotne plače iz prejšnjega meseca, povečane za rast življenjskih stroškov, kar delavcem ni bilo pogodu. Na zboru delavcev, ki je v sredo slednjič končal stavko, so predvsem delavce iz najnižjih plačilnih razredov težko prepričali, da plače ne bodo večje. Pač pa so se ob omejeni masi za osebne dohodke, ki ostaja enaka masam iz prejšnjega meseca, dogovorili za takšno razporeditev denarja, ki bo" povečalo najnižje plače. Najnižje izplačilo bo ta mesec 15 tisoč tolarjev. Predsednik sindikata in stavkovnega odbora Milan Zaplotnik nam je po stavki povedal, da ne morejo računati na izpolnitev kolektivne pogodbe. Upravni odbor podjetja jim je nalil čistega vina, češ da morajo delati ob nizkih plačah, če hočejo, da podjetje preživi. • D. Ž. Socialdemokratinje gredo na Kofce Kranj, 18. junija - Gorenjski odbor socialdemokratinj pripravlja v soboto, 20. junija 1992, družinski planinski izlet na Kofce nad Tržičem. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri na avtobusni postaji v Tržiču, od koder se bodo odpeljali proti Kofcam. Izletnike brez lastnega prevoza bodo s kombijem pripeljali do gozdne ceste pod Košuto. Od tam bodo ob II. uri peš krenili proti koči na Kofcah, do koder je približno pol ure hoje. Ob 11. uri in 30 minut bo pri koči kratek planinski pozdrav vsem udeležencem, ki bodo imeli nato dovolj časa za pogovor in sklepanje novih poznanstev. Možen bo tudi krajši pohod do okoliških vrhov. Za otroke bodo posebej poskrbeli organizatorji srečanja.« S. S. Bogat rožnik na Škofjeloškem Drevi podelitev občinskih priznanj Škofja Loka - Drevi ob 19. uri bo škofjeloški župan Peter Hawlina v dvorani Loškega odra podelil občinska priznanja za leto 1991. Naziv častni občan gre dr. Mariji Bračko in posmrtno slikarju Ivetu Šubicu, zlati grb občine župniku iz Železnikov Maksimiljanu Ocepku, srebrni grb Jožetu in Francki Benedičič iz Poljan, Mariji Jamar-Legat iz Ljubljane in Ivanu Lazarju, dolgoletnemu uspešnemu direktorju Tehtnice, bronasti grb pa nekdanjemu ravnatelju Jožetu Jerebu in Loškemu odru. Slovesna podelitev priznanj sodi v sklop prireditev rožnik na Škofjeloškem, ki so se začele pred tednom dni s podelitvijo Groharjeve štipendije in odprtjem razstave del akad. slikarja Jureta Kalana, sklenile pa se bodo 30. rožnika z odprtjem razstave del, nastalih na ex-temporu Železniki. Gre večidel za kulturne prireditve, med najbližjimi je treba omeniti zlasti drevišnjo (ob 19.30) odkritje spominske plošče letos umrlemu častnemu občanu Škofje Loke prof. Francu Planini. • H. J. V Tržiču 23 odličnjakov Ljubljanska borza: Za torkovo dražbo je bilo značilno, da bančni zapisi Banke Slovenije za tuj denar niso šli v promet, marka je tako ostala vredna 50 tolarjev. Tečaji vrednostnih papirjev se v glavnem niso spremenili, nekateri so malenkostno padli, tako je tečaj državne obveznice prve izdaje s 113,7 padel na 11,4 odstotke. Po oceni borznih strokovnjakov je to posledica povečanja provizije Ljubljanske banke. Promet je znašal dobrih 600 tisoč mark. Na torkovi zlati dražbi je bil promet z zlatim denarjem sorazmerno velik, saj je znašal več kot milijon tolarjev. ^0V3 (irdflillliCH \j0H\ Trgovali so z belgijskim in francoskim zlatim frankom, z zlatimi lirami, kruegrandi in zlatniki dunajske filharmonije. Prodali so 200 gramov nepredelanega zlata, ki se je pri gramu podražilo za šest tolarjev in tako je gram stal 1.070 tolarjev. Prodali so tudi 400 gramov srebra, doseglo je ceno 13 tolarjev za gram. Tržič, 17. junija - V sredo dopoldne je predsednik tržiške občinske skupščine Peter Smuk s sodelavci sprejel najboljše učence iz osmih razredov osnovnih šol. V Tržiču je končalo pouk z odliko 22 učencev treh osnovnih šol, v kranjski osnovni šoli Helena Pu-har pa so imeli eno odličnjakinjo iz Tržiča. Kot ponavadi so tudi tokrat bile v večini deklice. Za uspeh so šolarjem poklonili knjižna darila in jih skromno pogostili. Med pogovorom so mladi županu zaupali, da je bilo šolanje v osnovni šoli prijetno. Vsi razen dveh odličnjakov so se odločili za nadaljevanje izobraževanja v kranjski gimnaziji.© S. Saje Cekinov grad vabi Cvetlični festival v Ljubljani Ljubljana, junija - Od včeraj do nedelje, 21. junija, bo Ljubljana v znamenju cvetja. Krasile jo bodo pomladne barve tisočev cvetov, ujetih v kreacije najboljših slovenskih in tujih floristov in vabile na Cvetlični festival GARDENIA v Cekinovem gradu pri ljubljanski Hali Tivoli. Cvetličnih aranžmanov bo poln Cekinov grad, polna pa ga bo tudi ploščad pred njim, kjer bodo obiskovalci izbrano cvetje lahko tudi kupili. Prvič bo v sklopu festivala v sodelovanju z Društvom vrtnarjev Slovenije organizirano državno prvenstvo cvetličarjev - floristov. V dneh razstave cvetja bodo tudi strokovna predavanja, zvrstile pa se bodo tudi razne spremljajoče kulturne prireditve. Resnično vredno ogleda! • D. D. PRVI KOPALCI V TRŽIŠKEM BAZENU - Minulo nedeljo so odprli tržiško kopališče, kjer v prvih dneh zaradi slabega vremen* Še ni bilo velikega obiska. Na okrog 26 stopinj ogreta voda je kar prijetna za plavanje, ugotavljajo prvi kopalci, med katerimi je naj' več mladine. Bazen je odprt vsak dan med 9. in 19. uro, vstopnic* za odrasle stane 130 tolarjev, za mladino 70 tolarjev, po 16. uri p* je plavanje skoraj pol cenejše. S. S. - Foto: S. Saje Okrogla miza 0 sanaciji Blejskega jezera Radovljica - Občinski odbor socialdemokratske stranke Radovljica prireja danes, v petek, ob 18. uri v Festivalni dvorani na Bledo okroglo mizo o sanaciji Blejskega jezera. V pogovoru bodo sodelovali Miha Jazbinšek, republiški minister za varstvo okolja in urejanje prostora, Dietrich Pfundel, predstavnik višjega urada za j vodno gospodarstvo iz Munchna, Mitja Rismal z ljubljanske fakultete za gradbeništvo, Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta, Vladimir Černe, predsednik občinske skupščine, j Bernarda Podlipnik, direktorica javnega podjetja Komunala Ra-! dovljica in članica izvršnega sveta, odgovorna za varstvo okolja, in Špela Remec - Rekar z blejske limnološke postaje.• C. Z. Višja najemnina za knjižnico Škofja Loka, 18. junija - Občinski izvršni svet je na torkovi seji obravnaval najemno pogodbo za knjižnico Ivana Tavčarja, ki go-j stuje v stavbi LB Gorenjske banke. Po pogodbi, ki naj bi jo skle- j nili za čas od maja do konca tega leta, naj bi za kvadratni meter površine plačevali deset mark na mesec, doslej so po 7,5 marke. Marke naj bi preračunavali v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na prvi dan v mesecu, vsak naslednji mesec bi se na-1 jemnina povečala za stopnjo rasti drobnoprodajnih cen v predhodnem mesecu. V banki poudarjajo, da je najemnina zaradi de-1 javnosti posebnega pomena ugodnejša, kar polovico nižja, kot jo zaračunavajo drugim najemnikom, zato tudi niso pripravljeni pokrivati stroškov investicijskega vzdrževanja. Škofjeloški izvršni svet je na višjo ceno najemnine pristal, ne( pa tudi na stroške vzdrževanja, ki jih po njegovem mnenju mora * nositi lastnik stavbe. Po novi pogodbi bo najemnina za maj znašala 290.220 tolarjev, devet odstotkov več kot po stari pogodbi Žal ob tem nismo slišali nič novega o tem, v kateri občinski stav bi (Partizan?) naj bi stisko knjižnice, ki je v bančni hiši tudi pro storsko utesnjena, dolgoročno rešili. • H. J. Zbor slovenskih veterinarjev O novi veterinarski zakonodaji Kranj - Poslovna skupnost za veterinarstvo pripravlja jutri ob 10. uri v skupščinski dvorani v Kranju zbor slovenskih veterinarjev, na katerem bodo obravnavali aktualna vprašanja nove veterinarske zakonodaje. Kot je povedal pomag. Ferdinand Zupance, v.d. direktorja skupnosti, sta predlog za izdajo zakona skupaj s tezami za zakon že sprejela dva skupščinska zbora, tretji pa še ne. Kar 70 do 80 odstotkov veterinarjev v Sloveniji napoveduje, da se bo po sprejetju zakona odločilo za zasebno prakso. O tem, ali je zakonski osnutek dober, ali ne, pa so tudi med veterinarji različna stališča. • C. Z. Žakelj gost v Radovljici Na sredini dražbi je bil promet sorazmerno majhen, lastnike je zamenjalo 200 lotov državnih obveznic prve izdaje, pri katerih se tečaj ni spremenil, in 500 lotov državnih obveznic druge izdaje, pri katerih je tečaj z 71,2 padel na 70,6 odstotkov. Pri blagajniških zapisih Banke Slovenije v tuji valuti je bilo prodanih 24 lotov 60 dnevnih zapisov, vrednost marke je znašala 50 tolarjev. Na četrtkovi dražbi je bil promet prav tako majhen, saj ga z državnimi obveznicami prve izdaje ni bilo, z državnimi obveznicami druge izdaje pa 420 lotov, tečaj je narastel na 71 odstotkov. Pri blagajniških zapisih Banke Slovenije v tuji valuti je lastnike zamenjalo 18 lotov zapisov, marka pa je ostala vredna 50 tolarjev. Kranj, 17. junija - V Kranju je bila skupščina nove zasebne družbe Hranilnica Lon, ki bo začela poslovati po registraciji na sodišču. Ustanovilo jo je 42 zasebnikov z lastnim vloženim kapitalom. Hranilnica ima poslovalno dovoljenje s strani Banke Slovenije in . . .it • je prva hranilnica, ustanovljena na osnovi nove slovenske ban- trOtell SO pTBZni čne zakonodaje. Cilj hranilnice je ustvarjanje konkurenčnih odnosov in s tem ugodnejših pogojev za varčevalce in kreditojemalce. Radovljica - Radovljiški socialisti so za ponedeljek, 22. junija, ob 18. uri povabili v hotel Park na Bledu podpredsednika slovenske vlade mag. Viktorja Žaklja. Na javnem pogovoru se bo beseda sukala okrog položaja, problemov in perspektivah družbenih dejavnosti. • H. J. Občni zbor škofjeloške kmetijsko-gozdarske zadruge Škofja Loka - Jutri, v soboto, ob osmih zjutraj bo v kino dvorani v Škofji Loki prvi, ustanovni občni zbor Kmetijsko gozdarske zadruge z.o.o. Škofja Loka. Na zboru bodo obravnavali zadružna pravila in pravilnik o volitvah organov upravljanja, izvolili upravni in nadzorni odbor ter predsednika in podpredsednika zadruge, razpravljali in sklepali o članstvu zadruge v Zadružni zvezi Slovenije, izvolili delegata za občni zbor zadružne zveze in predlagali kandidate za organe upravljanja.* C. Z. Popravek V številki 46 smo na peti strani zapisali, da je občinska organizacija Rdečega križa v Tržiču prejela dobrodelni prispevek v višini 132 tisoč šilingov. Pravilno je 132 tisoč tolarjev. Za napako se opravičujemo. Jesenice, 17. junja - Prvi podatki turističnega prometa v krajih je; seniške občine kažejo, da je dosedanje število gostov prav zarad' razmer v bivši Jugoslaviji katastrofalno, saj so, denimo, v Kranjski Gori v prvih treh mesecih letošnjega leta imeli manj kot 40 odstotkov nočitev v primerjavi z letom prej. Tudi napovedi za n*' prej in rezervacije ter pogodbe s tujimi agencijami ne obetajo rif boljšega. To potrjuje dejstvo, da so tuji organizatorji potovanj j" agencije skeptični in Slovenije ne ponujajo v svojih turističnih paketih. Turistični delavci zatorej upajo, da bo bolje šele z novo zimsko sezono, kajti poletna je več ali manj izgubljena.* D. S.