SPLOŠNE KNJIŽNICE ZGODBA O KAMRI 1. Za zacetek… O portalu KAMRA je bilo v zadnjem letu in pol povedanega že veliko, zato za zacetek le kratka informacija o namenu in ciljih portala: Regijski portal KAMRA je spletni informacijski sistem, ki združuje informacije z razlicnih podrocij kot jih že zdaj na tradicionalen nacin zbirajo in posredujejo splošne knjižnice in druge lokalne kulturne in izobraževalne ustanove. S koordiniranim sodelovanjem partnerskih institucij na obmocju regij so informacije dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih institucijah, ki so za dolocena podrocja najbolj kompetentne. Portal z enega mesta omogoca dostop do digitaliziranih vsebin, polnih besedil, informacij, programov in projektov ter s tem skrajšano, poenostavljeno in bolj ciljno usmerjeno iskanje podatkov. S personalizacijo vsebin in servisov je poudarjena dejavna vloga kulturne politike pri oblikovanju regijske ureditve, uporabnikom pa omogoceno kreativno sodelovanje v kulturnem in socialnem dogajanju v njihovem okolju. Portal KAMRA približuje bogastvo kulturne dedišcine in dejavnosti, ki jih izvajajo knjižnice, arhivi in muzeji vsem prebivalcem Slovenije, s tem pa tudi promovira slovensko znanje in kulturo v svetu. Vsem tistim, ki iz razlicnih razlogov ne morejo obiskati kulturnih institucij, olajša dostop do kulturnih vsebin. Z vzpostavljanjem razlicnih partnerstev na regionalnem nivoju (kultura, druge javne službe, gospodarstvo, posebej turizem, nevladne organizacije) se krepi povezanost in sodelovanje v regijah. Glede na to, da smo o portalu v zadnjem letu in pol veliko govorili, organizirali celo usposabljanja za vnos vsebin, vas gotovo zanima zakaj na naslovu http://www.kamra.si lahko vidite le kratko obvestilo "Stran je v izdelavi". Zato vam tisti, ki smo bili vkljuceni v nastajanje portala, ki smo ga promovirali in vas navduševali zanj, dolgujemo pojasnilo. Ambicija projekta KAMRA je od vsega zacetka bila veliko vecja kot le vzpostavitev portalske platforme za vnos digitaliziranih vsebin. Pri snovanju projekta so bile upoštevane vse, do tedaj znane razvojne smernice, tako glede vsebinskega koncepta (povezovanje vsebin v zgodbe) kot razvojnega okolja (hgi platforma). Tisto, kar smo snovalci imeli v mislih, je predvsem njegova dodana vrednost na naslednjih podrocjih: - Krepitev vloge obmocnih knjižnic Nacrtovano je bilo, da bodo regijsko zasnovan portal urejali redaktorji iz obmocnih knjižnic skupaj z regijskimi skupinami. V skupine bi bili vkljuceni ne le predstavniki knjižnic, ampak tudi vseh drugih organizacij, ki na kakršenkoli nacin lahko posredujejo vsebine domoznanskega znacaja – predvsem arhivi in muzeji. S tem bi obmocne knjižnice mocno utrdile svojo vlogo v regijah in vzpostavljale partnerstva, ki bi lahko vodila tudi v druge skupne projekte. - Vzpodbujanje digitalizacije lokalnih domoznanskih vsebin Portal KAMRA in vse aktivnosti povezane z njim (izobraževanja, regijska povezovanja…) je že ob samem nastajanju vzpodbudil marsikatero knjižnico, da je resno zacela nacrtovati projekte digitalizacije, pricakovati pa je bilo, da bo teh projektov v prihodnej še vec. Portal je posebno za manjše ustanove edina možnost, da na ustrezen nacin zagotovijo dostop do svojega digitaliziranega gradiva. Na ta nacin so stroški vzpostavitve portala enkratni za vso državo. - Krepitev pomena knjižnic kot ponudnikov e-vsebin Slovenija se v skladu z evropskimi strategijami, predvsem na podrocju kulturne dedišcine in vseživljenjskega ucenja, vedno bolj zaveda pomena nastajanja in omogocanje dostopa do e-vsebin. Ta težnja se odraža tako v Strategiji RS kot v Državnem razvojnem programu. Knjižnice in druge lokalne kulturne ustanove predstavljajo neprecenljiv vir znanja, ki bo v virtualni obliki laže dostopno in ga bo mogoce povezovati z drugimi vsebinami in mu tako dodajati vrednost. Iz neformalnih pogovorov z razlicnimi ponudniki e-vsebin ob predstavitvah KAMRE (Mobitel, Najdi.si) je bilo mogoce razbrati kako težko že cakajo na tovrstne vsebine. Do tedaj na knjižnice niso niti pomislili. - Pridobivanje sofinanciranja Evropske skupnosti Glavna strateška odlocitev EC na podrocju kulture v obdobju 2007/13 je vzpodbujanje in podpora digitalizacije kulturne dedišcine, cemur bodo namenjena znatna sredstva. Gradi se Evropska digitalna knjižnica, ki zaenkrat vkljucuje le nacionalne knjižnice, v prihodnje pa bodo v njej veliko vlogo imele tudi lokalne kulturne ustanove. Sredstva seveda ne bodo namenjena financiranju digitalizacije same na sebi, pac pa podpori boljšemu dostopu in trajnemu hranjenju digitaliziranih vsebin. Predvsem pa je težnja po povezovanju vsebin iz razlicnih institucij iz vseh evropskih držav. Slovenske splošne knjižnice se s posameznimi lokalnimi digitalnimi zbirkami (tudi ce bi jih imele) ne morejo vkljucevati v evropske projekte, skupaj, s portalom KAMRA pa bi bili izjemno zaželen partner v kateremkoli tovrstnem EU projektu. 2. Jedro zgodbe… Ideja o nastanku portala za objavo lokalnih vsebin izvira iz projekta RIM, ki so ga leta 2003 partnerji Ministrstvo za kulturo, IZUM, NUK, ARNES in splošne knjižnice pripravili z namenom kandidiranja na razpisih strukturnih skladov. Istocasno je bila Slovenija vkljucena v EU projekt CALIMERA, katerega namen je bil med drugim tudi vzpodbujanje razlicnih tehnoloških rešitev za prikaz lokalne kulturne dedišcine. Znanje in vedenje, pridobljeno pri sodelovanju v projektu, je bilo podlaga za vsebinsko in tehnicno zasnovo portala KAMRA. Leta 2004 so zacele resno delovati osrednje obmocne knjižnice (OOK) in tudi koordinacija obmocnosti v NUK. Projekt vzpostavitve portala so že v tem letu vkljucile v svoj program, resen namen pa potrdile s podpisom Pisma o nameri. Takšno pismo sta podpisala tudi NUK in Zveza splošnih knjižnic, za katero so se vsi partnerji strinjali, da jih zastopa pri izvedbi postopkov, ki so potrebni za zagon projekta. Izdelan je bil projektni dokument, v katerem je bilo predvideno, da se portal Kamra vodi kot štiriletni projekt. Delo na projektu je vodila Breda Karun, izoblikovala pa se je tudi projektna skupina (Srecko Macek, Osrednja knjižnica Celje; Miro Tržan, Oskar Wolf, Knjižnica Otona Župancica), ki je skupaj pripravila strokovne osnove za portal. Zveza splošnih knjižnic je jeseni 2004 izvedla 2 javni narocili male vrednosti: za vzpostavitev portala in za vzdrževanje portala. Po postopku je bil izbran izvajalec MC inženiring, s katerim je vseh 12 partnerjev spomladi 2005 podpisalo obe pogodbi. Po pogodbah portal odplacuje 10 obmocnih knjižnic 4 leta v rednih in enakih letnih obrokih. Oba preostala partnerja po teh dveh pogodbah nimata financnih obveznosti, pac pa prispevata k projektu na druge nacine (delo, kandidiranje na razpisih za dodatna sredstva, manjši dodatni stroški). Delo na vzpostavitvi portala se je zacelo jeseni 2005, vendar se je vedno bolj jasno kazalo, da podjetje, ki je prevzelo narocilo, nima strokovnih resursov za izvedbo tako zahtevnega projekta kot je portal Kamra. Prišlo je do zamude pri izvedbi in partnerji so bili postavljeni pred odlocitev, ali pogodbo prekiniti in izterjati že nakazano cetrtino placila, ali pa poiskati drugo rešitev, ki bi vendarle pripeljala k cilju projekta – vzpostavitvi portala. Po temeljitem premisleku tima OOK (tim sestavljajo direktorji in regijski koordinatorji vseh OOK), je bila sprejeta odlocitev, da se poskusi najti izvajalca, ki bi bil narocilo zmožen izvesti kot podizvajalec podjetja, s katerim je podpisana pogodba. Skupaj s prvotnim izvajalcem smo našli podjetje, ki je bilo v zakljucni fazi razvijanja sistemske platforme, ki bi ustrezala potrebam Kamre. Celotno obdobje, od priprave projektne dokumentacije, do objave portala, je delo na projektu vodila projektna skupina. Ta se je v imenu partnerjev tudi pogajala z izvajalcem in podizvajalcem in delo je, razen zapleta jeseni 2005, normalno in korektno potekalo. Res pa je, da so omenjeni zapleti povzrocili precejšno zamudo pri vzpostavitvi portala. Februarja 2006 se je zacelo programiranje portala in je bilo dokoncano 1.6.2006. Naslednje tri mesece so potekala intenzivna testiranja portala in sprotni popravki. Do 4.9.2006 je bil portal dokoncan z vsemi funkcijami, ki so potrebne, da je portal mogoce objaviti in zaceti polniti z vsebinami: Back End: vnos, šifranti, uporabniško okolje, redakcija, filtriranje podatkov, križne povezave Front End: izpisi vsebin in multimedijskih elementov, tipski vmesniki, personalizacija, enostavni in napredni iskalnik, povecaj/pomanjšaj, natisni, koledar, fotogalerija Sistemsko okolje: Internet Information Server, HGI framework razvojno okolje, ki je nadgradnja net tehnologije. To pa ne pomeni, da je bilo delo na portalu s tem zakljuceno, saj gre za razvojni projekt, ki prav zato traja 4 leta. Vse nadaljnje izboljšave in funkcije bi samo povecale kvaliteto portala in optimirale delo redaktorjev in vnašalcev. Do konca leta 2006 je bil planiran še prenos zapisov iz COBISS-a v Dublin core, vkljucitev Ankete in vzpostavitev dodatnih funkcij Koledarja in dokoncanje 2. modula spletnih servisov na osnovi RSS; za obdobje do 2008 pa še druge dodatne funkcije, med drugim prenova modula za redakcijo, vzpostavitev evaluacije uporabe, interaktivnost, prevod vmesnikov v vsaj 2 jezika, priprava vmesnikov za mobilne telefone. Problemi… Že od samega zacetka dela na projektu je bilo nacrtovano, da se tudi formalno uredijo odnosi med partnerji in vzpostavi upravna struktura portala KAMRA, predvsem z mislijo na delovanje portala po izteku projektnega obdobja, to je po letu 2008. Žal do tega ni prišlo, kar ob nadaljnjem poteku dogodkov zelo otežuje tako odlocanje in komuniciranje med samimi narocniki kot tudi med izvajalcem in narocniki. Zaradi zamude pri vzpostavitvi portala in dejstvu, da zato do septembra 2006 ni upraviceno zaracunavanje stroškov vzdrževanja, so se direktorji OOK odlocili, da financnih obveznosti v letu 2006 po pogodbah z izvajalcem ne bodo v celoti izpolnili. Postavili so tudi zahtevo po vkljucitvi aneksa k pogodbi o vzpostavitvi portala, v katerega je vkljucena tudi izrocitev programske kode, ki v prvotni pogodbi ni bila predvidena. To zahtevo je izvajalec v celoti zavrnil in s 13.10.2006 ustavil vsa dela na portalu. Istocasno je prišlo tudi do spora med izvajalcem in podizvajalcem portala, kar je pripeljalo do odstranitve portala s spleta 24.novembra 2006. Ker so bile s tem kršene pravice narocnikov, so se predstavniki partnerjev odlocili, da v zakonitem roku 8 dni zahtevajo vrnitev portala in izpolnitev vseh, še nedokoncanih obveznosti. Izvajalec zahtev ni izpolnil, zato je po mnenju narocnikov pogodba razvezana na podlagi zakona. Aktivnosti partnerjev tecejo dalje v smeri izterjanja že placanih sredstev in poskusa sklenitve dogovora z novim izvajalcem. Informiranje in sposabljanje O namenu vzpostavitve portala KAMRA in o konceptu projekta kot celote smo slovensko strokovno in splošno javnost informirali na informativnih dnevih v vseh 10 regijah spomladi 2005, s predstavitvami na posvetih in konferencah doma in v tujini ter v medijih. Regijski redaktorji so stalno spremljali delo na portalu in se udeležili nekaj usposabljanj, tako za vnos vsebin, pisanju za splet, promociji in nacinu dela regijskih skupin. Za partnerje, ki bodo vnašali vsebine, so bila usposabljanja organizirana jeseni 2005 in jeseni 2006. Udeležilo se jih je skupaj vec kot 150 udeležencev, ki so z zadovoljstvom pozdravili portal in zaceli z vnosom vsebin. 3. In konec ??? Slovenske knjižnice spremljajo evropsko dogajanje in projektov digitalizacije je vedno vec. Nekatera digitalizirana gradiva so dostopna preko spletnih strani knjižnic, nekatera preko COBISSa, nekatera pa še vedno le shranjena na Cdromih ali DVDjih. Ce želimo omogociti ustrezen dostop do tega gradiva, bo treba v vsaki knjižnici zgraditi portal. Ti portali (male Kamrice) med seboj niso povezani, oblikovani so po razlicnih principih, uporabljajo razlicne metapodatkopvne sheme, ce jih sploh… Vsak od tistih, ki jih ustvarjajo, se uci od zacetka, dela napake, odkriva rešitve, vse to pa veliko stane. Marsikatera knjižnica pa se za digitalizacijo sploh ne bo odlocila – ker je prezahtevno, predrago, ker nimajo vzpodbude. KAMRA ima morda še precej pomanjkljivosti, tudi ni pricakovati, da bo zadostila potrebam vsakega posameznega partnerja, je pa zaenkrat dobra in edina osnova, da zgradimo vrata, ki bodo predvsem našim uporabnikom odpirala pogled na bogastvo, ki je zdaj žal skrito in težko dosegljivo. Daje nam tudi možnost, da ga delimo in povezujemo z vsemi, ki imajo enake cilje – muzeji, arhivi, turisticnimi organizacijami, izobraževalnimi ustanovami. Bolj kot kdaj prej je nujno, da vsi vpleteni združimo moci, pozabimo na morebitna razhajanja in KAMRO ponovno oživimo. Breda Karun Narodna in univerzitetna knjižnica VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ZA BORBO PROTI DISKRIMINACIJI V SLOVENIJI Na sklepni konferenci v Državnem svetu, dne 12.2.2007, je Inštitut za etnicne in regionalne študije kot projektni vodja mednarodnega projekta Vzgoja in izobraževanje za borbo proti diskriminaciji v Slovenji, ta se je odvijal v okviru akcijskega programa Evropske skupnosti za borbo proti diskriminaciji od 2004 do 2007, predstavil rezultate svojega dela. Projekt je zajemal vsebine, ki so podpirale tri glavne cilje akcijskega programa: - izboljšati razumevanje vprašanj povezanih z diskriminacijo, - razviti sposobnosti za ucinkovito soocanje z diskriminacijo, - širiti vrednote, ki so osnova za borbo prosti diskriminaciji. To so cilji, ki jih lahko v svoje programe dela vgradijo tudi knjižnice in se z aktivnostmi vkljucijo v Leto enakih možnosti za vse (2007) in Leto medkulturnega dialoga (2008). Za to pa morajo, kot vecina organizacij, javnih služb, posameznikov v našem okolju, kot so ugotovili udeleženci v aktivnostih projekta, najprej prepoznati problematiko diskriminacije, njeno vidno in prikrito pojavnost in se seznaniti z nacini za njeno odpravljanje. V ta namen so bile znotraj projekta organizirane razlicne oblike izobraževanja ciljnih skupin, seznanjanje s situacijami diskriminacije ljudi na podlagi rase, etnicne pripadnosti ali vere. Nastale so študije, strokovne publikacije, ki so že dostopne v knjižnicah, in informativno gradivo za prepoznavanje diskriminacije in iskanje nacinov za njeno odpravljanje. To gradivo so prejele tudi splošne knjižnice prejele, da bi seznanjale svoje osebje in prebivalce v svojem okolju. Po porocanju na konferenci se je seznanjanja svojih zaposlenih za ucinkovito opravljanje nalog javne službe najbolje lotila policija, ki je organizirala tri sklope izobraževanja: boj proti diskriminaciji, delo v vecetnicni skupnosti, ucenje jezikov (romšcine). Sicer pa so udeleženci na seminarjih izrabili srecanja za odprte pogovore o problematiki, o nacinih njenega razreševanja in pridobivali izkušnje, povezne z neenakim obravnavanjem. Rezultati teh aktivnosti so zajeti v predlogu priporocil sklepne konference za obvladovanje in reševanje problemov v smislu oblikovanja harmonicne veckulturne družbe: oblikovanje in uresnicevanje programa odpravljanja diskriminacije, oblikovanje neodvisnega avtonomnega telesa za obravnavanje diskriminacije, omogocanje pravnih postopkov za žrtve diskriminacije, sistematicno širjenje vedenja o diskriminaciji, še zlasti z izobraževanjem in mediji, nadaljevanje izobraževanje policije za delo z razlicnimi etnicnimi skupinami, pa tudi slovenskih vojakov, ki sodelujejo v mirovnih misijah. Knjižnicarji oziroma knjižnice poznamo svoje naloge na tem podrocju, vsekakor bolje kot prepoznamo oblike in podrocja diskriminacije in nacine dobrega delovanja za opravljanje svojih nalog na tem podrocju. Bolj ali manj uspešno zbiramo in predstavljamo obstojece gradivo s tega podrocja, ne namenjamo pa mu posebne pozornosti. Razen s posameznimi projekti se ne moremo pohvaliti s konkretnimi aktivnostmi za dostopnost in uporabo gradiva in storitev v knjižnici za posamezne cilje skupine in njihovo osvešcanje in osvešcanje javnosti o njihovih pravicah pa tudi dolžnostih. Izjema je podrocje storitev za avtohtoni narodnostni skupnosti, kjer smo s pomocjo zakonskih ureditev in državne pomoci dosegli najvec, ne pa vsega. Druge narodnostne skupine so tudi znotraj javnega knjižnicarstva v neenakopravnem položaju, saj za nekatere skupine knjižnice pogosto tudi nekaj gradiva v njihovem jeziku ne premorejo. Taka je bila približno podoba, ki smo jo lahko predstavili clanom IFLA sekcije za knjižnicne storitve v veckulturnem okolju ( IFLA Section on Library Services to Multicultural Populations). Sestali so se na delovnem sestanku v Narodni in univerzitetni knjižnici, 26. - 27.2.2007. Na sestanku so obravnavali med drugim tudi predlog posodobitve smernic Multicultural Communities. Guidelines for Library Services in predlog poslanice The Multicultural Library manifesto, ki bosta drugo leto že na voljo za prevod. Z zanimanjem so prisluhnili prikazu stanja, pa tudi nacrtom in oviram razvoja dejavnosti za naše narodnostne skupine: • Spremljanje dejavnosti: nepopolno zbiranje statisticnih podatkov, redke raziskave • Spodbujanje razvoja: sodelovanje pri nastajanju zakonskih in strokovnih priporocil, referati, posvetovanje: Manjšinske etnicne skupine-uporabniki splošnih knjižnic, 2004, sodelovanje pri lokalnih projektih: knjižnicna dejavnost za Rome, 2001; Romi v šolski knjižnici, 2006. Nacrtovan projekt Narodnostne skupine, uporabniki splošnih knjižnic za sistemsko ureditev, hitrejši razvoj in uveljavljanje enakosti, pripravljen leta 2004 v Centru za razvoj knjižnic, še ni bil sprejet. Z njim naj bi dosegli: • povecanje znanja knjižnicarjev za demokraticno delovanje v okolju, • povecanje možnosti za uveljavljanje visokih standardov razvoja na podrocju izboljševanje obstojecega in razvijanja novega, • pospešen razvoj knjižnic v središca enakih možnosti za vse, • boljše sodelovanje med knjižnicami in lokalnimi dejavniki (društvi, organizacijami), • usmerjen razvoj knjižnicne dejavnosti za narodnostne skupine: tudi upoštevanje smernic IFLA Section on Library Services to Multicultural Populations: Multicultural Communities. Guidelines for Library Services (zagotoviti prevod), • postavitev modela organizacije knjižnicne dejavnosti za narodnostne skupine v mreži splošnih knjižnic in v knjižnicnem sistemu, • podlago za pripravo strateških nacrtov in zagotavljanje pogojev za njihovo uresnicevanje, • omogocanje vrednotenja kakovosti storitev. Uspela tudi še niso prizadevanja posameznih knjižnic in knjižnicarjev za ustanovitev sekcije za knjižnicno dejavnost za skupine s posebnimi potrebami pri ZBDS, za clanstvo Slovenije v tej sekciji pri IFLA. Spodbujeni pri ZBDS, Zvezi splošnih knjižnic in NUK so problematiko sprejeli z razumevanjem in jo preložili na kasnejši cas, predvsem zaradi financnih težav. "Mar mi je zate" je slogan, ki je verjetno vodil posamezne knjižnice in knjižnicarje pri organizaciji in izvedbi odmevnih aktivnosti, npr. izobraževanje za delo z uporabniki s posebnimi potrebami (NUK), z disleksijo (NUK, Knjižnica Mirna Jarca), s slušno oviranimi skupinami (Knjižnica Mirana Jarca), izobraževanje o manjšinski problematiki (Knjižnica Lendava), razvijanje projektnega dela za Rome (Knjižnica Mirna Jarca, Ljudska knjižnica iz Metlike s projektom: "Romi, povabljeni v knjižnico"; uspešna, odmevna projekta, ki sta zmeraj bolj živa, a rabita financno podporo in drugacen pogled; že videz bibliobusa v romskem naselju opozarja na to), prevodi IFLA publikacij (ZBDS: disleksija; Nacionalna strategija za razvoj pismenosti: lažje berljivo gradivo). Slogan se bi nas lahko oprijel in priporocljivo bi ga bilo uveljavljali z uresnicevanjem nacrtov tudi na tem podrocju, tudi v tem Letu enakih možnosti za vse, da bomo v Letu medkulturnega dialoga lahko že bolj prepoznavno delovali. Pri tem so nam lahko v pomoc diplomanti Oddelka za bibliotekarstvo, ki s seminarskimi in diplomskimi nalogami predstavljajo knjižnicno dejavnost za posamezne skupine prebivalcev s posebnimi potrebami. Silva Novljan Narodna in univerzitetna knjižnica ROMI, POVABLJENI V KNJIŽNICO V casu, ko se veliko govori o socializaciji Romov, so se tudi v Ljudski knjižnici Metlika odlocili, da jim približajo knjigo in knjižnico, saj je bilo med 295 Romi, ki živijo na podrocju obcine Metlika, le nekaj obiskovalcev knjižnice. Obcina Metlika ima pet vecjih romskih naselij. V nekaterih živijo Romi še v zelo slabih bivalnih razmerah, celo brez tekoce vode in elektrike. Vsi otroci pa bolj ali manj redno obiskujejo osnovno šolo, knjižnico pa so obiskovali le redki. Z Romi se je v letu 2003 zacela intenzivneje ukvarjati višja knjižnicarka Marta Strahinic. Zacela jih je vabiti v knjižnico na prireditve in jih vkljucevati v projekte knjižnice. Tako je knjižnica v letu 2003 zabeležila prvi obisk Romke in njenega otroka v knjižnici. Otroka je vpisala v knjižnico, sodeloval pa je tudi v projektu Predšolska bralna znacka in jo je kot prvi Rom tudi dobil. Ti zacetki so prerasli v ciljni projekt, ki so ga v Ljudski knjižnici poimenovali "Romi, povabljeni v knjižnico". Pri izvedbi projekta se je knjižnica povezala s Centrom za socialno delo Metlika. Sodeloval je predvsem pri obvešcanju Romov, vabil jih je v knjižnico na razne prireditve in delavnice, zlasti na prirejene za otroke. Leta 2004 se je knjižnica prijavila na natecaj Ministrstva za kulturo in dobila nekaj financnih sredstev za izvedbo projekta, ki je bil ocenjen kot »kakovosten projekt, ki je pripravljen na lokalnem nivoju, vendar bi lahko prerasel v vzorcni model vkljucevanja marginalnih skupin«. Skupaj s Centrom za socialno delo so delavci knjižnice obiskali vsa romska naselja v obcini ter jim predstavljali projekt. Ponekod je bil dobro sprejet, drugje malo slabše, nikjer pa niso popolnoma odklonili sodelovanja. Knjižnica je vabila romske otroke in njihove starše v knjižnico, in sicer s prireditvami. Po njihovi želji je samo zanje pripravila nekaj ur pravljic in lutkovnih predstav. Vabili so jih tudi na prireditve, namenjene vsem otrokom v obcini, vendar je bil obisk vecji na prireditvah, ki so bile namenjene le romskim otrokom. Ob prvem obisku knjižnice so otrokom in staršem predstavili knjižnico, jim omogocili vpis v knjižnico in izposojo gradiva, vsak otrok pa je dobil v dar slikanico. Predstavitvi je sledila ura pravljic z ustvarjalno delavnico ali lutkovna predstava. Priprava prireditev je zahtevala veliko angažiranje knjižnicarjev, predvsem pri obvešcanju. Po pošti poslana vabila so imela majhen ucinek: nekateri pošte niso dobili (veliko družin je prijavljenih na istem naslovu, poleg tega imajo skoraj vsi isti priimek – Hudorovac, podvajajo se tudi imena), drugi niso znali prebrati vabila ali pa so zamenjali dan in uro. Zato je bilo potrebno organizirati osebno obvešcanje s pomocjo kontaktnih oseb v naseljih. To je bil ponavadi nekdo, ki je že obiskoval knjižnico ali pa je bil naklonjen projektu. Tako je bila npr. v romskem naselju Boriha kontaktna oseba dijakinja Srednje vzgojiteljske šole, ki je v knjižnici opravljala obvezne prostovoljne dejavnosti v okviru pouka. Delavka Centra za socialno delo in knjižnicarka sta vsakokrat prinesli vabila v naselje dan pred prireditvijo in natancno pojasnili, kdaj bo prireditev. Poleg tega so v knjižnici pripravili vabila, ki so bila kratka in jedrnata, napisana z velikimi tiskanimi crkami in ilustrirana. Na tak nacin je bila udeležba na prireditvah vecja. Nekateri Romi pa se kljub želji niso mogli udeležiti prireditev, ker ni bilo javnega prevoza, le redki pa imajo osebne avtomobile. Prav zaradi tega so se v knjižnici odlocili za naslednji korak. V letu 2005 so zaceli pripravljati prireditve v romskih naseljih. V naselju so Romi sami pripravili prostor, zunaj, ponavadi sredi naselja, knjižnicarke pa so pripravile prireditve. To so ure pravljic, igralne ure s knjigo, ustvarjalne delavnice. Pri pripravi so si pomagali tudi z zunanjimi sodelavci, predvsem s prostovoljci. Knjižnicarka je v naselje prinesla tudi košaro slikanic in poucnih knjig, ki so jih otroci radi listali in prebirali. Te prireditve so bile dobro obiskane. Prišli so vsi otroci iz naselja, pa tudi odrasli so radi prisluhnili pravljici. Za naselje je bil to velik dogodek. Vsi so bili zelo veseli tudi pogostitve, ki je sledila prireditvi. Tako so zaceli romski otroci vse bolj obiskovati knjižnico. Izposojali so si zlasti knjige in videokasete, v knjižnici pa so jih zanimali predvsem racunalniki, brskanje po internetu, za kar pa niso imeli dovolj znanja. Zato so se v knjižnici odlocili, da v okviru projekta "Romi, povabljeni v knjižnico" pripravijo tudi kratek racunalniški tecaj za romske otroke, na katerem bi jih naucili osnov ravnanja z racunalnikom. Na Centru za socialno delo so pripravili seznam zainteresiranih otrok. Zanimanje je bilo zelo veliko. Tecaj je obiskovalo okrog 30 romskih otrok. V knjižnici so ostajali tudi po tecaju in na racunalnikih dopolnjevali svoje znanje. Zelo radi so brskali po internetu. Kasneje so knjižnicarke opazile, da z otroki prihajajo tudi odrasli, želene informacije pa so jim na internetu poiskali otroci. V letu 2006 so v knjižnici nadaljevali s projektom, tako kot v preteklem letu, pravzaprav je projekt postal del njihove redne dejavnosti. Kot novost so v tem letu pripravili v sodelovanju z Zavodom za izobraževanje in kulturo Crnomelj tudi dvajseturni racunalniški tecaj za odrasle Rome, ki so ga opravili trije Romi: dve srednješolki in en nezaposlen Rom. Zveza prijateljev mladine Slovenije je knjižnici podarila reviji Trobentica in Kekec, ki jih je razdelila 24 romskim družinam, ki imajo otroke. Danes je v knjižnico vclanjenih 46 Romov, ki knjižnico redno obiskujejo, od tega 35 osnovnošolcev, 3 srednješolci in 8 odraslih. Nekateri Romi obiskujejo knjižnico obcasno in niso njeni clani, le-ti pa uporabljajo predvsem internet. V knjižnici ocenjujejo, da je projekt dober in bodo z njim nadaljevali. Vanj so vkljucili vse romske otroke od 3. do 10. leta starosti, pa njihove starše in druge odrasle. Aktivno je v projektu sodelovalo preko 90 romskih otrok in njihovih staršev. Cilj – približati knjigo in knjižnico Romom, predvsem otrokom, je bil dosežen, v nekaterih pogledih celo presežen. Ideje za izvedbo projekta so se knjižnicarjem porajale tudi sproti kot odziv na potrebe in zmožnosti uporabnikov. Knjižnicarji so spoznali, da je pomembno navezati osebni stik in si pridobiti zaupanje. Kljucno za uspeh pa je bilo sodelovanje s Centrom za socialno delo. Janko Strahinic študent Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani IZBRANA BIBLIOGRAFIJA KNJIG O ROMIH Leto 2007 je evropsko leto enakih možnosti za vse. V okviru evropskega leta se javnost ozavešca o pravicah do enakosti in nediskriminacije ter glede problema hkratne raznovrstne diskriminacije. Romsko vprašanje je aktualno tako pri nas kot tudi drugod po svetu. V ta namen sva pripravila bibliografijo izbranih del o Romih in romski problematiki, bibliografijo nekaterih študij ter dela v romskem jeziku, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Sledenje romskim publikacijam je zaradi mnogih odprtih romskih vprašanj dodatno ovirano, zato pa za interesirano javnost toliko bolj zanimivo. BELOKRANJSKE in romske pravljice / [izbor in prevod v slovenski oz. romski jezik Madalina Brezar ; ilustracije Patrik Benedicic]. - Lokve pri Crnomlju : Kulturno romsko društvo Vešoro, 2006 (Biroservis G. Mlakar) ISBN 961-91858-0-3 BAUMGARTNER, Gerhard 6 x Österreich : Geschichte und aktuelle Situation der Volksgruppen / Gerhard Baumgarter ; mit einem Geteilwort von Franz Vranitzky ; herausgegeben von Ursula Hemetek für die Iniative Minderheiten. - 2. Tsd. - Klagenfurt = Celovec : Drava, 1995 (Celovec : Drava). - 182 str. : ilustr. ; 24 cm. - (Edition Minderheiten ; Bd. 1) Bibliografija: str. 179-182 ISBN 3-85435-239-5 CIGANSKE pravljice / [izbor, spremna beseda in prevod Niko Kuret ; ilustriral Jože Ciuha]. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1959 (v Ljubljani : Ljudska pravica). - 257 str. : ilustr. ; 23 cm. - (Zlata ptica : zbirka najlepših pravljic in pripovedk) Cigani in njihovo izrocilo / N. K.: str. 249-253 CIGLER, Tina Romi - med medijsko in dejansko podobo : zapis okrogle mize in razprave / [priprava Tina Cigler, Branka Bukovec ; prevod Yurena Novo mesto, Nives Syed, Sašo Podobnik ; foto Amanda Protidou, Vladimir Dado Androic, arhiv DRPD]. - Novo mesto : Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, 2006 ([Ljubljana] : Alfagraf Trade). - 79 str. : ilustr. ; 24 cm V kolofonu tudi nasl v angl.: Roma - between media image and reality. - Avtorici navedeni v kolofonu. - Slov. besedilo in angl. prevod. - 1.200 izv. ISBN 961-238-617-X ERJAVEC, Karmen Mi o Romih : diskriminatorski diskurz v medijih v Sloveniji / Karmen Erjavec, Sandra B. Hrvatin, Barbara Kelbl. - Ljubljana : Open Society Institute-Slovenia, 2000. - 37, 40 str. ; 24 cm. - (Edicija Mediawatch) Bibliografija: str. 37. - Povzetek ; Summary. - Vsebuje tudi angl. prevod, tiskan v obratni smeri: We about the Roma : discriminatory discourse in the media in Slovenia / [translation Olga Vukovic] ISBN 961-6278-09-6 EVROPA, Slovenija in Romi : zbornik referatov na mednarodni konferenci v Ljubljani, 15. februarja 2002 / [urednika Vera Klopcic, Miroslav Polzer ; prevodi Nives Sulic ... et al.]. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja = Institute for Ethnic Studies, 2003 ([Ljubljana] : Eurota). - 400 str. : ilustr. ; 24 cm Uvodna besedila in prispevki v prilogi ter en referat v slov. in angl., ostala besedila v slov. - 1.000 izv. - Bibliografija pri posameznih prispevkih ISBN 961-6159-23-2 GÜNDISCH, Karin Cosmin : [o decku, ki je odšel, da bi se naucil življenja] / Karin Gündisch ; [prevod Karmen Vidmar ; spremna beseda Jana Zirkelbach]. - Ljubljana : Grlica, 2006 ([Radovljica : Tiskarna knjigoveznica]). – 155 str. ; 20 cm. - (Zbirka Na robu) Prevod dela: Cosmin. - Podnasl. naveden na ov. - Zgodba o romskem decku in prilagajanje Romov sodobnemu življenju / Jana Zirkelbach: str. [157-159] ISBN 961-244-054-9 HALWACHS, Dieter W. Amaro vakeripe Roman hi = Unsere Sprache ist Roman : Texte, Glossar und Grammatik der burgenländischen Romani-Variante / Dieter W. Halwachs. - Klagenfurt = Celovec : Drava, 1998 (Celovec : Drava). - 239 str. : avtorj. sl. ; 20 cm. - (Dissertationen und Abhandlungen / Slowenisches Institut zur Alpen-Adria-Forschung = Disertacije in razprave / Slovenski inštitut za proucevanje prostora Alpe-Jadran ; 43) Bibliografija: str. 234-237 ISBN 3-85435-266-2 HALBRAINER, Heimo Po sledeh protestantov, Judov, Romov in Slovencev v Radgoni in okolici : vodnik za obhod / Heimo Halbrainer ; [prevod Barbara Predin]. - 2. izd. = 2. Aufl. - Graz : Kulturno društvo clen 7 za avstrijsko Štajersko = Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark ; Potrna = Laafeld : Pavlova hiša = Pavelhaus, 2003 (printed in Slovenia). - 99 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Znanstvena zbirka Pavlove hiše = Wissenschaftliche Schriftenreihe des Pavelhauses ; knj. 2b) Izv. nasl.: Auf den Spuren der Protestanten, Juden, Roma und Slowenen in und um Bad Radkersburg. - Zgodovina - pohodna/historicna - motoricna ; Predgovor k drugi izdaji / Michael Petrowitsch: str. 4-6. - Opombe z bibliografijo na dnu str. ISBN 3-9501567-5-5 HUSAR Cernjavic, Metka Socialna integracija romskih ucencev v prekmurskih osnovnih šolah : magistrsko delo / Metka Husar Cernjavic. - Maribor : [M. Husar Cernjavic], 2006. - 205, 3 f. : tabele ; 30 cm Bibliografija: f. 198-204. - Povzetek ; Abstract. - Univ. Maribor, Pedagoška fak., Oddelek za pedagogiko, didaktiko in psihologijo IZBOLJŠANJE položaja Romov v srednji in vzhodni Evropi : izziv za manjšinsko pravo : povzetki referatov na znanstvenem srecanju v Murski Soboti, 11. - 12. aprila 1997, v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. - Ljubljana : [s. n.], 1999. - 53 str. ; 30 cm Nasl. na ov.: Poti za izboljšanje položaja Romov v srednji in vzhodni Evropi ISBN 961-6159-09-7 IZBOLJŠANJE položaja Romov v Srednji in Vzhodni Evropi : izziv za manjšinsko pravo : zbornik referatov na znanstvenem srecanju v Murski Soboti, 11. - 12. aprila 1997 / [urednika Vera Klopcic in Miroslav Polzer ; prevodi Bojana Weiss-Hatic, Vesna Kalcic ; prevodi povzetkov Meta Gostincar Cerar ... [et al.] ; fotografije Dušan Frice]. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 1999 (Novo mesto : Tiskarna Novo mesto). - 207 str. : ilustr. ; 30 cm Nasl. na ov. in hrbtu knj.: Poti za izboljšanje položaja Romov v Srednji in Vzhodni Evropi. - 800 izv. - V knjigi je napacen podatek o prevodu dela, knjiga je v izvirniku. - Bibliografija na koncu nekaterih prispevkov in/ali na dnu str. - Povzetek, summary in Zusammenfassung pri vecini prispevkov ISBN 961-6159-09-7 IZOLATI Ciganov in kalvinistov v Prekmurju / [nosilec teme Božo Škerlj.]. - Ljubljana : Biološki institut Univerze in Pediatricna klinika, 1962. – 31 cm Strojep. avtogr. - 5 kosov v mapi. JANKO Spreizer, Alenka Romologija in romski študiji : socialnoantropološki pogled na romološke diskurze v Sloveniji : doktorska disertacija / Alenka Janko Spreizer. - Ljubljana : [A. Janko Spreizer], 2001. - 301 str. ; 30 cm Bibliografija: str. 261-286. - Kazalo. - Povzetek ; Summary. - Institutum Studiorum Humanitatis Ljubljana, Fakulteta za podiplomski humanisticni študij JANKO Spreizer, Alenka Vedel sem, da sem Cigan - rodil sem se kot Rom : znanstveni rasizem v raziskovanju Romov / Alenka Janko Spreizer ; [prevajalka povzetka Manca Gašperšic]. - Ljubljana : Institutum Studiorum Humanitatis - Fakulteta za podiplomski humanisticni študij, 2002 (Ljubljana : I. Hafner). - 369 str. ; 20 cm. - (Knjižna zbirka Documenta) Bibliografija: str. 330-349. - Abstract. - Kazalo ISBN 961-6192-22-1 JAVNA predstavitev mnenj o romski problematiki (2003 ; Novo mesto) Sobivanje / Javna predstavitev mnenj o romski problematiki, Kulturni center Janeza Trdine ; [zbrali in uredili Matjaž Kumer, Silvo Mesojedec, Janez Pezelj]. - Novo mesto : Kulturni center Janeza Trdine, 2004 (Novo mesto : Opara). - 95 str. ; 24 cm 600 izv. - Bibliografija pri enem prispevku. - Kazalo ISBN 961-91188-0-4 KLEIBENCETL, Janko Del tuha, romski pozdrav / Janko Kleibencetl ; [spremna beseda Vera Klopcic ; fotografije Filip Matko]. - Murska Sobota : Franc-Franc, 2004 (Murska Sobota : Eurotrade print). - 136 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Zbirka Redkosti) Romi v Evropi ; Romi v Sloveniji / Vera Klopcic: str. 5-26. - Spremna beseda Vlada Kreslina na zadnjem zavihku ov. ISBN 961-219-074-7 KOVACIC, Jelenka Domislin pe pu mande = Pomisli name / Jelenka Kovacic. - Novo mesto : Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1999 ([Novo mesto] : Tiskarna Novo mesto). - 91 str. : ilustr. ; 21 cm. - (Literarna zbirka Siga ; knj. 27) Spremna beseda Francija Šalija na zavihkih ov. ISBN 961-6297-28-7 MACURA-Milovanovic, Suncica Otroci iz Deponije : pedagoški vidiki vkljucevanja romskih otrok v izobraževalni sistem : analiza akcijskega eksperimenta / Suncica Macura-Milovanovic. - Ljubljana : Pedagoška fakulteta, 2006 (Domžale : Vovk). - 212 str. : ilustr., tabele ; 24 cm. - (Socialno pedagoške teme ; 02) Predgovor / Mojca Pecek: str. 7-12. - Bibliografija: str. 202-206. - Summary. - Kazali ISBN 86-7735-095-2 MILCINSKI, Fran, 1867-1932 Cigani : malomestna šaloigra v treh dejanjih / spisal Jakob Dolinar. – V Gorici : "Goriška tiskarna" A. Gabršcek, 1906 (v Gorici : "Goriška tiskarna" A. Gabršcek). - 120 str. ; 14 cm. - (Talija : zbirka gledaliških iger ; 23) MEDNARODNA konferenca o položaju Romov na trgu dela (2004 ; Crenšovci) Zbornik referatov z Mednarodne konference o položaju Romov na trgu dela, Crenšovci, oktober 2004 / [prevodi Jolanda Novak-Császár (madžarski), Andreja Kozlar (angleški) ; fotografije Zlatko Gnezda]. - Crenšovci : Obcina, [2004] (Murska Sobota : Eurotrade print). - 31 str. : fotogr. ; 30 cm Prispevki v slov. in madž. - 500 izv. MEDNARODNI romski tabor (2006 ; Murska Sobota) Romski zbornik VIII z mednarodnega romskega tabora, Murska Sobota 2006 = Romano kedijpe VIII pali miškrinaciakru tabor, Murska Sobota 2006 / [uredil Jožek Horvat - Muc]. - Murska Sobota : Romsko društvo Romani union, 2006 (Murska Sobota : Klar) ISBN 961-91749-2-5 ISBN 978-961-91749-2-0 MIRTIC, Brigita Romi, uporabniki splošnih knjižnic : diplomsko delo / Brigita Mirtic. - Novo mesto : [B. Mirtic], 2002. - 55 f. : preglednice ; 30 cm Bibliografija: f. 52-55. - Univ. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo PETEK, Anica Ucno-socializacijski vidik dela z romskimi ucenci na zacetku šolanja : inovacijski projekt / vodja projekta Anica Petek ; sodelavke Dragica Raj, Vida Dugar, Marija Horvat. - Crenšovci : Osnovna šola Franceta Prešerna, 1999 (Vevce : SET). - 162 str., [3] str. ilustr. pril. : ilustr. ; 22 cm Nasl. na ov.: Romi. - Bibliografija pri posameznih prispevkih POGACNIK, Anton Antropološke in morfološke karakteristike Ciganov v Prekmurju : [disertacija] / [napisal] Anton Pogacnik. - Ljubljana : [s. n.], 1967. – 63 str.[-f.], pril. ; 29 cm POROCI se, kdor se more! / [uredniki Tomaž Trplan, Sabina Autor, Roman Kuhar ; prevod Nikolaj Jeffs, Dušan Rebolj, Andrej Zavrl]. - Ljubljana : Mirovni inštitut, cop. 2004 ([Ljubljana] : Peklaj). - 181 str. ; 24 cm. - (Porocilo skupine za spremljanje nestrpnosti = Intolerance monitor report, ISSN 1580-7371 ; št. 3) (Zbirka Mediawatch) Ov. nasl. - Bibliografija ali opombe z bibliografijo ter povzetek v angl. pri vseh prispevkih POKLICNO informiranje in svetovanje za Rome - PISR / [urednici Nada Žagar, Vera Klopcic ; prevodi iz slovenšcine v anglešcino Marta Strmec]. - Crnomelj : Zavod za izobraževanje in kulturo, 2006 (Kapušin) ISBN 961-238-703-6 POLITICNA participacija in demokracija v Evropi : kratek vodic za romske aktiviste / [prevod Jasminka Dedic]. - Ljubljana : Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politicne študije, 2003 ([Ljubljana] : S. Peklaj). - 20 str. ; 19 cm Prevod dela: Political participation and democracy in Europe. - Opombe z bibliografijo na dnu str. in na str. 18 ISBN 961-6455-19-2 PREPOZNAVANJE rasne diskriminacije in borba proti njej : kratek vodic / [prevod Jasminka Dedic]. - Ljubljana : Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politicne študije, 2003 ([Ljubljana] : S. Peklaj). - 14 str. ; 19 cm Prevod dela: Recognising and combating racial discrimination ISBN 961-6455-18-4 ROMSKA kultura : razstava fotografij / [besedilo/Text Dragica Marinic ; prevod v nemšcino/Übersetzerin Christiane Kordic]. - Maribor : Mladinski kulturni center, 2006 ([s.l.] : Štrakl d.o.o.). - 1 zgibanka 1000 izv. - Besedilo v slov. in nem. - Na nasl. str. --> Regio-art ISBN 961-6154-09-5 SPREMLJANJE pridruževanja EU. Zašcita manjšin v Sloveniji / [prevod Katarina Gorenc in Barbara Zupan]. - Budapest : Open Society Institute, 2002 ([Ljubljana] : S. Peklaj). - 112 str. ; 25 cm. - (EU accession monitoring program) Prevod dela: Monitoring the EU accession process. Minority protection. - Opombe z bibliografijo na dnu str. - Vsebuje tudi: Zašcita manjšin v Sloveniji: porocilo o izvajanju vladnih programov, program ukrepov za pomoc Romom v Republiki Sloveniji in program za enake možnosti zaposlovanja Romov - skupni izziv. - Str. 65-109 ŠIFTAR, Vanek Cigani : minulost v sedanjosti / Vanek Šiftar. - Murska Sobota : Pomurska založba, 1970. - 232, [IV] str., [IV] str., pril. ; 21 cm ŠPAROVEC, Vincenc Dušan Cigani = Gipsies / Vincenc Dušan Šparovec Mokronoški Point ; [besedila Pavla Štrukelj, Barica Smole, Cecilija Žibert = teksts[!] Pavla Štrukelj, Barica Smole, Cecilija Žibert ; prevod v anglešcino Breda Škerjanec = translation into English Breda Škerjanec]. - Trebnje : Arti, 2004 (Ljubljana : Set). - [32] str. : ilustr. ; 29 cm Slov. besedilo in angl. prevod ŠTRUKELJ, Pavla Kultura ciganov v Sloveniji in problem njihove asimilacije slovenskemu prebivalstvu : inavguralna disertacija / Pavla Štrukelj. - Ljubljana : [P. Štrukelj], 1964. - 519 f., [8] zganj. f. ; 29 cm Bibliografija: f. 508-519. - Univ. Ljubljana ŠTRUKELJ, Pavla Problem akulturacije ciganov v Sloveniji : (kulturne spremembe in prilagajanje sodobnemu življenju). - Ljubljana : RSS, 1972. - 125 str. Številka pogodbe: 6-622-74 ŠTRUKELJ, Pavla Romi na Slovenskem / [[besedilo in] fotografije] Pavla Štrukelj ; [risbe Sibila Knez in Ivan Romih]. - V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1980 (Ljubljana : Ljudska pravica). - 323 str. : ilustr. ; 24 cm 1.000 izv. - Bibliografija: str. 305-312. - Summary: Gypsies in Slovenia ŠTRUKELJ, Pavla Tisocletne podobe nemirnih nomadov : zgodovina in kultura Romov v Sloveniji / [besedilo in fotografije] Pavla Štrukelj ; [risbe Ivan Romih ; fotografija na strani 24 Mestni arhiv Ljubljana, barvna priloga Pavla Štrukelj in arhiv Zveze Romov Slovenije]. - Ljubljana : Družina, 2004 ([Ljubljana] : Schwarz). - 335 str., VIII str. pril. : fotogr. ; 30 cm 2.000 izv. - Bibliografija: str. 311-322. - Summary ISBN 961-222-542-7 TANCER, Mladen Položaj in vzgojno-izobraževalni dosežki osnovnošolskih otrok Romov v obcini Murska Sobota : Magistrska naloga / nosilec Tancer Mladen. - Ljubljana : Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo, 1989. - 158 str. : pril. TANCER, Mladen Pomembnejše novejše slovstvo o Romih / Mladen Tancer. – V Mariboru : Pedagoška fakulteta, 1989. - 19 str. ; 30 cm TANCER, Mladen Vzgoja in izobraževanje Romov na Slovenskem / Mladen Tancer. - Maribor : Obzorja, 1994 (Maribor : Mariborski tisk). - 195 str. : ilustr., tabele ; 21 cm 500 izv. - Knjigi na pot / Vanek Šiftar: str. 9-14. – Pomembnejše novejše slovstvo o Romih na Slovenskem: str. 167-173. - Bibliografija: str. 177-181. - Povzetek ; Zusammenfassung ; Summary ISBN 86-377-0717-3 TOMAŠEVIC, Nebojša Cigani sveta / tekst Nebojša Bato Tomaševic i Rajko Đuric ; fotografije Dragoljub Zamurovic ; dizajn Miodrag Vartabedijan ; [prevela sa engleskog Mila Draškovic ; indeks Maja Ružic ; dodatne fotografije Carlo Innocenti, Robert Harding Picture Library]. - Beograd : Jugoslovenska revija, 1988 (Ljubljana : Delo). - 288 str. : pretežno barvne ilustr. ; 31 cm. - (Motovunska grupa) Prevod dela: Gypsies in the world. - Nasl. raztegnjan cez dve strani. - Ilustr. na spojnih listih. - 5.000 izv. Bibliografija: str. 286. - Kazalo ISBN 86-7413-024-0 VAROVANJE zdravja posebnih družbenih skupin v Sloveniji / [urednica Erna Kraševec Ravnik ; prevod v anglešcino Maja Dolanc]. - Ljubljana : Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije : Slovenska fondacija, 1996 ([Ljubljana] : Tiskarna Ministrstva za notranje zadeve). - 248 str. : ilustr. ; 25 cm 1.000 izv. - Bibliografija in povzetek v slov. pri vseh prispevkih, povzetki vseh prispevkov v angl. na koncu knjige ISBN 961-6202-05-7 (Inštitut za varovanje zdravja) VSEŽIVLJENJSKO ucenje in vseživljenjsko izobraževanje / [urednika Sabina Jelenc Krašovec, Janko Muršak]. - Ljubljana : Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, 2005 (Ljubljana : Littera picta). - 192 str. : graf. prikazi, tabele ; 24 cm. - (Sodobna pedagogika, ISSN 0038-0474 ; letn. 56, št. 2) 300 izv. - Bibliografija pri posameznih prispevkih VZGOJA in izobraževanje romskih otrok v predšolskem in osnovnošolskem obdobju / [redakcija Irena Levicnik]. - 2. natis. - Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1991 (Ljubljana : Domus). - 91 str. : graf. prikazi ; 24 cm "Vsebina posvetovanja, ki je bilo leta 1989 v Murski Soboti ..." ---> uvod. - 200 izv. - Bibliografija pri nekaterih prispevkih ISBN 86-7759-009-9 ZBORNIK seminarjev o izobraževanju romskih staršev za dvojezicno in dvoidentitetno vzgojo otrok. - Maribor : Andragoški zavod - Ljudska univerza, 1998. - 35 str. : ilustr. ; 21 cm Nasl. na ov.: Izobraževanje romskih staršev za dvojezicno in dvoidentitetno vzgojo otrok. - "Andragoški zavod Maribor ... izpeljal mikro projekt Phare democracy z naslovom Izobraževanje romskih staršev ..." --> uvod ZAKAJ pri nas žive Cigani in ne Romi : narativne podobe Ciganov - Romov / uredil Božidar Jezernik ; [indeks Andrej Gregorac ; bibliografijo uredila Maja Lamberger Khatib in Jaka Repic ; izbor fotografij Katarina Juvancic]. - Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2006 ([Brežice] : Utrip). - 298 str. : fotograf. ; 23 cm. - (Zbirka Županiceva knjižnica ; št. 17) 1.000 izv. - Bibliografija: str. 279-298. - Kazalo ISBN 961-237-156-3 ZADRAVEC, Jože, 1935-2002 Zdravstvena kultura Romov v Prekmurju / Jože Zadravec ; [spremna beseda Vanek Šiftar]. - Murska Sobota : Pomurska založba, 1989 [i.e. 1990] ([Murska Sobota] : Pomurski tisk). - 193 str. : tabele ; 24 cm. - (Zbirka Panonika) 500 izv. - Knjigi na pot / Vanek Šiftar: str.5-11. - Bibliografija: str. 186-188. - Summary: Romany health culture / translated by Anne Ceh ISBN 86-7195-003-4 IZBRANA BIBLIOGRAFIJA KNJIG IN PERIODIKE V ROMSKEM JEZIKU AMARE nijamija : informacija baše sikavutne / [autoria Blanka Jamnišek ... [et al.] ; ilustratori Matjaž Schmidt]. - Ljubljana : [Ministeriumi baš Avrune Bukja tari Republika Slovenia], 2005 ([Velenje : Eurograf]). - 51 str. : ilustr. ; 21 cm Izv. nasl.: Naše pravice. - Ov. nasl. - Bibliografija: str. 43-46 ISBN 961-91619-5-5 BREZAR, Marina Samo hari bajt = Samo malo srece / [[napisala in] v slovenšcino prevedla] Marina Brezar ; [fotografije Anita Jamšek]. - Lokve zu Crnomli = Lokve pri Crnomlju : Kulturno romsko društvo Vešoro, 2005 (Semic : Bucik). - 63 str. : fotograf. ; 21 cm Besedilo v rom. in slov. prevod. - 500 izv. BREZAR, Srecko Mengaro življeni / Srecko Brezar ; [du slovenšcina prevedinđa Srecko Brezar ... et al.]. - Lokve : Kulturno romsko društvo Vešoro, 2004 (Semic : Bucik). - 45 str. : ilustr., note ; 21 cm Besedilo v rom. in slov. prevod. - 400 izv. - Vsebuje tudi slov. prevod: Naše življenje BRIZANI, Imer Le ostanite Romi gredo! / Imer Brizani-Traja. - Celovec : Mohorjeva, 2000 ([Ljubljana : Schwarz]). - 94 str., [8] str. pril. : note ; 20 cm Besedilo v slov., delno rom. besedilo in slov. prevod. - O avtorju na zavihku knj. - Bibliografija: str. 92 ISBN 3-85013-797-X HORVAT, Jožek, 1965- Amaro drom = Naša pot / Jožek Horvat - Muc. - Murska Sobota : Romani union, 2006 ISBN 961-91749-0-9 HORVAT, Jožek, 1965- Ciden andi mro aunav = Zaigrajte v mojem imenu / Jožek Horvat - Muc. - Murska Sobota : Romani union, 2005 (Murska Sobota : Klar). - 28 str. ; 20 cm Vzpor. rom. in slov. besedilo. - 500 izv. HORVAT, Jožek, 1965- Hegeduva = Violina / Jožek Horvat-Muc ; [spremno besedilo Filip Matko]. - Murska Sobota : Romsko društvo Romani Union, 2002 (Murska Sobota : Klar). - 48 str. : ilustr. ; 20 cm Besedilo vecinoma v romskem jeziku, deloma v slov. - 500 izv. - Zaigraj violina - hegeduva! / Filip Matko: str. 3-4. – Vsebuje tudi: Amaro dij = Naš dan ; Djiveskri chej te ifta tiknoure = Sneguljcica in sedem palckov HORVAT, Romeo Poposkre 3ija = Popojeve pesmi / [Romeo Horvat-Popo]. - Murska Sobota : Romsko društvo Romani union, 2003 (Murska Sobota : Klar). - 46 str. ; 20 cm Avtor naveden na ov. in v kolofonu. - Besedilo v slov. ali rom. - 500 izv. HORVAT, Jožek, 1965- Ratfalu paunji = Krvava voda / Jožek Horvat - Muc ; [spremno besedilo Dragoljub Ackovic]. - Murska Sobota : Romsko društvo Romani Union, 1999 (Murska Sobota : Klar). - 60 str. : ilustr. ; 21 cm Besedilo v rom. ali slov., delno tudi srb. - Malo je onih / D. Ackovic: str. 3-4. - 500 izv. - Vsebina: Ratfalu paunji = Krvava voda / Jožek Horvat - Muc, Monika Sandreli ; Loli phauba = Rdeca jabolka ; Sedmi dan ; Paramisi = Pravljica HORVAT, Jožek, 1965- Romani chib = Romski jezik / [Jožek Horvat-Muc]. Romane alava = Zbirka romskih besed / [romske besede zbrali Šerkezi Danijel ... et al.]. - Murska Sobota : Zveza Romov Slovenije, 2002 (Murska Sobota : Klar). - 42 str. ; 23 cm Avtor prvega dela naveden v kolofonu. - 1.000 izv. HORVAT, Jožek, 1965- Romani chib II = Romski jezik II / [Jožek Horvat-Muc]. - Murska Sobota : Zveza Romov Slovenije, 2006 (Murska Sobota : Klar) ISBN 961-238-599-8 KAKO so nastale gosli : romska pravljica = Sar uli i hegeduva : romani paramistja / ilustrirala, risaulindja i Suzi Bricelj ; [prevedel Niko Kuret, v romšcino prevedel Romeo Cener]. – Ljubljana : Mladinska knjiga, 2006 (Maribor : Ma-tisk). - [23] str. : ilustr. ; 21 cm. - (Knjižnica Cebelica ; 415) Vzpor. slov. in rom. besedilo. - Ilustr. na spojnih listih ISBN 86-11-17638-3 KASANDRA : romska pravljica / [romski otroci iz romskega naselja Kamenci (Romski ustvarjalni tabor Kamenci 2005) ; ilustriral Tomislav Horvat ; prevod v romšcino Romeo Horvat-Popo ; prevod v madžaršcino Jolanda Novak-Szaszár ; urednica Vesna Radovanovic]. - Kamenci : Romsko društvo Romano pejtaušago ; Murska Sobota : Eurotrade print, 2006 Besedilo v slov. s prevodom v rom. in madž. ISBN 961-238-580-7 LIVIJEN, Jože Lunin prstan : romski zbornik / [avtorja besedil Jože Livijen, Jožek Horvat - Muc ; uvodnik Peter Winkler ; uredil Milan Vincetic]. - Murska Sobota : Pomurska založba, 1994 (Murska Sobota : Pomurski tisk). - 61 str. ; 20 cm. - (Zbirka Panonika) Na vzpor. nasl. str.: Choneskri angrusti : romani kenva. - Avtorja navedena v kolofonu. - Vzporedno rom. in slov. besedilo ISBN 86-7195-128-6 MEDNARODNA konferenca o Romih v srednji in jugovzhodni Evropi (2005 ; Murska Sobota) Romski zbornik z mednarodne konference o Romih v srednji in jugovzhodni Evropi = Romano kedijpe pali miškrinaciakri konferenca palu Roma andi maškarutni te jugovzhodni Evropa / [uredil Geza Bacic ; prevajalci Darko Zver ... [et al.] ; fotografije Stanko Baranja in Zdravko Horvat]. - Murska Sobota : Zveza Romov Slovenije, 2006 (Murska Sobota : Klar) ISBN 961-91777-0-3 MOJA pot do poklica = Mro drom i poklico / [zbrali in uredili Meta Gašperšic ... [et al.] ; prevod v romšcino Mateja Kosec ; ilustrirala Ksenija Berkopec]. - Novo mesto : RIC, 2006 ([Novo mesto] : Opara). - 47 str. : ilustr. ; 21 cm 700 izv. ISBN 961-91453-1-3 ISBN 978-961-91453-1-9 PREŠEREN, France Poezije i džilava = Poezije in pesmi : (izbor) / France Prešeren ; [prevod v romski jezik Rajko Šajnovic]. - Ljubljana : Karantanija, 2006 ISBN 961-226-810-X ISBN 978-961-226-810-7 ROMANI duša : romska poezija = poezija andar / Predrag Panic ... [et al.] ; [urednik Slobodan Nezirovic]. - Velenje : Romsko društvo Romano vozo, 2001 (Murska Sobota : Klar). - 103 str. : ilustr. ; 20 cm Besedilo vzpor. v rom. in slov. ROMANO kedijpe VI = Romski zbornik VI / [urednik Jožek Horvat - Muc]. - Murska Sobota : Romani union, 2005 (Murska Sobota : Klar). - 64 str. : fotogr. ; 21 cm 400 izv. - Bibliografija pri enem prispevku ROMSKA uspavanka / [vec avtorjev ; prevedel Jože Olaj ; ilustrirala Maricka Koren]. - [Ljubljana] : Mladinska knjiga, 1983 (Ljubljana : Mladinska knjiga). - [16] str : ilustr. ; 16 cm. - (Knjižnica Cebelica ; 265) 16.000 izv. ROMSKI zbornik = Romano kedijpe / [urednik Milan Vincetic]. - Murska Sobota : Romsko društvo Romani union, 1997 (Murska Sobota : Solidarnost). - 57 str. : ilustr. ; 21 cm Besedilo v slov. in rom. - 300 izv. ROMSKI zbornik II = Romano kedijpe II / [urednik Milan Vincetic]. - Murska Sobota : Romsko društvo Romani union, 1998 (Murska Sobota : Solidarnost). - 92 str. : ilustr., tabele ; 21 cm Besedilo v slov., nekaj pesmi vzpor. v rom. in slov. - 300 izv. - Bibliografija pri enem prispevku ROMSKI zbornik III = Romano kedijpe III / [urednik Geza Bacic]. - Murska Sobota : Romsko društvo Romani union, 2001 (Murska Sobota : Solidarnost). - 49 str. : fotogr. ; 21 cm Besedilo v slov., nekaj prispevkov v rom. - 300 izv. ROMSKI zbornik = Romano kedijpe / [urednik Milan Vincetic]. - Murska Sobota : Romsko društvo Romani union, 1997 (Murska Sobota : Solidarnost). - 57 str. : ilustr. ; 21 cm Besedilo v slov. in rom. - 300 izv. ROMSKI zbornik = Romano kedijpe / [uredil Geza Bacic]. - Murska Sobota : Zveza Romov Slovenije : Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2005 (Murska Sobota : Solidarnost). - 117 str. : ilustr. ; 21 cm 400 izv. - Bibliografija pri nekaterih prispevkih ŠAJNOVIC, Rajko Biti Rom, romski otrok = Ovi Rom, romano chavoro / Rajko Šajnovic. - Novo mesto : Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 2000 (Novo mesto : Tiskarna Novo mesto). - 134 str. : ilustr. ; 20 cm Spremna beseda / Franci Šali: str. 4-6 ISBN 961-6297-43-0 ŠAJNOVIC, Rajko Pot = Drom / Rajko Šajnovic. - Novo mesto : Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1995 ([Novo mesto] : Tiskarna Novo mesto). - 71 str. ; 21 cm. - (Literarna zbirka Siga ; knj. 21) Vzpor. slov. in rom. besedilo. - 600 izv. - Spremna beseda Francija Šalija na zavihku knjige ISBN 961-6000-34-9 ŠAJNOVIC, Rajko Romske pravljice = Romane vištorje / Rajko Šajnovic ; ilustriral Adriano Janežic. - Novo mesto : Goga, 2005 (Novo mesto : Opara). - 63 str. : ilustr. ; 23 cm Vzpor. besedilo v slov. in rom. ISBN 961-6421-38-7 PERIODIKA ROMANO them = Romski svet. - Let. 1, št. 1 (junij 1996)- . - Ljubljana : Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela, projekt Romi, 1996- . - 29 cm Cetrtletnik. ISSN 1318-9158 = Romano them ROMANO nevijpe = Romske novice : casopis Romani Union – Zveze Romov obcine Murska Sobota. - Leto 1, št. 1 (4. april 1992)- . - Murska Sobota : [Zveza Romov obcine Murska Sobota], 1992- . - 35 cm Obcasno. ISSN C500-103X Boris Rifl Špela Razpotnik Narodna in univerzitetna knjižnica SPOROCILO OTROKOM SVETA poslanica ob 2. aprilu, Mednarodnem dnevu knjig za otroke in mladino, ki jo je letos prispevala Novozelandska sekcija IBBY Nikoli ne bom pozabila, kako sem se naucila brati. Ko sem bila še cisto majhna, so besede drobencljale mimo mojih oci kakor crni hrošcki, ki mi poskušajo ubežati. A bila sem prebistra zanje. Naucila sem se jih prepoznati, ne glede na to, kako hitro so tekali. In tako sem koncno lahko odprla knjigo in razumela, kaj je v njej napisano. Cisto sama sem lahko prebirala zgodbe in šale in pesmi. Seveda, brez presenecenj ni šlo. Branje mi je dalo moc nad zgodbami, a na nek nacin je dalo tudi moc zgodbam nad mano. Nikdar vec jim nisem mogla uiti. Tudi to je del skrivnosti branja. Odpreš knjigo, sprejmeš vase besede in dobro zgodbo v tebi raznese. Tisti crni hrošcki, ki tekajo v ravnih vrstah prek belih strani, se najprej spremenijo v besede, ki jih lahko razumeš, nato pa v carobne podobe in dogajanje. Ceprav se za dolocene zgodbe zdi, da nimajo nikakršne zveze z resnicnim življenjem … ceprav se stopijo v presenecenja najrazlicnejših vrst in rinejo meje verjetnega na to in ono stran, kot bi šlo za elastiko, nas dobre zgodbe ne nazadnje privedejo nazaj k nam samim. Sestavljajo jih besede, vsa cloveška bitja pa si srcno želijo dogodivšcin z besedami. Vecina nas zacne kot poslušalci. Ko smo dojencki in se mame in ocetje igrajo z nami, nam recitirajo preproste pesmice, se dotikajo naših obrazov (Pika, pika, pikica …) ali prstov (Ta pravi: "Pijmo!", Ta pravi …) Besede so govorjene glasno in že kot cisto majhni jim prisluhnemo in se jim smejemo. Kasneje se naucimo brati tisti crni tisk na ploskvi straní in celo ko beremo tiho, je ob nas neki glas. Cigav je? Morda naš lastni – bralcev glas – morda pa tudi kaj vec. Mogoce gre za glas same zgodbe, ki spregovori iz bralceve glave. Seveda, danes obstaja toliko nacinov, na katere se pripoveduje zgodbe. Slednje imata povedati tudi filmsko platno in televizor, a tadva ne uporabljata jezika na isti nacin kot knjiga. Televizijskim avtorjem ali scenaristom pogosto narocijo, naj besedilo okrajšajo. "Naj zgodbo pripovedujejo prizori," jim govorijo strokovnjaki. Televizijo gledamo skupaj z drugimi, a kadar beremo, smo vecinoma sami. Živimo v casu, ko je na svetu toliko knjig. Del bralcevega potovanja je, da išce med njimi, jih prebira in bere ponovno. Del bralceve pustolovšcine je, da v divjem pragozdu tiska najde zgodbo, ki se bo razplamtela kakor feniks … zgodbo, ki bo tako razburljiva in skrivnostna, da bo bralca spremenila. Po moje vsak bralec živi za trenutek, ko se vsakodnevni svet nekoliko zgane, se umakne novi šali, novi zamisli, novi možnosti, ki pridobi svojo resnico z mocjo besed. "Ja, natanko tako je!" vzklikne glas v nas. "Prepoznal sem te!" Mar ni branje razburljivo? Margaret Mahy dobitnica Andersenove nagrade 2006 O POSTERJU MEDNARODNEGA DNE KNJIG ZA MLADE 2007 Krožni okvir daje vpogled v edinstveno pokrajino Nove Zelandije in obenem podpira moto poslanice: zgodbe obkrožajo svet. Ranginui in Papatuanuku (maorski nebesni oce in zemeljska mati) sta predstavljena kot izrezljani figuri, ki objemata svet, ves živ od bogatih tradicij Aoreroe – Nove Zelandije. Gore, sonce in luna so poosebljeni, po gozdu se plazijo legendarne pošasti in ljudje so predstavljeni kot del tega naravnega sveta, ne loceni od njega. Osrednje drevo simbolizira Tane Mahuta, boga gozda, ki je ustvaril svet s tem, ko je razdvojil svoja starša, Ranginui in Papatuanuku; kot mogocno drevo se je s svojimi rameni oprl ob tla in z nogami odrinil nebo. Izza porašcenega pobocja se dviga Kopuwai, orjaška pasjeglava pošast, medtem ko mimo whakairo (tradicionalnih koc, ki jih krasijo rezbarije) v ospredju tece Hatupatu, ki ga zasleduje Kurangaituku, pticja ženska. Patupaiarehe (otroški duh) in njegov prijatelj tuatara (starodavni plazilec, ki ga najdemo le na Novi Zelandiji) kukata izza okvirja slike na desni. Na drugi strani pa še eno bitje iz davnin – jamska kobilica – zre proti drobnemu stvoru, ki se plazi skozi podrastje: Gollumu iz Gospodarja prstanov, Gollumu iz zgodbe, skozi katero je novozelandska pokrajina prek filma Petra Jacksona postala znana po vsem svetu. Slika 1: Poster Mednarodnega dne knjig za mlade 2007 Pod okvirjem prek crke D leze droben hrošc; eden izmed crnih hrošcev Margaret Mahy – njen prvi vtis o besedilu, ki drobenclja prek strani, preden se je naucila brati. Zak Waipara avtor plakata KARTOGRAFSKA ZBIRKA KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO V kartografski zbirki Knjižnice Mirana Jarca, v sklopu oddelka Posebne zbirke, hranimo vecje število starejših zemljevidov, specialnih kart, atlasov, atlantov in mestnih nacrtov ter posebnih, splošnih in tematskih zemljevidov iz razlicnih obdobij. Zbirko je zacel oblikovati prvi upravnik naše knjižnice – Bogo Komelj. Skozi leta se je dopolnjevala in danes šteje okrog 1000 enot. Prevladujejo zemljevidi 20. stoletja: kraljevina SHS, kraljevina Jugoslavija, FLRJ, SFRJ, zemljevidi posameznih jugoslovanskih republik, pregledne karte obcin v Sloveniji, geološke karte slovenskega ozemlja… Nadalje so v zbirki številni zemljevidi v italijanskem, nemškem, angleškem in slovenskem jeziku, ki so jih pri nas med vojno uporabljale vojskujoce se strani (Vivodova zbirka v partizanih rabljenih specialk). Hranimo tudi vec šolskih zemljevidov in atlasov iz 19. in 20. stoletja (Kocen, Selan, Dimnik, Oražen…). Iz 19. stoletja (1807 – 1815) je v zbirki vecje število kart držav sveta, izdanih v Pragi. Najvecjo dragocenost predstavljajo stari zemljevidi, ki so izhajali v obdobju od 16. do 18. stoletja. Vecina njih prikazuje slovensko ozemlje, ki se pojavlja samostojno ali v sklopu drugih evropskih dežel. Najstarejši zemljevid, ki ga hranimo v knjižnici, je v Baslu, sredi 16. stoletja, izdal Sebastian Münster in predstavlja takratno Slovensko marko s Hrvaško in Bosno (Sclauonia oder Windisch Marck / Bossen / Crabaten). Ozemlje prikazuje od spodaj navzgor, od vzhoda proti zahodu. V zbirki so zastopani pomembnejši kartografi, ki so delovali v Evropi od 16. stoletja naprej: Nizozemca Abraham Ortelij (Pannoniae, et Illyrici veteris tabvla… l. 1590), Gerhard Kremer Mercator (Karstia Carniola Histria et Windorum Marchia), Francoz Nicolas Sanson (Partie du cercle d'Autriche, ou sont les Duchés de Stirie, de Carinthie, de Carniole… l. 1692, Hertzogthüber Steyer, Karnten, Krain, & c.… l. 1657). Najpomembnejši nemški kartograf iz druge polovice 17. stoletja in prve polovice 18. stoletja je Johann Baptist Homann (Danubii fluminis… cca. l. 1715; Tabula geografica Europae austricae generalis…), nekoloko kasneje pa njegov ucenec Georg Mattheus Seutter (Exactissima Ducatus Carniolae, Vindorum Marchiä et Histriae, cca. l. 1730). V okviru habsburške monarhije so slovensko ozemlje prikazali Wolfgang Lazius (Goritiae, Karstii, Chaczeolae, Carniolae, Histriae, et Windorum Marchae descrip., l. 1584), Joannes Sambucus (Illyricum, l. 1572), Augustin Hirschvogel (SCHLAVONIAE, CROATIAE, CARNIAE, ISTRIAE, BOSNIAE) in Janez Vajkard Valvasor (Ducatus Carnioliae accuratissima). Za izvirno slovensko kartografsko delo štejemo Ducatvs Carniolae Tabula Chorographica, delo Janeza Dizme Florjancica pl. Grienfelda, iz leta 1744. Zemljevid, ki ga hranimo v knjižnici, je sestavljen iz 12 listov in ni barven. Za našo knjižnico so posebej pomembni zemljevidi, ki prikazujejo današnje dolenjsko podrocje oz. dolenjski del nekdanje Kranjske (Unterkrain). Konec 18. stoletja izide na Dunaju serija kart, ki prikazuje nekdanje avstrijsko ozemlje. Na karti št. 142 je prikazana Dolenjska (Unterkrain), in sicer ozek pas Dolenjske južno od Ljubljane do Dobrave pri Kostanjevici, na karti št. 143 pa Notranjska (Innerkrain Krain mit der windischen Mark und dem Triester Gebiethe), ki zajame ozemlje od Trsta, preko današnje Notranjske do Kocevske in Bele krajine. Karte so delo kartografa Franza Johanna Josepha von Reillyja. Drugi pomemben zemljevid dolenjskega podrocja je Kindermannov zemljevid Dolenjske (Unterkrain oder der Neustaedtler Kreisl) iz leta 1796, ki predstavlja eno od 12 okrožij Notranje Avstrije. Vsebuje tudi seznam naselij in pregled novomeškega okrožja. Teh starih zemljevidov, ki so izšli do konca 18. stoletja, je v knjižnicni zbirki 45. Prav tako hranimo vec faksimiliranih izdaj kart iz tega obdobja. V zbirki se nahaja tudi vecje število zemljevidov iz 19 stoletja. Gre za zemljevide, ki bodisi prikazujejo razlicne države sveta bodisi slovensko ozemlje, v tem stoletju kot del Avstrije, nato Ilirskih provinc, potem avstro – ogrske monarhije. Sredi 19. stoletja izide na Dunaju za Slovence velikega pomena Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin, delo Petra Kozlerja. Zemljevid je pomemben predvsem zaradi predstavitve etnicnega ozemlja in slovenskega poimenovanja krajev. V knjižnici hranimo vse tri izdaje (leta 1853, 1864, 1871), vkljucno s seznamom trgov in mest, ki je izšel z drugo izdajo. Vsebinsko podoben Kozlerjevemu zemljevidu je Zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga je leta 1921 izdala Slovenska matica in prav tako nima vrisanih državnih mej. V zbirki se nahaja sedem kart, ki jih je v letih od 1869 do 1877 izdajala Slovenska matica. Pomembne so predvsem zaradi slovenskega poimenovanja tujih krajev, ki jih je sistematicno zapisal jezikoslovec Matej Cigale. V knjižnico so prišle kot del zapušcine novomeškega tiskarja Janeza Krajca. Starejše zemljevide hranimo v mapah iz brezkislinskega papirja. Kar nekaj bi jih bilo treba restavrirati in vstaviti v brezkislinske paspartuje. Na ta nacin bi bili bolj pravilno hranjeni in zašciteni kot tudi primerni za morebitne razstave. Tudi v bodoce želimo zbirko dopolnjevati, pri cemer se bomo osredotocili predvsem na domoznansko podrocje. Prihodnost vidimo v digitalizaciji zemljevidov, saj bi tako imeli, poleg razstav in predavanj za šolske in druge skupine, možnost predstaviti to zanimivo zbirko širši javnosti. Mateja Kambic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto VISOKOŠOLSKE IN SPECIALNE KNJIŽNICE INFORMACIJSKA PISMENOST MED TEORIJO IN PRAKSO: VLOGA VISOKOŠOLSKIH IN SPECIALNIH KNJIŽNIC 2. skupno posvetovanje specialnih in visokošolskih knjižnic z mednarodno udeležbo Ljubljana, 19. oktober 2006 Zavest, da prava informacija ob pravem casu omogoca konkurencno prednost, žal v našem okolju še ni dovolj prisotna. Zato sta se sekciji za visokošolske in specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije odlocili, da organizirata posvetovanje, na katerem bodo predstavljene teoreticne osnove in prakticne izkušnje pri informacijskem opismenjevanju. 19. oktobra 2006 je v poslovni stavbi TR3, v Ljubljani potekalo 2. skupno strokovno posvetovanje visokošolskih in specialnih knjižnic z naslovom: "Informacijska pismenost med teorijo in prakso: vloga visokošolskih in specialnih knjižnic", ki je bilo po vrsti 11. posvetovanje specialnih in 4. posvetovanje visokošolskih knjižnic. Danes družba od knjižnic pricakuje, da poleg informacij nudijo svojim uporabnikom tudi pomoc pri njihovem obvladovanju. Množica dostopnih informacij namrec ni dovolj, potrebujemo tudi znanja in tehnike, kako do teh informacij priti in kako jih znati koristno uporabiti. Informacijska pismenost, ki je po svoji najbolj osnovni definiciji - najti, ovrednotiti in ucinkovito uporabiti informacijske vire, je ena kljucnih vešcin, ki jo potrebujemo vsi, tako za ucinkovito uporabo informacij v poklicnem in osebnem življenju, za življenje v družbi, za ucenje, za delo, za politicno usposobljenost, za kreativnost in zabavo. S svojim strokovnim delom si knjižnicarji nenehno prizadevamo aktivno prispevati k izboljšanju informacijske pismenosti naših uporabnikov, da bodo pripravljeni na izzive sodobne informacijske tehnologije in na potrebe vseživljenjskega ucenja. V casu prenove univerzitetnih študijskih programov postaja ta tematika še posebej aktualna. Bolonjska prenova študija namrec visokošolskim knjižnicarjem ponuja priložnost, da se bolj aktivno vkljucijo v študijske programe ter s tem v usposabljanje študentov za ucinkovito pridobivanje in rabo informacij. Tema nas opozarja, da je poklic knjižnicarja nenehno pod pritiskom tehnoloških, družbenih in gospodarskih dejavnikov, ki povzrocajo stalne spremembe in pojave novih nalog. Pod mocnim vplivom informacijskih in komunikacijskih tehnologij knjižnice spreminjajo svojo vlogo v družbi. Nenehna potreba odzivati se in biti dejaven ob spremembah na le malokateri poklic vpliva v takšni meri, kot ravno na poklic knjižnicarja. Skupaj z aktivnimi udeleženci se je posvetovanja udeležilo vec kot 170 ljudi, med njimi dve eminentni tuji gostji za podrocje informacijskega opismenjevanja, ugledni domaci strokovnjaki - avtorji prispevkov in udeleženci okrogle mize, kolegi iz visokošolskih knjižnic sosednje Hrvaške in Bosne in Hercegovine ter številni kolegi iz visokošolskih oziroma specialnih knjižnic iz cele Slovenije. Posterje, ki so bili razstavljeni v preddverju dvorane, pa so si, poleg vseh naštetih, ogledali tudi študenti drugega in tretjega letnika Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Po glasbenem uvodu, ki sta ga izvedli mladi violinistki - ucenki Glasbene šole Moste-Polje iz Ljubljane, sta zbrane najprej nagovorila slavnostna govornika prorektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Peter Macek in Marica Žvar, predstavnica Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Sledili so pozdravni nagovori predsednice ZBDS dr. Melite Ambrožic in predsednic Sekcij za visokošolske in specialne knjižnice mag. Karmen Stopar in Zlatke Rabzelj. Program je povezovala Smilja Pejanovic, predsednica Društva bibliotekarjev Ljubljana. Poleg Ministrstva za kulturo sta dogodek financno podprla še dva tuja in trije domaci sponzorji, materialne prispevke pa smo prejeli še od desetih domacih in enega tujega sponzorja. Posvetovanje je potekalo po naslednjih tematskih sklopih: - Informacijsko opismenjevanje v svetu, - Vkljucevanje knjižnic v proces informacijskega opismenjevanja v Sloveniji, - Programi in evalvacija vešcin informacijskega opismenjevanja, - Okrogla miza: Informacijsko opismenjevanje kot del prenovljenih študijskih programov in vkljucevanje knjižnic v ta proces - Posterska sekcija - Predstavitvi sponzorjev (Ovid, Swets) Tematski sklop: Informacijsko opismenjevanje v svetu V okviru uvodnega tematskega sklopa so informacijsko opismenjevanje v svetu predstavile: slovenska predstavnica mag. Zdravka Pejova, že vrsto let zelo aktivna pri uveljavljanju informacijske pismenosti v okviru Organizacije združenih narodov - UNESCO, sicer pa tudi pobudnica in organizatorka delavnic s to tematiko ter clanica mednarodnih združenj za informacijsko pismenost in tuji gostji - Sheila Webber višja predavateljica Oddelka za informacijske študije Univerze Sheffield, Velika Britanija, sicer avtorica zanimivega bloga za informacijsko pismenost, in Kaisa Sinikara, direktorica Oddelka za informatiko in knjižnicarstvo Univerze v Helsinkih, ki že uspešno uvajanja informacijsko pismenost v študijske programe, in pri tem vkljucuje tudi bibliotekarje. Mag. Zdravka Pejova je v prispevku "Informacijska pismenost: iz globalnih izkušenj k nacionalnim pobudam" ugotavljala, da se knjižnicarska oziroma informacijska stroka povsod po svetu vedno bolj zaveda pomena informacijske pismenosti in ima pri njenem razvoju in širjenju odlocilno vlogo. V državah z visoko stopnjo razvoja informacijske pismenosti imajo pomembno vlogo strokovna združenja. Nekatere države so pri tem že dosegle pomembne uspehe (ZDA, Avstralija, Ceška, Finska, Velika Britanija). Prispevek se osredotoca na stanje informacijske pismenosti v državah srednje in jugovzhodne Evrope in priporocila za razvoj informacijske pismenosti v regiji. Gostji iz tujine sta predstavili informacijsko opismenjevanje na univerzah v Veliki Britaniji in na Finskem. Sheila Webber je v prispevku "Information literacy in higher education" podala pregled razlicnih pristopov k izboljšanju informacijske pismenosti v visokem šolstvu. Pri informacijskem opismenjevanju študentov na univerzi je kljucnega pomena sodelovanje med visokošolskimi ucitelji in knjižnicnimi delavci. V prispevku je razpravljala o pristopih k poucevanju, ucenju in ocenjevanju informacijske pismenosti. Opisala je tudi model informacijsko pismene univerze. Kaisa Sinikara je v svojem prispevku "Information literacy between the theory and practice: experiences of the Finnish university libraries" poudarila pomen podpore države in nacionalne strategije za razvoj informacijske pismenosti. Na Finskem je na primer razvoj informacijske družbe del nacionalnega programa. Premik k družbi, ki sloni na informacijah spreminja delo v knjižnicah in vlogo knjižnicarjev, ki morajo prevzemati naloge izobraževalcev. Pedagoška usposobljenost postaja vedno bolj pomembna. Prispevek opisuje sodelovanje med knjižnicami, realizacijo izobraževalnih programov, pripravo testov za preverjanje kompetenc informacijske pismenosti ter sodelovanje med ucitelji in knjižnicarji. Tematski sklop: Vkljucevanje knjižnic v proces informacijskega opismenjevanja v Sloveniji Dr. Silva Novljan (NUK, clanica Komisije za pismenost pri Andragoškem centru) je v svojem prispevku z naslovom "Nacionalna strategija za razvoj pismenosti posega tudi v delovanje visokošolskih in specialnih knjižnic" govorila o nezadovoljivi pismenosti našega prebivalstva za družbeni in gospodarski razvoj ter vecjo socialno vkljucenost posameznikov na kar opozarjajo razlicne raziskave. Razreševanja se je že lotilo ministrstvo za šolstvo s strateško usmeritvijo, nacionalno strategijo za razvoj pismenosti, ki naj bi vzpodbudila in usmerjala razvoj in izvajanje programov za dvig ravni pismenosti, ki naj bi jih pripravile in izvajale formalne in neformalne organizacije, da bi prebivalstvo v posameznih življenjskih obdobjih dosegalo mednarodno primerljive ravni pismenosti in jo trajno razvijalo. V prispevku je predstavljena strategija in znotraj nje vlogo visokošolskih in specialnih knjižnic. Vsebino prispevka prof. dr. Primoža Južnica nakazuje že naslov "Specialne in visokošolske knjižnice - nujnost povezovanja na podrocju informacijskega opismenjevanja". Sodelovanje med knjižnicama je nujnost za doseganje skupnega cilja - informacijsko pismenega strokovnjaka. V prispevku je bil podan pregled dosedanjih dosežkov na podrocju informacijskega opismenjevanja v Sloveniji, vezan na podrocje dela obeh vrst knjižnic, podani so bili predlogi za sodelovanje med njimi, tudi v luci bolonjske prenove visokega šolstva. Pred popoldanskim delom sta sledili predstavitvi sponzorjev Ovid in Swets s poucnimi prispevki o spletnem iskanju in združevalnem iskalniku. Tematski sklop: Programi in evalvacija vešcin informacijskega opismenjevanja Popoldanski del posvetovanja se je zacel s predstavitvijo prof. dr. Tomaža Bartola (BF), ki je v svojem prispevku "Knjižnica kot pedagoško raziskovalni laboratorij, informatika kot znanstvena disciplina" povzel modele prepletanja nalog knjižnic oziroma informacijskih centrov z raziskovalnimi in pedagoškimi dejavnostmi na podrocju informacijskih znanosti v visokem šolstvu. Informacijski centri se v razmerah novih informacijskih trendov ne razvijajo le kot prostori za shranjevanje informacij, pac pa tudi kot centri znanja, poucevanja in raziskovanja. V svetu obstaja vec modelov, informacijski centri in informatorji pa pri tem lahko igrajo popolnoma samostojno in aktivno vlogo, lahko pa so v pomoc drugim uciteljem pri izvajanju vsebin informacijskega opismenjevanja v razlicnih oblikah, bodisi kot samostojen predmet, bodisi kot del širšega metodološkega predmeta ali kot ciklus tecajev. V razmerah nove študijske reforme se informacijsko opismenjevanje vedno bolj priporoca kot obvezna študijska vsebina. Informacijski centri in ucitelji informatike oz. informacijskega opismenjevanja morajo pokazati, da se znanstvena informatika razvija kot samostojna znanstvena disciplina, ki sestoji iz najrazlicnejših dimenzij prakticnega, strokovnega, tehnicnega, znanstveno-raziskovalnega dela, v katerega so vkljuceni tudi informacijski centri in kar se odraža tudi z ustreznim znanstvenim publiciranjem. Mag. Zdenka Petermanec je s prispevkom "Prednosti informacijske pismenosti za uspešen študij: Izvedba informacijskega opismenjevanja na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru", kot že sam naslov pove, podala izkušnje sistematicnega uvajanja informacijskega opismenjevanja na omenjeni instituciji. S študenti drugega letnika ekonomije, ki v srednji šoli prakticno informacijskega opismenjevanja niso imeli, so izvedli eksperiment informacijskega opismenjevanja. Stopnjo informacijske pismenosti so preverjali s testom znanja na zacetku in na koncu uvajanja, nato pa so primerjali rezultate kontrolne in eksperimentalne skupine. Analiza rezultatov je potrdila predpostavko iz raziskave, da je bila eksperimentalna skupina pri testu znanja uspešnejša od kontrolne. Informacijsko opismenjevanje bi torej moralo postati pomembna sestavina študijskih programov. Nataša Godec, mag. Janez Jug in mag. Mirjam Kotar so v prispevku "Informacijsko opismenjevanje kot izziv izobraževalne dejavnosti Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goricarja" predstavili to dejavnost od uvajanja v uporabo knjižnice do sodelovanja sodelavcev knjižnice v pedagoškem procesu. Prikazali so dejavnike, ki so vplivali na zacetek in razvoj razlicnih izobraževalnih oblik v knjižnici in na sodelovanje pri strokovnih predmetih na fakulteti. Analiza potreb po sposobnostih informacijske pismenosti je pokazala manjkajoca znanja in želje po dodatnem izobraževanju. Predstavljen je bil tudi rezultat poskusa o informacijski pismenosti pri skupini študentov prvega letnika. Znacilnosti izobraževalnih oblik za razlicne skupine uporabnikov kažejo na vse vecjo aktivno vlogo knjižnice v pedagoškem procesu. Na podlagi izkušenj in analiz je bil oblikovan model, v katerem knjižnica aktivno sodeluje pri nacrtovanju in izvajanju informacijskega opismenjevanja v visokošolskem izobraževanju. Mag. Angela Cuk (Krka) je v zanimivem prispevku "Sodelovanje specialne knjižnice v KRKI, d.d. pri izbiri ustreznih informacijskih virov in vrednotenju informacij: primer informacijskega opismenjevanja" predstavila lastne izkušnje - vlogo specialne knjižnice v farmacevtskem podjetju KRKA in pri tem poudarila, da imamo knjižnicarji priložnost, da v svojih okoljih sodelujemo ali pa celo prevzamemo pobudo pri informacijskem opismenjevanju svojih sodelavcev. V informacijski družbi je informacijska pismenost zaposlenih ena najpomembnejših konkurencnih prednosti v vseh delovnih okoljih. Uspešna podjetja si zato prizadevajo, da bi bili njihovi zaposleni sposobni poiskati za svoje delo najpomembnejše informacije ter jih tudi ovrednotiti, hkrati pa, da bi bili sposobni izkoristiti razlicne e-oblike vseživljenjskega ucenja, ki se vse bolj uveljavljajo. Posterska sekcija V okviru posterske sekcije se je predstavilo osem posterjev, ki so si jih udeleženci na dan posvetovanja lahko ogledali v preddverju dvorane TR3. Kasneje smo razstavo posterjev s posvetovanja postavili še v Plecnikovem hodniku v NUK, kjer so bili na ogled tudi širši javnosti. Mag. Andreja Grcar (UL Fakulteta za šport) je pripravila poster z naslovom "Vpliv programa informacijskega opismenjevanja na izboljšanje informacijske pismenosti: primer predmeta Informatika v športu na Fakulteti za šport". Z vprašalnikom, ki so ga študenti izpolnjevali pred zacetkom in po koncu predavanj, so pridobili mnenja študentov o lastnem znanju in vešcinah informacijske pismenosti. Vsebino posterja, ki sta ga pripravila Nataša Kodric in mag. Gorazd Vodeb kaže že naslov posterja "Informacijsko opismenjevanje uporabnikov v NUK". Uporabniki se na tecajih seznanijo z vsebino virov in usposobijo za samostojno iskanje in uporabo. Glavni ucni metodi sta demonstracija in prakticne vaje. Predstavnik specialne knjižnice MORS Jurko Starc je pripravil poster "Informacijsko opismenjevanje v specialnih knjižnicah - primer dobre prakse KIC MORS". Predstavil je izkušnje pri razvoju in pricakovanja pri informacijskem opismenjevanju v specialni knjižnici, ki pokriva potrebe slovenskega obrambnega ministrstva in v sklopu tega tudi potrebe slovenske vojske. Boža Oberc, mag. Nana Turk sta pripravili poster "Izobraževanje uporabnikov CMK: rezultati ankete". V prispevku sta predstavili rezultate evalvacije izobraževalnih tecajev CMK za obdobje od 2002-2005. V tem obdobju je bilo izvedenih 86 izobraževalnih tecajev za uporabo razlicnih e-virov. v prispevku pa so predstavljeni rezultati anket 136 udeležencev tecajev. Evalvacija je potekala z vprašalniki, s katerimi se je ocenjeval profil udeležencev, zadovoljstvo uporabnikov, razumevanje snovi ter možnost uporabe podane snovi; zbirali pa so se tudi predlogi za izboljšavo. Predstavniki Centralne ekonomske knjižnice iz Ekonomske fakultete UL so pripravili poster "Visokošolske knjižnice – aktivne udeleženke Bolonjskega procesa? Primer Centralne ekonomske knjižnice". Špela Razpotnik in mag. Darija Rozman sta temo posterja "Univerzalna decimalna klasifikacija v slovenskih knjižnicah" in povezanost s tematiko posvetovanja utemeljili z obrazložitvijo, da mora imeti vsaka knjižnica strokovno obdelano in urejeno zbirko knjižnicnega gradiva, saj to omogoca, da informacijsko opismenjeni uporabnik racionalno in ucinkovito dostopa do gradiva in s tem do informacij. Hedvika Pavlica Kolman je v prispevku "Seznanjenost slovenskih visokošolskih knjižnicarjev s pedagoškimi metodami izobraževanja uporabnikov" predstavila rezultate ankete, ki so precej nespodbudni, a pricakovani. Predstavniki oddelcnih knjižnic Biotehniške fakultete so pripravili poster "Informacijska pismenost študentov cetrtega letnika Biotehniške fakultete". Z analizo so želeli ugotoviti katera informacijska znanja primanjkujejo študentom in ce je poslušanje predmeta na temo informatike vplivalo na stopnjo informacijskega znanja. Rezultati so pokazali, da je povprecna splošna uspešnost pri reševanju vprašalnika (62 %) relativno nizka, študenti, ki so poslušali predmet Informatika, pa so dosegli boljše rezultate. Analiza po sklopih vprašanj, zlasti pri vprašanjih, ki se nanašajo na COBISS/OPAC in Boolovo algebro, kaže, da študenti nimajo dovolj znanja in prakticnih izkušenj. Nekoliko bolje poznajo strukturo znanstvenih del, pravilno uporabo kljucnih besed, smiselno krajšanje iskalnih sintaks ter ucinkovito iskanje želenih virov. Okrogla miza: Informacijsko opismenjevanje kot del prenovljenih študijskih programov in vkljucevanje knjižnic v ta proces V popoldanskem delu so svoje poglede na temo ”Informacijsko opismenjevanje kot del prenovljenih študijskih programov in vkljucevanje knjižnic v ta proces” predstavili vabljeni gostje okrogle mize: dr. Margareta Vrtacnik, predsednica komisije za prenovo študija na dodiplomski stopnji Univerze v Ljubljani, dr. Silva Novljan, NUK, clanica Komisije za pismenost pri Andragoškem centru, dr. Alenka Šauperl, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, dr. Franc Viktor Nekrep, Biotehniška fakulteta, Andrej Flogie, Direktorat za informacijsko družbo MVZT, dr. Primož Južnic, Filozofska fakulteta in Kristina Hacin Ludvik iz Banke Slovenija. Okroglo mizo sta povezovali moderatorki Mojca Dogan Petric in mag. Zdravka Pejova. Razvila se je živahna in konstruktivna razprava. Porocilo okrogle mize je objavljeno posebej. Nadaljnje aktivnosti: Sekcija po posvetovanju nadaljuje z aktivnostmi, ki se nanašajo na informacijsko pismenost. Delovna skupina sekcije je do konca leta 2006, v okviru širšega projekta Zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja pri odraslih in izobraževanje ter usposabljanje osipnikov, za Andragoški center Slovenije izdelala dokument z naslovom Izhodišca za uveljavljanje informacijske pismenosti na univerzah v Sloveniji. Dokument želi vzpodbuditi sistematicno strokovno in znanstveno podprto razvijanje informacijske pismenosti v slovenskih visokošolskih programih. Pricakujemo, da bo dobra strokovna podlaga za pripravo Programa informacijske pismenosti na slovenskih univerzah. Karmen Stopar predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice ZBDS POVZETEK OKROGLE MIZE Na okrogli mizi z naslovom: Informacijsko opismenjevanje kot del prenovljenih študijskih programov in vkljucevanje knjižnic v ta proces, ki sta jo vodili moderatorki Mojca Dolgan-Petric in mag. Zdravka Pejova, so z vnaprej pripravljenimi temami sodelovali: • dr. Margareta Vrtacnik (NTF): Kako si Univerza v Ljubljani predstavlja informacijsko opismenjevanje in kakšno vlogo bi lahko imeli knjižnicarji pri tem? • dr. Silva Novljan (NUK): Ocena rezultatov izvajanja programov informacijskega opismenjevanja v OŠ in SŠ • dr. Alenka Šauperl (FF): Prenova študija bibliotekarstva z vidika informacijskega opismenjevanja – izobraževanje knjižnicarjev za izvajanje programov informacijskega opismenjevanja • dr. Franc Viktor Nekrep (BF): Kakšne so možnosti sodelovanja med profesorji in knjižnicarji v okviru prenovljenih ucnih programov in pri spremenjenih nacinih izobraževanja • Andrej Flogie (MVZT): Kako si vlogo knjižnic pri informacijskem opismenjevanju v visokem šolstvu predstavlja MVZT • dr. Primož Južnic (FF): Kako lahko specialna knjižnica prispeva k vseživljenjskem izobraževanju uporabnikov v svojem okolju? Ali lahko postavimo trditev, da je informacijsko opismenjevanje razvojna tržna niša za izboljšanje oz. spremembo statusa v svojem delovnem okolju? • Kristina Hacin Ludvik (BS): Kakšne so kompetence specialnega knjižnicarja, da lahko izvaja informacijsko opismenjevanje? Okrogla miza je bila okvirno razdeljena na tri tematske sklope: visokošolske knjižnice, specialne knjižnice in vloga ministrstva. Visokošolske knjižnice Moderatorka Mojca Dolgan-Petric je za uvod prebrala misel Brede Filo (1986): "Dejstvo je, da ostaja študent nemotiviran, ce ne ve, kako bo informacijske vire, ki mu jih predstavi bibliotekar na posebnih predavanjih, uporabljal pri svojih študijskih obveznostih, prav tako ostaja nemotiviran, ce ve, da profesor sam nima odnosa do informacijskega sistema." V nadaljevanju je goste k sodelovanju povabila z vprašanjem: "Ali se je v dvajsetih letih od takrat kaj spremenilo?" Dr. Margareta Vrtacnik (NTF) je najprej predstavila bolonjsko prenovo. Bolonjski proces pomeni realizacijo smernic Lizbonske deklaracije iz leta 1998 na visokošolskem nivoju in ima dve plati: formalno in akcijsko. Formalna plat Bolonjske prenove zagotavlja poenotenje študijskih programov v EU, kar bi omogocilo mobilnost študentov in profesorjev. Akcijsko plat prenove pa pogojujejo nenehne spremembe v svetu, ki terjajo nenehne presoje akademskih in strokovnih poklicnih profilov. Pri tem se pojavlja nov pojem: kompetence. Le te se kažejo kot primerno orodje presoje – usmerjajo izbor potrebnega znanja. S kompetencami opredelimo rezultate študija (learning outcomes). Študijski program, ki temelji na kompetencah, omogoca uveljavljanje nove izobraževalne paradigme, ki v center izobraževanja postavlja študenta, hkrati pa spreminja vlogo visokošolskega ucitelja, ki ni vec samo posredovalec znanja, temvec soustvarjalec znanja študentov. Uresnicevanje te paradigme je mogoce z aktivnimi oblikami dela s študenti. Kompetence lahko razdelimo na instrumentalne, medosebnostne in sistemske; vse pa so tesno povezane z informacijsko pismenostjo, ki je ena izmed kljucnih kompetenc. Pomembne so tudi aktivne oblike ucenja, s katerimi razvijamo posamezne kompetence. Pomembno je torej problemsko ucenje, ki je na eni strani oblika nacrtovanja ucnih nacrtov, na drugi strani pa metoda aktivnega poucevanja in ucenja. Takšen nacin ucenja izboljša sodelovanje med visokošolskimi ucitelji, sodelavci in bibliotekarji ter prinaša razlicne oblike vrednotenja dela. Tak nacin ucenja postavlja v središce študenta in vzpodbuja njegovo aktivno vlogo, zasnovan pa je na 7 korakih: (1) zasnova problema v sodelovanju z uciteljem stroke, bibliotekarjem in uciteljem jezika, (2) prvo srecanje: viharjenje možganov, (3) strukturiranje znanja, (4) potreba po novem znanju, (5) razdelitev nalog, (6) individualno raziskovanje ter (7) razprava in vrednotenje informacij. Koncni rezultat je porocilo s predstavitvijo. Študenti na ta nacin pridobijo tudi informacijsko – komunikacijske spretnosti in se naucijo delati v skupini. Ucinkovito bolonjsko prenovo ogroža dejstvo, da je Slovenija edina država v Evropi, v kateri se bolonjska prenova študija dogaja brez dodatnih sredstev. Dr. Franc V. Nekrep (BF) je v svoji predstavitvi poudaril, da so knjižnicarji oziroma knjižnicarke vedno bili in so najbolj predani pomocniki in najvecji prijatelji uciteljev in raziskovalcev. Spreminjanje informacijskega medija pa vodi do spremembe vloge knjižnicarjev in njihovo odtujevanje od koncnega uporabnika. Visokošolsko izobraževanje postaja vse bolj podjetniško organizirano, kar se kaže v povecanem pritisku na kvaliteto izobraževalnega procesa. Z bolonjsko reformo se ti procesi vse bolj poglabljajo (prodor novih tehnologij, e-poucevanje, vseživljenjsko ucenje) in povecujejo potrebo po obvladovanju vešcin informacijske pismenosti. Dr. Silva Novljan (NUK) je predstavila potek informacijskega opismenjevanja v osnovnih in srednjih šolah. Zacelo se je leta 1996 z idejnim nacrtom razvoja šolskih knjižnic in se nadaljevalo s kurikularno komisijo, ki je pripravila program informacijske pismenosti za OŠ in SŠ. Program je bil sprejet na strokovnem svetu Ministrstva za šolstvo pod imenom "Knjižnicna in informacijska znanja". V OŠ se informacijsko opismenjevanje izvaja kot medpredmetna povezava, v SŠ pa kot obvezna izbirna vsebina. Rezultati izvajanja tega programa pa niso najbolj obetajoci. Imamo sicer racunalniško pismeno mladino, kar pa ne pomeni, da je tudi informacijsko pismena. To nakazujejo tudi rezultati raziskave o bralni pismenosti Slovencev, ki so po njenem mnenju katastrofalni. Raziskava PIRLS 1 je pokazala, da je bralna pismenost višja pri tistih ucencih, kjer v šoli dela knjižnicarsko izobražen knjižnicar. Raziskava PIRLS 2 pa je pokazala, da so boljši tisti ucenci, kjer v šoli delajo polno zaposleni knjižnicarji (8 ur na dan). Boljših rezultatov ni: (1) ker knjižnicar še vedno ni integriran v pouk – knjižnicar v šolah deluje loceno, (2) ker knjižnicar težko dobi ucitelja za medpredmetno sodelovanje, (3) ker ucitelji zelo težko spremenijo metode pouka, (4) ker so tudi knjižnicarji slabo informacijsko pismeni (v šolskih knjižnicah pristanejo tudi ucitelji z neustreznim knjižnicarskim znanjem). To vse pa vodi do tega, da v prve letnike fakultet ne dobimo pricakovano izobraženega bruca. Sledila je razprava, v kateri je moderatorka Mojca Dolgan-Petric povzela, da je današnji najstnik zelo racunalniško pismen, obvlada iskanje po internetu, od koder zna poiskati in pridobiti npr. najnovejši film, ko pa pride v NUK in mu povedo, da lahko neko želeno knjigo naroci tudi prek COBISS-a, se pa ne znajde. Tudi mag. Anamarija Rožic (CMK) je v razpravi povedala, da prevelika racunalniška pismenost in brskanje po internetu lahko ovirata informacijsko pismenost, kar ugotavljajo tudi v raziskavi o uporabnosti portala CMK, do podobnih zakljuckov pa so prišli tudi drugje po svetu. Dijaki in študenti, ki veliko brskajo po internetu, razvijejo posebno spletno vedenje, ki ga je težko spremeniti, saj so navajeni dobiti informacije v nekaj klikih. Medtem, ko iskanje informacij zahteva cisto drugacne mentalne procese. Zato meni, da bi bilo potrebno študente zaceti nacrtno vzgajati že na nižji stopnji. Dr. Vrtacnikova se je s povedanim strinjala, saj tudi sama ugotavlja, da je pri študentih vedno težje doseci koncentracijo in neko usmerjeno delo. So pa študenti izredno spretni pri iskanju informacij, ki jih zanimajo. Zato je pomembno tudi izobraževanje uciteljev, da bodo znali delati s takimi študenti in jih usmerjati v konkretne naloge. Mag. Mirjam Kotar (FDV–ODK) je povedala, da na FDV opažajo veliko razliko med študenti, ki že študirajo po programih bolonjske prenove in med tistimi, ki študirajo po starem programu. Veliko samostojnega dela študentov pa pomeni veliko vec dela v knjižnici, vec sodelovanja knjižnicarjev s študenti, vec informacijskega svetovanja in vec individualnega dela. To je po eni strani pozitivno, po drugi strani pa to pomeni vedno vec dela za knjižnicarje, ki ni ovrednoteno in nikjer predstavljeno. "Bolonja" torej prinese veliko sprememb v knjižnico. Študente FDV že v prvem tednu prvega letnika seznanijo s knjižnico in poudarjajo, da jih caka samostojno delo pri iskanju informacij. Knjižnica jim je pripravljena pomagati, jih nauciti iskanja, niso pa pripravljeni iskati informacij namesto njih. In to dijake oziroma bruce, ki niso navajeni takšnega dela, zelo prestraši. Dr. Nekrep (BF) je poudaril, da racunalniške pismenosti ne smemo enaciti z informacijsko pismenostjo, da je z dijakom, ki obvlada osnovne vešcine informacijske pismenosti, veliko lažje delati. Omenja pa še en nov problem, ki se pojavlja in to je plagiatorstvo, ki bi ga bilo potrebno preganjati na nivoju univerze. Dr. Silva Novljan (NUK) se je strinjala s problemom, saj se pri plagiatorstvu pokaže, da so študenti informacijsko nepismeni. Po njenem je to stvar eticnosti ucenja, tudi ucitelja, ali pregleda seminarske naloge ali ne. Pri tem je dr. Vrtacnikova (NTF) znova poudarila, da je bolj primerno delo v projektnih skupinah, kjer delamo problemsko in lažje nadzorujemo delo študentov. Dr. Bartol (BF) je povedal, da so se tudi na Biotehniški fakulteti že srecali z omenjenim problemom, saj so njihova Navodila za študente "prekopirali" na eni izmed na novo nastalih univerz. Na vprašanje mag. Rožiceve kako naj knjižnicarji sodelujejo z ucitelji, je dr. Vrtacnikova odgovorila, da imajo na NTF – Oddelku za kemijsko izobraževanje in informatiko že nekajletne izkušnje na tem podrocju. Študente cetrtega letnika namrec uvajajo v projektno delo. V teh projektih avtomaticno sodelujejo asistent, knjižnicar in ucitelj tujega jezika. Na koncu projektnega dela morajo študenti pripraviti porocilo, ki pa mora biti v tujem jeziku. Ce bi bilo vec takšnega projektnega dela na fakultetah, bi bila tudi vecja potreba po sodelovanju knjižnicarjev, kot tudi uciteljev tujega jezika. Poudarila je, da je v Sloveniji problem, ker prakticno nimamo raziskav visokošolskega raziskovalnega procesa. In ker ni raziskav, vse delamo po nekem obcutku. So pa v svetu na tem podrocju veliko pred nami. Specialne knjižnice Dr. Primož Južnic (FF) je uvodoma povedal kako lahko specialna knjižnica sodeluje pri vseživljenjskem izobraževanju uporabnikov. Predstavil je rezultate ankete, ki sta jo opravili mag. Pejova in Možetova pred štirimi leti. Tipicna specialna knjižnica je knjižnica enega knjižnicarja (t.i. KEK). Anketa je zajela 71 slovenskih specialnih knjižnic in le 21 izmed teh knjižnic je takšnih, ki organizirajo kakršnekoli izobraževalne tecaje oziroma druge oblike informiranja uporabnikov. Povzetki ankete kažejo, da so manjše specialne knjižnice servis za vse zaposlene in tudi za zunanje uporabnike, zato ostaja zelo malo casa za izobraževanje uporabnikov na podrocju informacijskega opismenjevanja. Dr. Primož Južnic verjame, da bo nova generacija knjižnicarjev, ki prihaja iz Filozofske fakultete v specialne knjižnice, uspela prepricati vodstvo, da je tudi informacijsko opismenjevanje pomembno za podjetja. Drug problem je, da se od diplomantov iz strokovnega podrocja, ki pridejo v podjetje, pricakuje, da so že informacijsko pismeni, vendar pa žal ni vedno tako. Zato je vloga knjižnicarja v specialni knjižnici velik izziv na podrocju informacijskega opismenjevanja. Kristina Hacin Ludvik (BS) je govorila o potrebnih kompetencah specialnega knjižnicarja, da bi lahko izvajal informacijsko opismenjevanje. Pri informacijskem opismenjevanju v specialnih knjižnicah lahko zasledujemo dva cilja: (1) Usposabljamo notranje uporabnike za uporabo informacij, ker bodo informacijsko pismeni uporabniki pogosteje zahajali v knjižnico in jo tudi podprli, ko bo knjižnica to potrebovala. (2) Usposabljamo lahko tudi uporabnike iz širše javnosti za ucinkovito uporabo dosežkov maticne ustanove. Specialne knjižnice so predvsem namenjene maticni ustanovi – ukvarjajo se z notranjimi uporabniki. Tu gre predvsem za sodelovanje z visoko strokovnimi kadri, ki so v nadrejenem položaju in tudi odlocajo o obstoju knjižnice. Odvisno od stopnje odprtosti specialne knjižnice pa imajo le te opravka tudi z zunanjimi uporabniki, ki so v vecini primerov tudi strokovnjaki dolocenega podrocja in s študenti, ki potrebujejo gradivo za seminarske ali diplomske naloge. Da bi lahko specialne knjižnice opravljale funkcijo informacijskega opismenjevanja v takšnem okolju, je zelo pomembno, da je kader visoko kompetenten. Profesionalne kompetence, ki naj bi jih imeli knjižnicarji v specialnih knjižnicah so: osnovno znanje strokovnega podrocja maticne ustanove, knjižnicno informacijska znanja, informacijsko komunikacijska znanja ter znanje iz pedagogike oziroma andragogike. Poleg tega so pomembne tudi osebne kompetence: vrednote za izobraževanje odraslih, pripravljenost na delo v skupinah, komunikativnost. Kljucne so tudi kompetence, ki so vpete med profesionalne in osebne kompetence. Tu gre za doprinos k stroki; knjižnicar se mora zavedati pomena stalnega izobraževanja in sposobnosti prenosa znanja na svoje uporabnike. Trend v specialnih knjižnicah na zahodu je, da se najemajo zunanji izvajalci za dolocene naloge kot so npr. katalogizacija, narocanje. Zato je zelo pomembno, da to vrzel zapolnimo, da ne bo prišlo do zaprtja specialnih knjižnic. Zato morajo specialni knjižnicarji o sebi razmišljati kot o izobraževalcih in imeti ustrezne kompetence. Dr. Alenka Šauperl (FF) je predstavitev prenove študija bibliotekarstva na Filozofski fakulteti pricela z rezultati analize vsebin prispevkov v revijah Knjižnica, Šolska knjižnica in Organizacija znanja ter prispevkov na posvetovanjih ZBDS in sekcij ZBDS za obdobje 2001-2005. Ugotavlja, da je informacijsko opismenjevanje najbolj pisana tematika v omenjenih revijah, ki pa se ni pojavila šele v tem obdobju, temvec se je o njej pisalo zadnjih trideset let. Informacijska pismenost je ena izmed temeljnih vešcin tudi v Bolonjski deklaraciji in, kot ugotavlja, je lahko tržna niša za diplomante bibliotekarstva in možnost, da knjižnice postanejo pomembne v sodobni družbi. Iz tega so izhajali tudi na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete ob pripravi novih študijskih programov. Novi študijski programi obsegajo 3 leta študija na prvi stopnji in dve leti na drugi stopnji (3+2). Na obeh stopnjah je program prvega letnika enoten, potem pa se razdeli na bibliotekarstvo, informacijsko znanost in založništvo. Diploma za 1. stopnjo je enotna; diplomanti bodo diplomanti bibliotekarstva in informacijske znanosti. Delodajalci bodo morali iz seznama predmetov poslušanih predmetov (seznam je v okviru bolonjskih programov obvezna priloga diplomi) razbrati, za kaj je kandidat usposobljen. Drugostopenjski študij se v drugem letniku razdeli na tri smeri in usposobi tri razlicne vrste strokovnjakov. Nacrtujejo tudi poseben program za šolskega knjižnicarja, ki pa še ni akreditiran, saj ga je potrebno uskladiti s pedagoškimi programi. Najpomembnejša znacilnost programa, zanimiva za visokošolske in specialne knjižnice je, da imajo programi zelo širok nabor izbirnih predmetov znotraj Filozofske in drugih fakultet. Poleg tega bodo diplomantom prve stopnje odprta vrata drugostopenjskega študija na drugih fakultetah in obratno; Oddelek bo na drugostopenjski študij sprejemal diplomante drugih fakultet. Na ta nacin se bo zagotovila velika interdisciplinarnost študija. Nov predmetnik vsebuje teme informacijskega opismenjevanja s ciljem, da bodo diplomanti prve stopnje informacijsko pismeni, diplomanti druge stopnje pa usposobljeni za izvajanje informacijskega opismenjevanja. Informacijsko opismenjevanje bodo v predmetnik v vsakem letniku vkljucili s pomocjo medpredmetnega povezovanja pri enem izmed temeljnih (obveznih) predmetov na prvi stopnji. Na drugi stopnji bodo študenti na smeri Bibliotekarstvo obvezno poslušali pedagoške predmete. Oddelek nacrtuje oblikovanje posvetovalnega odbora, v katerega bodo vkljuceni predvsem predstavniki knjižnic (praktiki). Vse prisotne je pozvala k sodelovanju v tem odboru. Vloga ministrstva Andrej Flogie (MVZT) je najprej predstavil delo Direktorata za informacijsko družbo. Njegovo vlogo vidi v povezovanju med ministrstvi in posameznimi institucijami. Povezovanje in sodelovanje je namrec kljucnega pomena za napredek. Direktorat ima namen pripraviti strategijo informacijske družbe do konca leta 2006, s predlogi pa bodo k sodelovanju povabili vse institucije in šele nato dali strategijo v javno razpravo. Ena izmed nalog v prihajajocem letu je tudi digitalizacija gradiv na podrocju knjižnic in e-dostopnost gradiv, s cimer bi dali možnost vsem, da pridejo do vsebin knjižnic in muzejev. Pomembna, še nerešena vprašanja pa so tudi vprašanja o informacijski pismenosti, certificiranju znanja ipd. V razpravi, ki je sledila, je dr. Vrtacnikova na temo e-gradiv povedala, da sami sodelujejo v mednarodnem projektu, kjer razvijajo sistem, ki bo splošno dostopen in namenjen upravljanju z ucnimi gradivi. Vsak ucitelj bo lahko izbiral iz nekega repozitorija tista gradiva, ki bodo zanj zanimiva in ga z uporabo orodja postavil na svoj splet. Prisotne je pozvala, da bi ustanovili skupino (lahko tudi neformalno), ki bi podpirala e-ucenje, se obcasno sestajala in pogledala, kaj se pri nas in v svetu dogaja, poskušala to poenotiti in postaviti neke realne programe za razlicna podrocja. Pri tem vidi knjižnicarja kot kljucno osebo. Andrej Flogie je omenil, da na Direktoratu za informacijsko družbo razmišljajo tudi o šolskem izobraževalnem omrežju, kamor bi bilo smiselno vkljuciti e-gradiva. Za vzpodbudo so že naredili projekt, kjer vsaki šoli ponujajo dostop do spletne ucilnice, omenjeni projekt poteka že tri mesece. Dr. Vrtacnikova je menila, da bi bilo boljše, ce bi v Sloveniji raje zaceli z manjšimi in realnimi projekti, jih ovrednotili in na podlagi rezultatov delali naprej. Predlagala je, da se ustanovi društvo e-ucenja, ki bi postavilo cilje, ki jih želimo doseci. Poudarila je, da smo tukaj prisotni verjetno res informacijsko pismeni, dvomi pa, da to velja za vse visokošolske, srednješolske in osnovnošolske ucitelje. Dr. Šauperlova je izrazila navdušenje nad idejo, da namerava Direktorat podpreti gradnjo repozitorijev in izdelovanje digitalnih vsebin. Za knjižnice pa bi bilo pomembno tudi to, da bi financno podprli pospešen vnos gradiv, ki jih knjižnice hranijo, pa jih še ne najdemo v COBISS-u. Sheila Webber (Univerza Sheffield) je povedala, da opaža, da vlada v Veliki Britaniji ne razlikuje med pojmoma digitalna pismenost in informacijska pismenost. Digitalna pismenost pomeni zmožnost uporabe interneta in njegovih vsebin, medtem, ko ima informacijska pismenost globlji pomen. Informacijsko pismeni posamezniki znajo dobljene informacije tudi koristno uporabiti in jih kriticno ovrednotiti. Zanimalo jo je ali pri nas vlada loci med tema pojmoma. Tudi mag. Zdravka Pejova se je strinjala, da v vecini držav zamenjujejo omenjena pojma, tudi v dokumentih EU. Prav zato je bil pripravljen dokument (Achieving an information society and a knowledge-based economy through information literacy: Proposal for an information literacy platform and an action plan for Central and South-East European countries: policy recommendations and practical directions, Ljubljana, 2006), kjer je jasno definirano, kaj pomeni informacijska in kaj racunalniška pismenost. Dokument je bil poslan na ministrstva in fakultete. Simona Juvan, Maja Božic, Karmen Stopar Biotehniška fakulteta OBVESTILA ZADNJIC VPIS V 3. LETNIK IZREDNEGA ŠTUDIJA BIBLIOTEKARSTVA Ponovno je bil objavljen razpis za vpis na dodiplomske študijske programe. Ob tej priložnosti se zdi primerno našo strokovno javnost obvestiti o nekaj pomembnih zadevah, predvsem o nacinu študija bibliotekarstva. Jeseni smo na Oddelku prvic vpisali študente v prvi letnik študijskega programa "bibliotekarstvo in informatika". Gre za triletni prvostopenjski program, v okviru katerega si kandidati lahko izbirajo tri smeri: bibliotekarstvo, informacijska znanost in knjigarstvo. Ceprav bo diploma enotna in si bo kandidat pridobil poklic bibliotekarja, bo zaposlovalec iz priloge k diplomi videl, katere predmete je kandidat opravil in za katero smer se je specializiral. Dodiplomski študij, ki sedaj poteka v prvem letniku s 60 vpisanimi kandidati, poteka z vrsto obveznih predmetov in nekaj izbirnimi. Med obveznimi predmeti so tisti, ki so za vsakega diplomanta nujni. Z izbirnimi pa se kandidat usmerja v eno od treh smeri in si pridobi še dodatna znanja. Razpis, ki je pravkar izšel, torej objavlja možnosti in pogoje za vpis že druge generacije slušateljev novega bolonjskega študija bibliotekarstva. Prvic razpisujemo tudi izredni študij po prenovljenem programu. Obenem pa je razpisan tudi vpis v tretji letnik izrednega študija po starem programu. To je zadnja generacija izrednih študentov, ki bo študij zakljucila po starem programu. Vabimo torej vse tiste višje knjižnicarje in knjižnicarke, ki se doslej še niso odlocili za nadaljevanje študija za pridobitev univerzitetne izobrazbe, pa so o tem premišljevali, da se tokrat vpišejo. Cena letnika izrednega študija je bila v tem študijskem letu 580.000 SIT. Druga možnost za nadaljevanje študija pa se bo odprla z zacetkom prenovljenega študija na drugi stopnji. Trije drugostopenjski programi (Bibliotekarstvo, Informacijska znanost z bibliotekarstvom in Založniški študiji) so že akreditirani, v pripravi pa je še pedagoški program Šolsko knjižnicarstvo. Vpis v te programe nacrtujemo v študijskem letu 2008/2009, ce to ne bo možno, pa gotovo v 2009/2010. Ti programi bodo omogocili pridobitev strokovne izobrazbe tudi diplomantom (starega) višješolskega programa. Študijski program in vstopni pogoji so opisani v akreditacijski dokumentaciji, dostopni na spletni strani oddelka. Jeseni 2007 bo potekal tudi vpis v magistrski študij, vendar še po starem programu. Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani NOVO IME KNJIŽNICE Miklošiceva knjižnica - FPNM Miklošiceva knjižnica - FPNM je enota Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Opravljala bo storitve za vse tri fakultete (Filozofska fakulteta - UM FF, Pedagoška fakulteta - UM PEF in Fakulteta za naravoslovje in matematiko - UM FNM). Akronim FPNM pomeni Filozofske in Padagoške fakultete ter Fakultete za naravoslovje in matematiko. Sporocamo vam telefonske številke stacionarnih telefonov, zaposlenih v Miklošicevi knjižnici - FPNM: Terezija Balant: (02) 229 37 84 (Medknjižnicna, Bibliografija) Jadranka Cacic: (02) 229 37 63 (Katalogizacija) Mojca Garantini: (02) 229 37 36 (Vodja knjižnice) Izposoja - knjige: (02) 229 37 34 Izposoja - mediateka, serijske: (02) 229 37 91 Suzana Šulek: (02) 229 37 35 (Katalogizacija, Baze) Martina Valentan: (02) 229 37 33, 34 (Katalogizacija, Izposoja) Vesna Vauhnik: (02) 229 37 35 (Katalogizacija, Izposoja) Nadomšcanja za dolocen cas: Dunja Ristic: (02) 229 37 34 Darinka Domajnko: (02) 229 37 34 Zdenka Režonja: (02) 229 37 91 Vhod v Miklošicevo knjižnico - FPNM je 0.20 (Mediateka). Službeni vhod je 0.19, kamor pridete: -0.19/1 Katalogizacija (Martina Valentan), -0.19/2 Bibliografija, Medknjižnicna izposoja (Terezija Balant) in -0.19/3 Vodja knjižnice (Mojca Garantini). Mojca Garantini Miklošiceva knjižnica - FPNM BORZA DELA DELO IŠCE Uni. dipl. bibliotekarka z opravljenim strokovnim izpitom, COBISS licenco in z delovnimi izkušnjami išce delo s podrocja knjižnicarske ali sorodne dejavnosti. Za dodatne informacije sem dosegljiva na tel. štev. 040 553 379. DELO IŠCE Sem absolventka bibliotekarstva. Študijsko prakso sem imela v splošnimi knjižnici, od leta 2004 preko študentskega servisa delam v visokošolski knjižnici. Veseli me delo z ljudmi. Delovne izkušnje: zaloga v COBISS-u2 in zdaj v COBISS-u3, izposoja in postavitev gradiva, referencno delo. Za kakršnekoli informacije sem dosegljiva na telefon: 041-327-989 ali na: leja.b11@gmail.com. (Leja) DELO IŠCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka. Študij sem zakljucila letos, tako da je moj cilj najprej poiskati pripravništvo. Vendar kljub temu, da sem komaj zakljucila študij, so moje izkušnje že kar precejšnje. V casu študija sem delala v specialni knjižnici in šolski knjižnici. Po koncanem 4. letniku pa sem sprejela delo v splošni knjižici v okolici Ljubljane. Tako sem v dobrem letu dodobra spoznala delo bibliotekarja-informatorja, delo na informativnem oddelku in na sami izposoji. Sem zelo komunikativna oseba in pripravljena na vsako delo v knjižnici. Delo z ljudmi me veseli, aktivno govorim angleško, prav tako mi tudi znanje nemškega jezika ni tuje. Seveda pa se bom za svoje delo še dodatno izobraževala. Vesela bi bila vsakega dela, ki zajema podrocje bibliotekarstva. Dosegljiva sem na telefonu 031 270 854 ali na e-naslovu barbadur@volja.net. PRILOGE Objavljamo najavo mednarodne konference Libraries in the Digital Age (LIDA), ki bo potekala od 28. maja do 1. junija 2007 v Dubrovniku in na Mljetu.