856. štev.
Posamezna štev. »Dneva" stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže".
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan" s prilogo dostavljati na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celo« letno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike slane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5*50 K, mesečno 100 K. — Naročnina se pošiljat, :::	upravništvit.	::j)
:::	Telefon	številka	118.
V Ljubljani, torek dne 5. maja 1914.
Leto 111.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža".
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže".
<■
:::	Uredništvo in upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-s:	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :a
k:	Odgovorni	urednik Radivoj Korene. :::
Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".
Avstro-ogrske aspiracije v Ciliciji.
Trst, 3. majnika 1914.
Točko dogovora sestanka grofa Bcrchtolda in markiza di San Giu-Jlana v Opatiji je tvorilo tudi vprašanje o Ciliciji. Tiste dni je žurnali-stika strigla z ušesi, da bi ujela pozitivno vest o razpravljanju tega vprašanja. No, zdaj se stvar polagoma odkriva, in kar je nam je prej zdelo precej naravno za avstrijsko politiko, to se je danes uresničilo — dokaz teinu so »blagohotni« opomini »plemenito in nesebično mislečih« Italijanov in njihovih glasil.
Po čudnih obljubah dišijo ti opomini, veseli so in žalostni; za Italijo veseli, zato pa tem žalostnejši za nas. Avstrija bi v Ciliciji rada ustvarila sfero mirnega prodirania. Da ne bi pa bilo tualitajn nepotrebnega vznemirjenja, se bo to mirno prodiranje vršilo pod pretvezo gospodarske odpomoči, ki jo bo skušala Avstroogrska na miren in dostojen način uvesti v to maloazijsko pokrajino. Toda to so reci, ki bi same na sebi še ne zaslužile graje in našega nesoglasja. Veliko važnejše so že omenjene obljube, ki jih je dal grof Bcrchtold di San Giulianu, obljube, raradi katerih bomo prizadeti mi.
Avstroogrska se ie baie že več časa potegovala za koncesije v Ciliciji in jih večkrat omenila v Carigradu. Te koncesije pa so nasprotovale italijanskim interesom, vsled česar je bilo treba stvar temeljito premisliti in se o nji posvetovati. Med tem časom je bil napovedan sestanek v Opatiji in tako je prišla tudi Cilicija na dnevni red. Pravijo, da sta se zunanja ministra glede Cili ;ije vsaj sporazumela. In zdi sc, da je bil že sam sporazum silno drag, kajti Italijansko časopisje poudarja na vso moč, da bo morala biti avstrijska politika v bodoče še bolj trozvezna kakor je bila doslej, posebne prijaznosti Pa bo potreba izkazovati Italiji, kajti uspehi v Ciliciji bodo pozitivni le v toliko, v kolikor bo konciiijantna Italija. Edino na ta način bodo premagane ovire, ki dandanes Avstriji zapirajo pot v Malo Azijo.
Za nekdaj perzijsko, potem makedonsko, sirsko in rimsko provin-cijo bo torej potreba uslužnosti in obzirnosti na tisoč strani; za majhen kos zapuščene dežele bo treba pariti na vsak korak, bo treba konec-dirati Italiji vse, kar bo zahtevala* In za uvod v celo komedijo (kakor Sa jih ne bi bilo že dovolj doma) je bilo potreba žrtvovati tudi jugoslovanske narode v monarhiji. Lahko je bilo pritrditi takim zahtevam na slo-
vanskih tleh. S tem pa še ni stvar definitivno rešena, kajti Berchtold je lahko govoril v imenu Dunaja in kabineta, ni pa govoril v imenu Jugoslovanov, ki sicer ne morejo zabra-niti podpor Albaniji in milijard za mornarico, morejo pa preprečiti, da se jih ne bo imelo za daritvene živali, ki jim stavijo grmade državniki in diplomati, ki silijo v svoji nevednosti z glavo skozi zid.
Natančnejše o tem v jutrišnjem uvodniku.
Belokranjska železnica.
Vaš dopisnik je bil povabljen, da si ogleda progo nove železnice. Odpeljali smo se z razdeljevalnim vlakom železniškega osobja pod vodstvom g. Madelsbcrgerja ob 11. 30 minut z Novega mesta. Pot nove proge je vseskozi romantična, naravnost nekaj krasnega pa je oni trenutek, ko pridrdra vlak skozi dva in eno tretjino kilometrov dolgega gorjanskega predora v divno belokranjsko dolino, posejano z nešteto vinskih goric. Prijetno čuvstvo navdaja človeka, če opazuje lepe stiežnobele narodne noše radovednih Belokranjic. — Dela še niso popolnoma dokončana, vendar je proga za promet popolnoma sposobna. Na vsaki postaji so nas^ sprejeli veliki špalirji delavcev. Železniška poslopja so jako lepa in prostorna, opremljena z najmodernejšim kom-fortom. Posamezne hišice železniških stražnikov zgledajo v primeri z onimi kajžami na drugih železnicah, kakor lepe vile. Tehnično je nova proga res nekaj lepega iti modernega. — Z železnico, ki jc velikega gospodarskega in kulturnega pomena za naše kraje, smo dobili
tudi UOVa DOPpJnoma ponačcnn nemška krajevna imena cisto slovenskih postaj. Seveda, to jc že stara pesem, kjer ima nemška vlada Svoje prste vmes, skuša kratiti slovenske pravice. Zakaj se ne imenuje Semič tudi nemško Semič, Gradac, Gradac? Ali bo s tistim »tsch« in »z« rešen ugled nemštva, ki nas absolutno nič ne brigal? Pa ta predrznost, tudi slovensko krajevno ime Birčna vas so po analogiji nemške spakedranke Wirtschendorf spremenili v Virčna vas! To je kriva nevednost ali pa nesramna pangerman-ska žilica dotičnega uradnika, ki je poročal tržaški direkciji o krajevnih imenih. Mi proti temu kršenju naših pravic odločno protestiramo in zahtevamo od tržaškega ravnateljstva, da se Še enkrat natančno informira o
krajevnih imenih in spravi bedaste spakedranke hitro s poti.
Slavnostna otvoritev bo 23. ali
25.	t. m.
Spored priobčimo v prih. dneh.
Slovenska zemlja.
IZ TOMAJA.
»Hajdrih« v Tomaju. Ob krasnem vremenu sc je vršil v nedeljo Hajdrihov koifcert v Tomaju. Lep dan je privabil na prireditev mnogo ljudi iz raznih sosednjih krajev, tudi iz Trsta in Gorice. Pevsko društvo iz Proseka je izvajalo mnogo lepih skladb v popolno zadovoljnost navzočih. Vse jc očarala zlasti »Zlata kanglica«, »Eccc dolor« jc za deželo pTelcžka stvar; ki zahteva mnogo truda. Gospod pevovodja Cibic se je potrudil, da jc na splošno zelo ustregel. Premrlovo skladbo »Log za log« je pel mešan zbor z lepim umevanjem. srčkani stvarci sta tudi Devov »Gozdič« in Pirnatova »Na Gorenjskem«. —- Pevsko društvo »'romaj« je nastopilo z eno točko; pelo je Aljaževo »Na dan«. Tudi tomaj-sko tamburaško društvo sc je s prvim nastopom lepo izkazalo. V razmeroma zelo kratkem času so mladi tamburaši dosegli lep .uspeh, seveda zahtevajo njih inštrumenti dvorane; na prostem sc ut is precej porazgubi. — Ženski in mešati zbor »Hajdriha« sta bila izvrstna, vojaški orkester pa jc boljše Spremljal kakor sviral. Po koncertu sc jc razvila živahna zabava, ki jc trajala še pozno v noč. Podobnih prireditev si želimo še; da bi v prihodnje Je s‘sedeži ne bilo tolikšne zmešnjave! '
Q (jjloV tf/C/ J) 1H.
v
Štajersko.
Lažnjivosti in demutcijacije mariborske »Straže«. Zadnja »Straža«, od ppndeijka 27. aprila, si je dovolita
razne dcnuncijacije, med drugimi tudi ono slovenskega dijaštva, češ, da je bilo na naprednem shodu, dne
26.	aprila. Konstatiramo, da to ni resnica. In če bi bit konečno ta ali oni res prisostvoval shodu, je tako denunciranje tim podlcjšc, ker se je zgodilo v Mariboru. »Kakor zavpiješ v gozd — tako ti iz njega odmeva...« To naj si zapomni vzor poštenjak Fran Žebot.
Klerikalno slovensko »narodno časopisje.« Cc kdo reče, da mariborski »Slovcn. Gospodar« ni »naroden«, to dičnega Žcbota bolj zjezi, kot pa, če mu očita, da sc — laže. In »naroden« je slovenski »katoliški« »Slovenski Gospodar.« Pa še kako! Le poglejte malo njegove inserale in njegove inserente! Našli boste med njimi imena Slovencem najbolj so-
vražnih trgovin itd. Celo °izrečne židc najdete med inserenti. Če sc potem najde tu pa tam kakšnega nemškega protestanta, to Žebota nič ne peče in ne moti. Se dobro se mu zdi, saj denar gre za »katoliški slovenski kmečki list,..« Kšeft jc kšeft, si misli g. Žebot in zato sc ne ozira ne na versko prepričanje niti na plemensko razliko, dasi je »katoliški« skoz in skoz!
Slovenski »narodni svet«. V rubriki »Štajersko« petkovega »Slov. Naroda« bi nam nekdo radi dveh notic o »narodnem svetu« grozno rad pridigal moralo in nam dajal v očetovskem tonu »dobrih nasvetov«. Naj dovoli g. pisec par čisto enostavnih opazk: 1. Nam res ni bilo več znano, ali »narodni svet« šc obstoja ali ne; našajvrivda ta nevednost gotovo ni. 2. Če bi bili vedeli, da »narodnemu svetu« načeljuje g. dr. Juro lirašovee. bi bili tudi vedeli pri čem da smo in pustili bi stvar nedotaknjeno. Ime samo bi nam bilo služilo kot poroštvo. 3. Si dovolimo malo proti-opazko. Na stotine ljudi čita dnevno na Štajerskem samo »Dan«. 4. Do notic o »narodnem svetu« nas je napotilo vprašanje par naših naročnikov, kojint odgovoriti smo bili v precejšnji zadregi. Zato nam jc eden naših prijateljev poslal notico itd. 5. Konstatiramo, da se nam zdi siljenje Imena g. načelnika »narodnega sveta« na ta način v ospredje kot se jc to storilo v petkovem »Slov. Narodu«, precej — netaktno; dvomimo, da je bilo s tem le količkaj usluženo. 6. Opazke o »mladem radikalnem dopisniku«'si za bodoče prihranite. Ali morda mislite, da nam boste s takim tonom za bodoče odvzeli veselje, oglasiti se tam,
koder smo v isti meri prizadeti kot vi? Konečno stojimo na stališču, da je narodna dolžnost vsaj napredne liste, ozir. njih uredništva sproti informirati. čc sama vsled obilnega dela kaj prezro, kot ona informirajo v glavnem širšo javnost. Neumestno pa je, se potem po nepotrebnem zaletavati, če se zahteva pojasnil, dasi ravno morda v nekoliko odločnem tonu. Kar pa se tiče tajnega dela »narodnega sveta«, pa stojimo na stališču, da bi pač tudi kazalo informirati vsaj važnejše korporacije in tudi posameznike, kar sc tudi pri »Volksratu« dogaja. Prijaznih nasvetov, opozorifev in gmotnih podpor, pa ni dati možno onemu, ki ne čuti potrebe, sc zglasiti vsaj pri onih, zanje, ki bi mu jih bili v stanu dajati, pa čeravno v skromni meri... Ni nam ljubo, da smo se morali danes na ta način bavtti z »narodnim svetom«. Tolaži nas '-zavest, da temu, kot že.rečeno, krivda ni na naši strani.
Maribor. Odkar imajo v »nemškem društvu« nadvlado razni AI-bingerji, je postalo to društvo nekam komično vsegainogočno. — Javili smo že, da je to društvo izjavilo, da bo izposlovalo premestitev profes; W. iz mariborskega dežel. žen. učiteljišča kam drugam. No, danes ima »nemško društvo« zaznamovati kolosalno blamažo. Nemške gojenke same, so se za omenjenega gospoda potegnile in prisilile, da je prišla v »Mabrztg. od 2. t. m. njih izjava, da je trditev o kakoršnikoli pristranosti slovenskega profesorja — skraja zlagana. — Radovedni smo, za kakšno zadoščenje sc bo prizadetemu gospodu od merodajne strani poskrbelo?!
LISTEK.
M. ZEVAKO?
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
»Molite za dušo ranjkega!...« Onesveščena se je zgrudila na
tla.
XXIX.
Obleva »Bijočega kladiva«.
Po zanimivem razgovoru, ki ga le imel s sinom v slaboglasni krčmi pri »Bijočem kladivu«, je odšel gospod de Pardajan starejši, vesel in vendar hkrati tudi osupel. Veselilo ga Je, da je našel svojega sina in da zamotam položaj, v katerem sta se bila srečala zvečer, po vsej priliki ni pustil sledu v njegovi duši. Osuplost pa mu je izvirala iz tega, ker je stal koncem koncev oče Pardajan vendarle v stranski Danvilovi, dočim ic bil njegov sin pristaš maršala Momnoransiškega.
»Kam, hudiča, sc meša?« je godrnjal stari vojnik.
Gre, vrag, pa se zaljubi v ono Lujzko, ali kakor ji je že ime! Kakor da manjka v Parizu punic za take, ki bi bili radi zaljubljeni. Ravno ta je morala biti, nobena druga!... Brez tega bi šlo vse kakor namazano ... Zakaj ni ubogal mojih svetov? Kam.
vraga, se meša? ... To me spominja dne. ko sem ugrabil malo in jo položi! v Ivanovo zibelko ... zaspala je na njegovi rami... hm, če jc zdaj tako lepa, kakor je bila takrat srčkana, potem razumem, da jo mora ljubiti ... Pa zakaj, vraga, baš njo, ne druge?... In odkod se je zlodej nabral teh čudnih nazorov?... Kaj mi je že rekel sinoči? Da bi bil skočil v vodo, če bi me ranil v najinem pretepu?... Kakor da bi bila merica moje starikave krvi vredna življenja mladega petelina, kakršen je on!... Kdo, hudiča, mu je zmešal glavo s takšnimi mislimi? Kakšnega orliča sem si zvalil? ...«
Stari Pardajan je skomizgnil z rameni.
»Vseeno,« je nadaljeval, »Dan-vila ne zapustim; če vitez sam ne mara, ga osrečim zoper njegovo voljo. Izpreobrnem ga, da začne misliti pametneje. Saj ima vse, česar mu treba, bogme! In da ni teh čudnih čustev, ki ga naganjajo, da vtika nos tja, kjer nima česa iskati... no, bomo videli!«
Dan je bil žc, ko je dospel stari klatež v Memski dvorec.
»Njegova svetlost vas pričakuje nestrpno,« mu je rekel lakaj, ki mu je odprl.
»Vrag naj vzame vse, ki ne razumejo, da je čas za spanje in čas za gobezdanje, vsak posebej,« je zagodrnjal Pardajan: kliub temu pa se ie
napotil nemudoma v stanovanjc maršala Danvilskega.
Henrik ni posvetil časa, ki mu je ostal po nočni ekspediciji, spanju in počitku; hodil je semtertje in premišljal. Nad tem, da je stari Pardajan izginil, se ni vznemirjal posebno, saj jc vedel, da sc ume izmotati iz najhujših zagat; toda mogoče jc bilo nazadnje, da je napadalec, ki je ustrelil s pištolo, oddaleč sledil kočiji
»Svetlost,« je dejal klativitez, ko je stopil pred Danvila, »priznati moram, da se komaj držim na nogah od zaspanosti.«	_ •
»Kaj se je zgodilo?« je prašal maršal živo. »Ali ste bili napadeni?«
»Seveda, to se pravi, napad je veljal bolj vam; no, sreča je hotela, da sem se znašel jaz na licu mesta.«
»Pa kdo me je napadel? Ali je veljalo meni, ali kočiji?«
»Obema menda.«
»Ali se vam je posrečilo ustaviti napadalca? Ali jih je bilo več? Govorite vendar, tristo hudičev!«
»Eh, svetlost, vidi se vam, da ste sc naspali, kakor se spodobi. Zato ste korajžni, in jezik vam visi na pravem mestu. Toda jaz sem tekal vso noč... ali razumete? No, kratko, stvar je bila takšna. Komaj smo bili dvesto korakov od dvorca, že poči tisti strel iz pištole. Kočija se spusti v galop, jaz planem naprej. In vam zagledam precejšnjega dedca. ki ie tekel, kar so ga nesle noge.
da bi vas dohitel. Dotečcm ga in se spravim medenj in med kočijo. .
— S poti! zakriči on.
— Že prav, že prav. mu odgovorim. Ako se vam mudi, prijatelj, izkusite dalje. Samo jaz se ne ganem več s tega mesta.
Ne reče mi ničesar, naskoči me brez glasu. Hudiča, kakšni sunki... Odločen je bil, sila prve vrste, in nisem ga zadel niti s svojimi najboljšimi manevri. Zdajci pa skoči v stran. Mrcina se mi izmakne. Bal se ni, a hotel je mimo, da dohiti kočijo.«
»Torej je ni dohitel?« jc vzkliknil maršal v skrbeh.
»Počakajte, svetlost. Spusti sc v tek, jaz za njim. Kakšna dirka, bog-me! Zdi se, da imam še vedno tako dobre noge kakor nekdanje čase, zakaj dohitel sem ga kmalu ... to se pravi, bolj oddaleč ... izpred oči ga, seveda, nisem izgubil, a roke le nisem mogel položiti nanj...«
»Torej vam je ušel!«
»Saj pravim, da počakajte! Tak moja mrcina zbeži na drugo stran reke...«
Maršal si je oddahnil. Pardajan je videl, da je zdaj pomirjen.
»Dobro!« si je mislil. »Kočija se torej ni peljala čez most. Nekaj sem že izvedel potemtakem. No,» je nadaljeval glasno, »začel se jc dolgotrajen lov, ki ga je bilo konec šele ob zori. Pretekla sva vse ulice okrog univerze. Naposled pa sem ga pritisnil ob steno, nedaleč tam od Bor-
deških vrat. Videč, da ie zajet, se obrne hrabro in mi nastavi svoj ra-pir. No, postrežem mu s svojim velikim sunkom, veste, svetlost, s tistim, ki ga imam samo za večje praznike in ki scin vas ga naučil svo^e dnh Prebodem ga skozinskoz! ... Skoda zanj, zakaj bil je junak.«
»Torej je mrtev?«
»Tako mrtev, da sem ga hotel prašati, kdo je in katera luna ga je trčila, da se jc postavil po robu takšnemu gospodu, kakor ste vi, on pa mi je odgovoril samo z vzdihom •— svojim poslednjim.«
»Kakšen je bil ta človek?« je prašal maršal. »Mtad? Star?«
»Svojih štirideset, košate brade, oblečen ves v črno, kakor da žaluje že naprej za samim seboj.«
»Pardajan,« je rekel maršal, «stori!i ste mi neizmerno uslugo. In ker ni ta usluga v nikakem stiku s podjetjem, za katero sem vas najel, ukažem svojemu oskrbniku, naj vam odšteje...«
»Mojstru liju!« je dejal klatež zamišljeno in se nasmehnil, spomniv-ši se sina.
»Da! Kako veste njegovo ime?«
»Sam mi ga jc irovedal. Sicer pa ne prisega nihče v tem dvorcu drugače kakor pri mojstru Iju ... Kaj ne svetlost, omenili ste nekaj prav zanimivega ... Da mi ukažete odšteti.«
»Dvesto tolarjev po šest liver Idite in počijte si, dragi Pardaian. idile...«	-	-
Nemški »cvetlični dan« v Mariboru se je letos slabo obnesel. Že hladno vreme je bilo prireditvi neugodno. »Hlad« pa je postal tim ob-čutnejši, ko so morale nemške prodajalke eno za drugo se uveriti, da Jih je zelo mnogo, ki jim ni za tako nadlegovanje. Zato pa so tudi še v večernem mraku imele vse polno nerazprodanili cvetk. Proti »cvetličnemu dnevu« niso bili samo Slovenci, marveč tudi socialni demo-kratje. Naši so se še precej dobro obnašali in število onih, ki so prispevali »cvetličnemu dnevu« s slovenskimi groši, ni dosti nad 20 glav. Bili so ponajveč taki, ki bi se bili lahko vzdržali!
Celje. V Celjski okolici se pojavljajo zadnji čas. posebno pa ob nedeljah, razni podkupljeni vohuni (špicclni), ki jih pošilja menda —. Ti podkupljeni vohuni se delajo po gostilnah zelo zavedne Slovence (Jugoslovane), kupujejo raznim kmetskim fantom, ki so zavedni Slovenci vino itd. in jih navdušujejo za zjedinjenje Jugoslovanstva, da s tem vidijo, kaka je okoliška slovenska mladina! Slovenci v okolici, pazite na vsako besedo, ki jo izpregovorite, da ne postanete žrtve podkupljenih špiceljnov!
Celje. Za Srbofile nas imenujejo, privandrani Nemci 'iz Rajha, ki kar hrepenijo po nemški Avstriji, ki komaj čakajo, da bi čim preje prišlo do razdelitve. Nas dosedaj še zveste avstrijske državljane imenujejo nem-čurji »Srbofile«, imajo nas za veleizdajalce, za vohune itd. Dva znana veleuma sta se pogovarjala o Jugoslovanih in sta nas Slovence imenovala tako-ie: »Slovenci so največji hujskači, ki hrepenijo, da bi se vsi Jugoslovani združili pod eno vlado.« Saj se poznamo!
Celje. Celjskim nemčurjem ni nič kaj po volji, da se je začela tudi mladina zavedati in da odločno govori in zahteva vse v svojem maternem jeziku. Ker pa nam ne morejo na noben način prepovedati, da bi se ne pozdravljali s klicem »Na zdar« itd., so podkupili razne špiceljne, da nad nami začno vpiti in nam groze s kaznijo itd. Tako nas hočejo zatreti: a mi jim kilčemo: Le dajte nas. videli bomo, kedo bode napredoval, ali mi mladina, ali vi podkttpljenci, špiceljni? Rečem samo še to, na naši zemlji se ne pustimo izzivati, ne zatirati, ampak mi hočemo samo pravice, ki nam pripadajo po zakonu!
Dnevni pregled.
t Dr. Drmota. V nedeljo je umrl v Gorici dr. Anton Drmota. Otvoril si je pred nekaj leti samostojno odvetniško pisarno. Bolezen je že dalje časa razjedala njegovo zdravje. Iskal je rešitve v južnih krajih — toda zadnje čase se je obrnilo na slabše. — Dr. Drmota je bil doma iz Železnikov. Bil je iz bogate hiše, toda ker je bil vedno naprednega mišljenja, ni dobit od doma podpore — posebno ne, ko je odšel v Prago, namesto v lemenat. Zato je> prehodil v svoji mladosti ono pot, ki jo mora prehoditi slovenski dijak, kateremu niso mogli starši dati dru-zega na pot v živlenje, nego dober talent. Po ljubljanskih šolah je odšel dr Drmota v Prago. Bil je med prvimi slov. dijaki, ki so v 90tih letih odšli na češke visoke šole v Prago.
,V Pragi je takrat že narastel odpor proti mladočehom; realisti šo vedli pod vodstvom prof. Masaryka boj za češko vprašanje. Dr. Drmota je bil izredno resne narave, človek kritičnega duha, mož svojih nazorov. Zato je šel svoja pota in se je le malo družil z drugim slovenskim di-jaštvom. Za narodnjaštvo, fraze in zunanji pomp mu ni bilo. Dočim so drugi le od daleč gledali vsakdanjo politiko, je on začel politiko študirati. V tem je postal Masarykov učenec. Zvestega tovariša je dobil v osebi dr. Lončarja. Skušala sta marsikaj, kar sta videla, prenesti na naša domača tla. Da, Drmota je prevedel Macharjevo »Magdaleno« (prevod je izhajal v »Slovenki« in je izšel potem v posebni knjigi), dr. Lončar pa je v knjižici »Kaj hočemo?« pokazal mladini nove smeri. Med di-jaštvoin se je v tej dobi začela na-rodno-radikalna struja. Dr. Drmota pa je med tem prešel v soc. demokracijo, postal je urednik in izdajatelj »Naših Zapiskov«. Pisal ie politični pregled, v katerem je kritično obdeloval naše domače politične razmere. Pisal je tudi v češke liste; svoj čas v »Slov. Pfehled«, zadnji čas v »Pfehled«. Ko se je vrnil v 1 domovino, je bil več let koncipijent pri dr. Tavčarju — pozneje je odšel v Gorico. Naša soc. demokracija je zgubila z njim enega najbolj zmožnih mož. Ako bi mu bilo dopuščalo zdravje, bi bil brez dvoma oodal Slo-
vencem še mnogo svojih misli, k'i so bile vedno izraz vestnega premisleka in globokega prepričanja. Bilo mu je šele 38 let. Bodi mu blag spomin!
Senzacljonelno zakulisje srbsko-bolgarske vojne. Marja novičevo »Narodno Jcdinstvo« (Zagreb) prinaša ob priliki Berchtoldovega eks-pozeja pod naslovom:	»Ono,	česar
Berchtold ni povedal« naravnost senzacijonalne vesti iz leta 1912 in 1913. Kot malokomu, je znano Marjanoviču zakulisje prve balkanske krize kot tudi srbsko-bolgarske vojne na Bregafnici. Na Dunaju so že pred prvo balkansko vojno vedeli, da obstoja balkanska zveza. Saj so Bolgari sami priznali, da je to reč Dunaju kralj Ferdinand v poletju 1912 še gorko prinesel. Ob tej priliki je bil na Ogrskem skovan tudi poseben načrt: kralj Ferdinand se je dolgo branil zvezi in vojni, toda naposled se je moral vdati javnemu mnenju. Svoj račun je napravil (z Dunajem) tako-le: brc;?, zveze se ne more Turčijo zlomiti, toda treba je. da bo iz tega izšla ojačena samo Bolgarska, oslabljena pa Srbija in da Ferdo postane vladar cele Macedo-nije, Tracije in Carigrada. In odtod vsa bolgarska igra. Bolgarija se je zavezala postaviti na vardarskem bojišču 100.000 vojakov. V zadnjem trenutku so jih postavili samo 20.000. Pred kumanovsko bitko se odpošlje tudi ta vojska na jug, proti Solunu, da prehiti Grke. Srbi ostanejo sami in bijejo Turke. Bolgarija zahteva dve njihove divizije za Drinopolje. Srbi pošljejo tja 48.000 vojakov in težke tope (transport so plačali sami Srbi). Toda Srbi niso poraženi, kakor so na Dunaju in v Ferdinandovi okolici upali. Zato je bilo treba iti po drugem potu. Cilj Ferdinandove in Berchtoldove politike je bil. da bi Bolgarija mejila z Albanijo; da bi bila Albanija velika in da se položaj Srbije napravi n e,vzdržljiv. Toda kljub temu, da Bolgarija Srbije — hote in premišljeno — v albanskem vprašanju ni hotela podpirati in da se je Daticv celo družil z Albanci, vendar ni Albanija postala tako velika, kot je Dunaj hotel. Na vsak način je bila od strani Dunaja in Bolgarije cela zarota proti Srbiji. Tu je vzela zadevo v roke Rusija, ki je hotela razsoditi med Bolgarijo in Srbijo. Ferdo je videl, da bi Rusija ne priznala Bolgariji meje z Albanijo in da Srbija pride v stik z Grško. O Bi to J ju ni bilo govora, niti o kakšnem drugem kosti ^ dežele, tudi ne o narodnem vprašanju, šlo se je le za imperialistično politiko, ki je grozila Srbijo zadušili. No m tako jc priftlo do nočnega napada od strani Bolgarov na Srbe. Pred napadom so se pa vršile prav zanimive stvari med Avstrijo in Bolgarijo. V Zagrebu je prišlo do sestanka odločilnih bolgarskih in dunajskih državnikov. V Zemunu sta se sešla Bolgar Tošev in avstro-ogrski poslanik Ugron. Izdelal sc je tu natančen načrt in sporazum. Ugron je zagotavljal svojo vlado in Bolgare, da Srbija nima hrane, niti municije in da preti revolucija proti dinastiji. Bolgari so tako verjeli, da bodo v trcli dneh zlomili srbsko moč. Dunajska diplomacija je računala, da potom Bolgarov doseže ono, česar ni mogla in ni smela sama storiti. In po vojni je bila monarhija diplomatsko podpisala Bolgarijo. No in prišlo je .drugače. Bolgari so jo dobili ob Bregalnici na veliko žalost Dunaja. Tako je izgledalo za kulisami pred srbsko-bolgarsko vojno, katero so Bolgari začeli, zanašajoč še na Ugronove informacije in na Berchtoldove obljube.
Rusija je zadovoljna z avstro-ogrskiini zatrjevanji. Tudi v Petrogradu so prerešetavali avstro-ogr-. sko rdečo knjigo in Berchtoldov cks-poze v delegacijah. No in v Rusiji so zelo veseli, da se je v delegacijah zatrjevalo, da vladajo med obema državama prijateljske razmere.
Cesarsko namestništvo v Pragi je prepovedalo ustanovitev visokošolskega društva »Jugoslavija« v Pragi. Slovenci, Srbi in Hrvati v Pragi se čutijo deli enega naroda jugoslovanskega — cesarsko namestništvo jim je to prepovedalo.
Klerikalci začno s kolportažo. Sobotni »Slovenec« poroča, da se v kratkem prične s kolportažo perijo-dične klerikalne tiskovine »Resnica«. In sicer se bo kolportaža tega lista vršila na cerkvenih vratih. List se bo dajal »zastonj«, le pri razdeljevanju se prosi za podelitev miloščine za tiskarske in poštne stroške. Z drugimi besedami, list se bo tudi prodajal. Klerikalci pa dobro vedo. da je kolportaža prepovedana, da je vsakdo kaznovan, kdor na ta način list, perijodično tiskovino, razdeljuje. Da bi se pa več zaslepljencev ujelo, ki bi razdeljevali, pa far-bajo, da se list razdeljuje po škofovem ukazu in da se zato ni bati nadlegovanja (!) od strani oblasti. Ta ie oa leoal Tiskovni zakon v § 23
r prepoveduje kolportažo in prodajanje ter razdajanje listov, na krajih, ki niso zato namenjeni. Cerkev ni namenjena za prodajo in razdajanje listov in zato se tam tudi klerikalni listi ne smejo deliti. Kdor bi to storil, zagreši prestopek, ki se kaznuje s 10 do 400 K. In na kakšno stališče se ti postavijo klerikalci: Škof je ukazal. Kaj pa je škof in njegov ukaz proti zakonu? Kar zakon prepoveduje, tega tudi škof, pa če je makar voditelj slovenskih klerikalcev, ne more spremeniti. In zakon razdeljevanje listov' na ta način prepoveduje in kaznuje. Od kedaj pa imajo škofovi ukazi derogativno moč proti zakonom? Zato opozarjamo okrajna glavarstva, kaj klerikalci nameravajo. Naše somišljenike pa pozivamo, da vsak takšen slučaj naznanijo okrajnemu glavarstvu, kakor so klerikalci naznanjali tudi razpečevalce »vodiških čudežev«. Če pa klerikalci smejo razdeljevati list pred cerkvijo, tedaj bomo mi začeli tam razdeljevati vsako nedeljo »Dan«. Od kedaj pa imajo klerikalci pred zakonom druge pravice kakor mi? Pred zakonom smo vsi enaki! Oblastnije naj store primerne korake, sicer bomo siljeni misliti, da se »pravica farov-škim pristašem drugače meri kot naprednjakom.
Dopisovanje slovanske mladine med seboj. Slovanska mladina se giblje in išče novih potij za svojo zvezo. Jugoslovanska mladina je tako združena, da se čuti popolnoma kot mladina enega naroda. Sedanje združenje je uspeli prejšnjih poskusov. Treba je iti naprej. V Petrogradu je izšla knjiga pod naslovom »Zbornik naslovov slovauske mladine«. V tem zborniku so naslovi slovanske mladine, ki si med seboj hoče dopisovati. Od 168 milijonov Slovanov je tu — 266 imen. In sicer 121 Rusov, .11 Bolgarov, 22 Srbov, 77 Čehov, 12 Slovencev, 2 Lužiška Srba, 1 Hrvat. To število se bo kmalu pomnožilo. Zato priporočamo oni naši mladini, ki si želi dopisovati z drugo slovansko mladino, da se priglasi na redakcijo »Zbornik adresov slavjanskoj molodeži«, Petrograd, Podolskaja 44. Ko. C, kjer dobi knjižico naslovov in navodila.
»Nova Riječ«, ki je bila posvečena spominu Zrinjsko-Fvankopan-skeiiiu je bila iia več mestih — kon-fiscirana.
Kako raste moč jugoslovanstva v Trstu. Primorski Hrvat piše v »Siidsl. Rundschau«: Ni še tako dolgo od tega, ko smo smatrali Trst za nekako več ali manj nepotrebno
slovensko vora&anie in
mnogi izmed nas, Hrvatov in Srbov, smo smatrali zahtevo ustanovitve italijanske fakultete za opravičeno ali vsaj irrelevautno s stališča naših nacionalnih interesov. Dandanašnji ni nobenega politično mislečega Jugoslovana, ki bi še zastopal tako mnenje. Ako bi pa vseeno še kdo to storil, bi ga naše javno mnenje takoj in najenergičneje zavrnilo. Ta sprememba je posledica zdrave, mlade in posebno agresivne enotne ideje, ki vpliva na vse naše narodno življenje, odkar ie Kosovo maščevano. Priznavam, da se spominjam ob tej priliki velikanskega nacionalnega bojnega poguma Slovencev v Primorju z odkrito hvaležnostjo. Slovenci so nam s svojo neuklonljivo eneržijo in svojo izvrstno nacionalno organizacijo omogočili, da smo pritegnili v krog svojih izpolnljivih ambicij tudi — jugoslovanski Trst.
Nesreča. V tovarni v Gradcu v litijskem okraju se je te dni ponesrečil 241etui delavec Franc Zuk. Zado-bil je težke poškodbe na obeh nogah. Zustrupljenjc s kisovim esencem. Dne 28. p. m. je dobil dveinpolletui posestnikov sin Leopold Anžur iz Roj, občina Velika Loka, steklenico, v kateri je bil kisov esenc. Otrok je izpil esenc in je drugi dan v groznih bolečinah umrl na zastrupljenim Otrokov oče se bo moral zaradi sla-I bega nadzorstva zagovarjati pred sodiščem.
Gad ga je pKbl. Pretekli četrtek sta šla dva dečka iz Vrhpolja nabirat 'v gozd šmarnice.^ Dvanajstletnega Janeza Goloba je pri tem pičil gad. Upanje je, da deček ozdravi.
* Plazovi v lovskem revirju nemškega kronprlnca- v lovskem revirju nemškega kronprinca so napravili te dni plazovi veliko škodo. Več kot dvajset srn In koz je postalo žrtev plazov.
* Ponesrečeni napadi na vojaško smodnišnico. V noči na 1. t. in. so se približali voiaški smodnišnici v Rudolfovem na Češkem štirje možje. Straža jih je še pravočasno opazila in je sprožila nanje več strelov. Sumljivi možakarji so pobegnili in jih niso mogli prijeti. Za njimi so poslali policijske pse.
* Prepir s smrtnim koncem. V EUvvangnu na Virteinberškem se je začel prepirati 201etni učitelj Kirch-
maier s svojim predstojnikom, nadučiteljem Kinzlerjem, zaradi neke šolske zadeve. Med prepirom je učitelj večkrat ustrelil na nadučitelja, šel je za njim v njegovo stanovanje in ga je sunil šestnajstkrat v život ter ga s tem umoril. Nato se je učitelj sam javil orožništvu.
* Gimnazijski porfesor — svi-njar. Petrograjska policija je pri neki hišni preiskavi v stanovanju gimnazijskega profesorja Meščerkoniie dognala, da je profesor spolno zlorabljal mladoletne deklice. Zločinec je pobegnil v inozemstvo.
* Prijeti ponarejale! denarja. Policija v Bitolju je prišla na sled veliki družbi ponarejevalcev denarja in je aretirala več oseb izmed omenjene družbe.
* Aretirani morilci. V Szakovi na ruskem Poljskem je policija aretirala dva člana tatinske tolpe, ki je izvršila v zadnjem času štiri umore.
* Velika nesreča — štirje mrtvi. V nekem potoku v Kraljevem Gradcu se je prevrnil dne 2. t. m. čoln, v katerem so se vozile štiri osebe. Vsi štirje so utonili in jih niso mogli več rešiti.
Dvoboj med soldatom in študentom. Dne 27. t. m. je bil v infan-terijski kadetui šoli v Inomostu dvoboj med nekim poročnikom 59. pešpolka in med nekim študentom. Častnik je bil poražen in vsekan v lice. Vzrok dvoboja je ta, da sta se soldat in študent nekaj sporekla.
* Špijonaža. Veliko zanimanje je vzbudila te dni v StraGburgu aretacija zakupnika Hurlina. Po mestu so se razširile vesti, da gre tu za veliko vohunsko afero. Kakor govorijo, gre v tem slučaju za nabavljanje več ljudi za tujo legijo.
* Panamski prekop. V Panamskem prekopu pri Churachao se je podrla zemlja, ki je zasula dela poslednjih mesecev. Veščaki pravijo, da ne bo to Panamskemu prekopu prav nič škodovalo.
* Eksplozija ruskega parnika. Ruski parnik »Kometa«, ki je imel v svojih prostorih veliko sodov bencina, je te dni pri Sidi Feruchu zletel v zrak vslcd eksplozije, ki je na njem nastala. Izmed trideset pasažirjev, ki so se nahajali na krovu ladje, so jih rešili le petnajst. Drugi so najbržc utonili, ker :ii bilo o njih njkakega sledu.
* Pomorski roparji napadli angleški parnik. Angleški parnik »Taion«, ki je bil namenjen v zapadno rivi-iero, so napadli pri Kian-North-Macao morski roparji in ga zažgali. 150 potnikov, ki se je nahajalo na
ladii. ie surciela nek« Udi«, ki ie
kmatu nato peljala mirno. 180 oseb
pogrešajo.
Ljubljana.
— Na naslov tistih, ki se jih tiče. Prejeli smo: Ljubljana zaspana. Z
Ozirom na Vašo tozadevno notico v včerajšnji številki pripominjamo, da velja to pač le za gospodo, kajti delavstvo je storilo svojo dolžnost. Shod v Mestnem domu je bil zelo obilno obiskan, da je bila obširna dvorana malone polna. Bili pa so sami delavci, gospodo si pa lahko seštel na prstih ene roke. — Veselica v Tivoli je bila zelo dobro obiskana in je bila zabava zelo živahna. Na veselici so bili delavski sloji, gospodo si zaman iskal. Slovensko narodno delavstvo pač zasluži več simpatij in podpore od strani inteligence. V- svojem izbornem govoru je dr. Ravnihar apeliral na shodu v Mest. domu na zborovalce-delavce, naj v svojih organizacijah ne izključujejo duševnih delavcev. Nikdo jih ni izključeval, jih ne izključuje in jih ne bo, kajti dela je obilo, moči pa malo, in je vsakdo dobrodošel, ki hoče delati za dobro delavsko stvar. V vsej Ljubljani pa ni niti toliko gospodov, kolikor je prstov na eni roki, ki bi resno in vztrajno sodelovali. Bilo bi pač želeti, da se inteligenca — zlasti mladini — bolje zavzamejo za organizacijo slovenskega narodnega delavstva. V ljudstvu, v delavstvu ie bodočnost našega naroda in tu je treba zastaviti naše tnoči, da bo ta stan rastel in napredoval. Slovensko delavstvo se mora probuditi in organizirati, da ga ne izpodrinejo tujci. In tu je nujno potrebno sodelovanje duševnih delavcev. Slovensko delavstvo prosi in poziva duševne delavce inteligente sodelovanja. Ker drugod duševni delavci sodelujejo v organizacijah mamtelnega delavstva se to probuja in dosega uspehe, o kakršnih se nam v Ljubljani niti ne sanja .Poglejmo na Češko in pa v — Trst. Ljubljana bo tako dolgo zaspana, dokler bo gospoda za se in ljudstvo za se, a ljudstvo je za tistega, kdor je za njega, kdor dela zanj in z njim. Na delo tedaj za pravi ljudski blagor. Bolj kakor politično delo je za naš narod važno podrobno orga-nizatorično in izobraževalno delo. Ne hlastajte le po političnih uspehih, ker ne bo uspelo, če ni podlage —
temeljitega nepolitičnega delovanja. Res, da je dosti bolj nobel in tudi bolj komodno, razviti nekoliko delovanja na shodih pred volitvami, kakor pa teden za tednom, mesec za mesecem izvrševati podrobno organizatorično m izobraževalno delo med ljudstvom med delavstvom, kajti tu iii velikih »uspehov« itd. kar temu ali onemu laska, pac pa so neprijetnosti in sitnosti, za katei c je treba mnogo vztrajnosti in samozatajevanja.
»Narodno socialna zveza« sc sicer počasi razvija, a razvija se sama iz sebe, ter se je toliko okrepila, da je dovršen trden temelj, na katerem se da zgraditi lepa velika narodna zgradba. V to pa je treba delavcem, pravih, resnih, vztrajnih so-trudnikov. Pripravljena so tla za podružnice: v Ljubljani kar za tri podružnice, potem v Šiški, Mostah, na Viču, Jesenicah, Kočevju, Trbovljah in Mariboru itd. In če ta organizacija lepo uspe, je v narodnem oziru velikanskega pomena. Kaj bi bil danes slovenski Trst brez Nar. Del. organizacije? Kar je N. D. O. za Primorje, mora postati »Narodna* Soc. Zveza« za Kranjsko, Štajersko in Koroško. Rešimo delavstvo potujčevanja, rešimo slovenskemu delavstvu delo, zaslužek, kruh na slovenski zemlji, da ga ne izpodrine tujec in rešili bomo slovenski narod. »Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi...« je pel S. Gregorčič in pa tudi: »Ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
— Slabo opravičenje. »Slovenec« opravičuje one svoje pristaše, ki hočejo, da bi se ponemčile ljubljanske ljudske šole. tudi s tem, da rabi človek nemščino v vsaki drž. službi od sekeijskega načelnika do vratarja. To je, žalibog, res in zato, je dolžnost klerikalnih poslancev, da priborijo slovenskemu jeziku na slovenski zemlji vso veljavo! Ta argument, porabljajo ravno Nemci na Koroškem in sploh povsod, češ, Slovenci morajo znati nemško, ako hočejo priti do »boljšega: kruha, ergo ne rabijo slovenskih šol, temveč nemške. Sicer pa znanje nemščine v današnjih razmerah ne zadostuje, da Slovenec dobi boljšo državno službo temveč sc zahteva od njega naravnost, da se ponemči. Ali misli »Slovenec«, da ni bilo nobenega zmožnega Slovenca, ki bi izborno znal nemško, za mesto predsednika deželnega sodišča v Ljubljani? In vendar je zasedel to mesto na Slovenskem, Nemec! Nikar sc ne varajmo: vlada in Nemci ne zahtevajo od nas samo znanje nemščine (krivica je že to), temveč hočejo, da sc naravnost ponemčimo. To je vendar jasno, saj
vuiinm ,-to vsalc Umi <iu pri vsaki nioz-
ni priliki. Nemške šole nam pa vsiljujejo Nemci in vlada zato, ker je pač očitno, da se ne more ponemčiti človek, ki ne zna prav dobro nemško. Ponemčenje ljubljanskih ljudskih šol torej ne pomeni nič drugega kot onemogočenje in pospeševanje ponemčevanja Slovencev. Zato zahtevajo nemške Šole Nemci in oni, nemškutarji med nami, ki bi jih morali mi ravnotako pobijati kot. Nemce same. »Slovenec« jim pa daje potuho, mesto da bi klerikalni poslanci nastopili proti nastavljanju nemškega uraduištva na Slovenskem. To je ravno žalostno.
— Proti neniškutariji nastopamo brezobzirno in ne gledamo na to, kje se ono pojavlja. »Slovebee* pravi, da je tudi med naprednjaki nemškutarjev, ki bi hoteli imeti nemške šole. Verujemo to, ker nam je dobro znano, da je v vseh vrstah naše družbe še veliko več kot preveč nemškutarjev. Ampak razlika je ta, da tej nemškutariji noben napreden list ne daje potuhe, nasprotno. napredna javnost uemškutarstvo odločno pobija in tudi zasebno stori vsak dober naprednjak v tem oziru svojo ‘dolžnost. Drugače jc pri klerikalcih: tam vganjajo nemškutarijo celo ljudje, ki jim je stranka poverila čast občinskih svetnikov ljubljanskih (Jeglič, Šerjak) in glasilo stranke, »Slovenec« te ljudi opravičuje! V tem jc ona velika razlika med naprednjaki in klerikalci, to je ona velika sramota za klerikalno stranko, ki daje s tem orožje Nemcem, proti našim šolskim zahtevam na Koroškem in Štajerskem. Graški listi kar norijo od veselja in vsakega Slovenca mora biti sram, da čita v »Suften-blatu«, da se potegujemo Slovenci za slovenske šole na Koroškem, na Kranjskem, kjer sami odločujemo o tem, jih hočemo pa utrakvizirati, t. j. ponemčiti!
— »Nemški Zagreb«, pod tem naslovom prinaša »Hrv. Pokret« uvodni članek, v katerem govori o nemškutarjenju v Zagrebu. Članek odgovarja popolnoma resnici. V Zagrebu se res govori nemško in tudi nemška trgovina je zasedla vso Ili-co. Isto velja tudi za Ljubljano, kjer se vedno več nemško govori.
— Zelena Jama. Sele pretekli teden se je pri nas začel graditi vodovod. Govorilo se je celo, da Zelena jama ne dobi vodovoda, ker bo postala kmalu del Liubliane. Oražen?
si je to sicer zelo prizadeval, ali bilo je zaman njegovo prizadevanje. Cevi po glavnih ulicah in cestah bodo kmalu položene. lJo notranjih prostorih v hišah se je že začelo delati; to delo izvršuje večinoma naš domači vodovodni inštalater g. Babnik. Večina naprednih posetnikov je oddala delo Babnikovi tvrdki. Vsiljuje se nam pa tudi neka nemška tvrdka toda njej so le nekateri oddali svoje delo. z delom g. Babnika smo vsi zelo zadovoljni.
— Čuki na deželi. Pri nedeljskem izletu šentpeterske čukulade na Šmarno goro sc je zopet izkazala čukarska olika. Ko so prišli v Št. Vidu v gostilno, so pozabili na vse svete stveri in so peli svoje romarske pesmi, kakor n. pr. Pred špita-lom banda svira ...« in druge precej nelepe, n. pr. o oni hčerki v »kuči«. Ako je v čukih kaj Slovencev, naj to pokažejo drugače — ne na tak način.
— III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani 1. 1914. Seja finančnega odseka vrši se danes v torek ob 6. zvečer v zvezni sobi v Narodnem domu. Radi nujnosti dnevnega reda, udeležite sc bratje polnoštevilno in točno.
— Pod Tivoli že delajo dragonci priprave za neko konjsko dirko. Naša mladina je morala oditi s travnika. Tudi športno društvo »Ilirija;: je izgubila svoj prostor, da bodo imeli dragonci dovolj prostora. Ilirija se je naselila na dirkališču, kjer si bo z velikimi stroški morala pripraviti nov prostor za tekme.
— K notici: Podraženje »Globina« v našem listu z dne 3. t. m. popravljamo, da ista bistveno ne odgovarja dejstvom. Tovarna na Viču izdeljuje vsakovrstno kremo, ki jo prodaja samo trgovcem en gross vedno po stalnih en gross cenah. Pod znamko »Globin« viška tovarna sploh ne izdeljuje nobene kreme in tudi pod drugo znamko ne v kvantitetah, ki bi odgovarjale v naši notici navedenim cenam. Zadevna naša notica je bila torej pomotiut.
— Splašeni konji napravili za tisoč kron škode! Včeraj okolo 3. popoldne je vozil hlapec stavbenika Scagnettija z dvema konjema voz, naložen z drvmi. Pri sv. Jakobu sta sc konja splašila in začela dirjati skozi Stari trg proti magistratu. Hlapec se je ustrašil in skočil z vo-«a. Tudi drva so popadala z voza, ker konja sta dirjala kot zbesnela. Ljudje so se prestrašeno umikali in bežali na vse strani, konja sta pa dirjala dalje, pred magistratom sta se obrnila malo na levo in butnila z vso silo — v izložbo »Ljubljanske Kreditne banke«. Posledice so bile velike: okna iz debelega stekla razbita, poškodovan tudi les, konja pa vsa krvava, eden je zadobil deset ran, od katerih je eua (na kolenu) prav nevarna, med tein, ko je zadobil drugi konj samo eno rano na glavi. Konja so odpeljali v bolnico za živino. Na tleh so bile luže krvi in ljudstva se je kar trlo pred banko. Škode je pri banki okoli tisoč kron, ki je pa pokrita z zavarovalnino pri »Slaviji«. Seveda so se uradniki banke, ki so mirno opravljali svoje delo, in pri tem tako nepričakovano izne-nadenb silno prestrašili; eden je rekel našemu poročevalcu, da so mislili, da je počila bomba in da so vsi prebledeli. No, ko so videli, da ni me hujšega kot par razbitih šip, so sc kmalu pomirili, ampak zunaj so se sc dofgo zbirali radovedneži in se živahno pogovarjali o nesreči, oeveda je prišel tudi g. Scagnetti, pa ta ne iz radovednosti, temveč zato, ker ga je zanimala usoda njegovih konj, voza, drv in hlapca.
— Samomor vojaka v šentpe-terskl vojašnici. Včeraj popoldne ob pol dveh se je ustrelil v. šentpeter-ski vojašnici naravnost v srce neki nadomestni rezervist 17. pešpolka,
dl,i IU vaie-Bil na
— Kolo je ukradel. Dne 29. p.
m. popoldne si je izposodil 241etni Franc Polanc iz Tržiča od nekega .vojaškega trobentača kolo pod pretvezo, da se mora peljati na glavni kolodvor in da kolo v najkrajšem času vrne. Polanc pa kolesa ni vrtni m je neznano kam pobegnil.
... ~l Mlad žepni tat. Neki komaj
Flnrm.« £tni . vrtnarski vajenec iz
ukS	i lce ie dne 30- P- in-
cnni S M°vlemu tovarišu, ko je ta v pal, iz hlačnega žepa denarnico, s scstimi kronami.
— Podružnica N. S. Z. za šiško se kmalu ustanovi. V soboto 2.
n.1-	zvečer v čitalniški dvo-
rani v biski mnogoštevilno obiskan zaupni sestanek, na katerem se je razpravljalo o nalogah in ciljih »Na-i odne Socialne Zveze« jn o ustanovitvi njene podružnice za Šiško. Izvolil se je pripravljalni odbor ter je pristopilo že 21 članov. Slovenski delavci, združite se v N. S. Z., ki bo najbolj uspešno branila vaše koristi ter vam nudila v slučajih brezposelnosti, bolezni in drugih nezgodah izdatno pomoč, v sporih izvirajočih iz
razmerja dela pa brezplačno pravo-varstvo. Priglase za šišensko podružnico Narodne Socialne Zveze sprejema tovariš Ivan Tavčar, obč. tajnik v Spodnji Šiški.
— Kadilnikova koča na Golici se otvori dne 10. maja in je že preskrbljena z vsem potrebnim provi-jantom. V pomladnem časti, ko je na Golici najbujnejša flora, naj pobite vsi turisti in turistke h Kadiini-kovi koči.
— »Srčne komedije«. Ta krasna komedija predvajala se bo danes v kinematografu Ideal poleg več drugih prvovrstnih slik, med katerimi je tudi veltzanimivi »Pathe žurnal« in komična učinkovitost »Maks operater kurjih očes.«
— Grand Elektro Bioskop predvaja danes zadnji dan mojstrsko delo Gerharta^ Hauptmanna »Atlantis«. — Kdor jo še ni videl, naj ne zamudi danes prilike. Jutri v sredo krasna italijanska drama v dveh dejanjih in predigro »Priznanje«.
Trst.
Župan, Pitacco in Gasser za »žrtve«. Dobri in usmiljeni so Italijani; ob vsaki priložnosti jKikažejo svoja človekoljubna srca. Tudi zadnje dni so se pokazali v tej luči; obiskali so italijanske ranjence in »Pic-colo« se jim za to požrtvovalnost toplo zahvaljuje. Pravi, da so se prav živo zanimali za ranjence in izražali njihovim rodbinam globoko sožalje. Hinavci! Sožalje izražajo potem, ko dobro vedo. kdo je bil pripravljen za napad in kdo se je samo branil! So pac izurjeni zavijači, ki so jih prav krvavo potrebni petindvajset na primerno plat. Mesto da bi izzivače poučili, naj se obnašajo mirno, jim dajejo potuho. Potem ni nič čudnega, da jočejo po manifestacijah: feriti, feriti... Ne vprašajo pa, kaj dela njihova drhal z nami. »Piccolo« bi rad videl, da je bila petkova minife-stacija poslednji dokaz slovenskega Trsta in pravi: mislimo, da je bilo zadnjič. Mi jim svetujemo, naj si vzamejo te besede prav tesno k srcu in se iz takih dogodkov nekaj na-uče, kajti tudi di San Giuliano ne more priti v Opatijo vsak mesec, da bi prosil in govoril za svoje »patriote«.
Italijanski pomp ali brzojavni protest. Italijanska poslanca Pitacco In Gasser sta v petek zvečer poslala ministrskemu predsedniku, grofu Stiirgkhu brzojavni protest, v katerem sta popisala »slovensko podivjanost:. Poslanca sta pač dovolj naivna, če ne vesta, da imajo na Du-
410-jll za iuliM l»rstoj<u'» ke poseben koS,
Dima j res protežira Italijane, tako daleč pa vseeno še ni prišel, da bi kar od kraja verjel poslancem, ki se hočejo proslaviti z nasveti o uporabi Si 14.
Tudi policija! Gasser in Pitacco, dva neizprosna moža, dva poslanca, dva stebra tržaškega italijanstva sta se napotila v soboto zjutraj na policijo. I a tie zato, da bi se zahvalila redarjem, ki so k italijanski sreči zabranili slovenski pohod proti Chi-ozzi, temveč da sta protestirala proti zadržanju nekaterih redarjev, ki so vršili v petek le svojo dolžnost. Kajpada, Italijanom ni povseči, da se policija drži svojih predpisov, oni bi hoteli, da bi šli vsi policaji skupno z Italijani na poboj. Ker pa se to ne bo zgodilo nikoli, hodijo dvigati proteste. Naivno! Pa še pravijo, da vodijo politiko! Da je italijanska, se ji pozna tudi v tem slučaju!!
Odmevi. Kakor smo pričakovali, se je tudi zgodilo: od prvega majnika so pretekli že štirje dnevi, italijanski listi pa še vedno bobnajo o slovenskih »provokacijah.« Za nič jun noče iz glave, da niso mogli prvega majnika pobiti vsaj 50.000 Slovencev, tako, da jim ne bi naši ljudje ogrožali eksistence in s tem dali r.±ko. s'ov9nsko lice, kakršno
nrmJi - -l-C1' a.lljani vidijo največjo provokacijo v tem, da so Slovenci se podali z obhodom p0 mestu in nosili v svoji sredi dve zastavi (ne zastavici). »Piccolo« bi najraje videl, da bi bil Trst tako brezdelno mesto kakor je Ljubljana, kjer bodo imeli nemškutarji kmalu več pravic kakor Slovenci. Pa to le mimogrede. — Sporočila pravijo, da sc je zdravstveno stanje izzivačev Morterre in Miazzia zelo poboljšalo. V nedeljo j?.	}	° nckaj italijanskih mla-
dičev, ki so se najiotili čestitati Mi-azziu, da je tako srečno odnesel življenje. Obsebi se razume, da ni manjkalo besed o slovenskem barbarizmu. Miazzia so transportirali na doni, kjer bo še nekaj časa premišljevat posledice slov. »provokacij«, Morterra pa je v bolnišnici in sania o slovenskem strahu, katerega najbrže ne pojde izzivati nikoli več.
’>.wriče-‘' Prebivalci hiš v obližju stopnjišca Montuzza so sestavili nekakšno ovadbo, ki naj bi dokazala Miazzijevo nedolžnost ter slovensko
»divjaštvo«. Vsi popišanci bi se radi oprali in malce polaskali »Pic-colu«, ki je ovadbo prinesel v celoti — na drugih instancah pa najbrže ne bo posebne sreče in bodo poskrbeli, da pride ovadba med zavrženi papir.
Dunajsko itaiijanstvo se napihuje. Nekaj dunajskih študentov, ki pričakujejo z boljšimi časi svojo fakulteto v Trstu, se je o priliki majniške proslave napihnilo ter brzojavno pozdravilo nova bojevnika za fa-lotsko napadanje, Morterro in Miazzia. Resnično uboga je domovina, ki ima take občudovalce italijanske predrznosti in preracunjcnega barbarizma!
Koprska mularija sc zgraža nad zadnjimi dogodki v Trstu. Mlekozobi pobalini bi lahko raje stražili zapore, kajti na njihove proteste se ne more ozirati niti umazan mornar, ki prevaža čebulo in poje pri tem pesem o Viktorju Emanuelu.
Zblaznela je. Josipina P., iz Ban je hodila že več dni po svoji hiši gor-indol in zdelo se ji je, da jo neprenehoma zasledujejo čudne sence. Bližnjim ljudem je pripovedovala, da jo »strahovi« silno vznemirjajo in da se jih ne more iznebiti nikjer. Ker je bila mirna, si ni nihče domišljeval, da je tako hitro zblaznela, in nikomur ni prišlo na misel, da bi se o njenem stanju informiral pri kakšnem zdravniku. Predvčerajšnjem zjutraj pa je nenadoma začela jokati, sc biti s pestmi ob glavo in kričala, da so uročili njeno hišo čarovniki. Tudi je pripovedovala, da jo zasledujejo zli duhovi. Vrgla se je na tla iu se valila po sobi ter prosila, naj gredo gasit hišo. Domači so hišo ogledali in niso našli ognja nikjer. To so ji tudi povedali, toda žena (bilo ji je že 52 let) si ni dala dopovedati ničesar. Vse prigovarjanje je bilo zaman. Ko so videli. da njena blaznost narašča, so slednjič odredili, da pokličejo Tre-vesa. Ponjo je prišel v avtomobilom in so jo odpeljali seboj v opazovalnico za limobolne.
Nedeljske poslovilne predstave ljubljanskega ansambla slov. gledališča so v igralskem oziru uspele prav dobro. Posebno je ugajal »Deseti brat«.
Smrt vsled samomora. Zadnjega aprila je spil Oktavijan Grego, 201eten mladenič iz ulice Rapicio, s samomorilnim namenom precejšnjo dozo oetove kisline. Poskusi preprečiti smrt in mu rešiti življenje pa so ostali brezuspešni, in Grego je dan nato umrl.
Vreme. Petek je bil čemeren in je precej pokvaril majniško proslavo. Sobota boljša, na Večer je prijelo pihati in razgnalo oblake, ki so
se jeli zbirati na nebu. V nedeljo pa je bil krasen dan in izvabil mnogo tržaških izletnikov na deželo, posebno na Kras.
Iskali so zabave, pa bi ktuaiu našli smrt. V nedeljo zvečer je bilo vsled vetra morje precej nemirno. Nekoliko pred osmo uro zvečer je odplul prevozni parnik »Miramar« proti gradu, da sprejme na krov izletnike, ki so bili namenjeni v Trst. Tu pa je zagledal kapitan Konstantin Calafati v precej veliki daljavi srednjevelik čoln, ki se je zibal na valovih. V njem je sedelo četvero ljudi, dva gospoda in dve gospodični, dvigalo majhno zastavo in klicalo na liomoč. Kapitan je takoj zaslutil, da so mladi ljudje v nevarnosti za življenje in ukazal obrniti parnik v določeno smer. Ko je priplul »Miramar« bližje, je videl kapitan, da so ljudje vsi premočeni in izmučeni. Parnik se je ustavil in sprejel mlade ljudi na krov, čoln so pa privezali ob zadnji del ladje. Rešcnci so pripovedovali, da so se napotili na majhno zabavno vožnjo po morju, pa je naenkrat zapihal veter in jih nesel daleč od brega, ki ga niso vzlic vsemu trudu mogli več doseči. Da jim ni prišel na pomoč »Miramar«, bi bili prav gotovo utonili. Ko jih je »Miramar« pripeljal v pristan, so se kapitanu zahvalili in odšli.
Poskus samomora. V nedeljo zjutraj je izpila neka 261etna ženska v ulici Riziano Vesellio s samomorilnim namenom nekoliko Iysola. Lekarna Preadini je telefonirala po zdravnika, ki je dekletu izpral želodec. Vzrok poskusa samomora ni znan.
Krvi željan. Ko je stal v nedeljo ponoči pilot Ivan Fabretto na molu, je nepričakovano pridrvel proti njemu nek individuj, odprl nož in zakričal: »Najmanj enega bom ubil!« Fabretto se je ubranil nasilnosti in poskušenega napada, ter poklical bližnjega carinskega stražnika, ki je krviželjnega človeka odpeljal na inšpektorat. Tam je povedal, da je grozil ljudem le vsled pijanosti. Pridržali so ga v zaporu.
Slaba šala. V nedeljo zjutraj sta popivala v gostilni »Africa« na Bar-rieri dva mladeniča. Ker jima niso posebno zaupali, je položil eden izmed njiiu na mizo ves denar, ki ga
SssSst Anton Ivančič
--»Mn-'
TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. rfRST
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za prislna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in     izborno mrzlo in gorko lculiinjo.--------------------
TK*T
Odlikovana pariška čevljarna
(Calzoleria, Parigina).
TltST
Velika izbira čevljev za gospode, gospe in otroke. Cene zmerne.	Cene	zmerne.
"CTlIca Oaxd.-u.ccl šte^r. ±5.
FltAJV MA MS,
dj.plom.ir am Irrcj ač.
Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99.
Ali ste že bili v čevljamioi
ntona Javernika, Trst,
== ulica Farnetto 33 ? ? —
Sprejemni« se tudi popravili«.
je nosil pri sebi. Tu mu je pa naenkrat zmanjkalo 20 K. Svojega druga, 24letnega slikarja Buttazzonija je peljal na komisarijat, kjer so našli denar pri njem. Buttazzoni taji tatvino in pravi, da sc je hotel le pošaliti. Sala ga bo morda spametovala.
V nedeljo so uprizorili Nedba-lovo opereto »Poljska kri« v gledališču »Fenice«. Pravijo, da je uspela povoljno.	.	*	■
Škofova duša in kon-fetni dež.
Trst, 3. majnika.
V novembru prošiega leta so dobili karabinerji v Sassani ovadbe od različnih oseb. ki so ji sporočilc, da obstoja v bližini tega kraja družba čarovnic, ki so pod pretvezo iskanja zakladov uganjale različne čarovnije in skubile ljudi za denar. Karabinerji so šli takoj na delo in aretirail edenintrideset oseb, med katerimi je bilo dvaindvajset žena in devet mož. Preživljali so se z goljufijo, strašili ljudi z mrliči in živeli lepo, brezskrbno življenje ljudskih sleparjev.
Pozdravi duš iz paradiža.
Goljufi so prirejali razne predstave s prikaznimi. Za žrtve so si zbrali povečini polu- in’ nezavedne ljudi, o katerih so vedeli, da verujejo v vraže. Tako so pripravili nekega jetniščnega čuvaja ob lepe denarje, nekega kočijaža so opeharili za tisoč lir. Strašili so ju s povratki svetnikov in mrtvih oseb, ki so jim v življenju nasprotovali. Oba sta se takih prikazni zelo bala iu raje izdajala denar za denarjem, dokler jiin ni pošel. Tudi neko babico so pripravili ob premoženje na ta način. Žena se je bala hudih duhov iu raje prodala vse svoje pohištvo in dragocenosti, samo da je ne bi hodile pozdravljati duše z onega sveta.
Mrličevo olje.
Neka služkinja je plačala za nenavaden ekstrakt, ki so ga pripravili iz »mrličevega olja« celili sto lir. To »mrličevo olje« je imelo ozdraviti nekega bolnika, kateri je že več let trpel na bolezni v nogi. Sleparji so mu natvezli, da živi v njegovi nogi duša nekega grofa. Za čudežno nogo so se začeli zanimati tudi duhovniki in nek mašnik, ki bi spravil škofovo dušo rad iz noge v deželo pokojnikov, je dal za različna zdravila nad 600 lir. Tudi drugi ljudje so plačevali da bi se iz noge izselila škofova duša. Ti rešilni poskusi so nevedneže veljali nad 3000 lir in nešteto molitev, duša pa je v nogi še vedno počivala in ni hotela iz nje.
Kupljene nebeške milosti.
Poleg znancev iz paradiža in duše v nogi so si prisleparili ti čarovniki denarja še na drug način. Neko nevedno žensko so prepričali, da bo pričelo nekega dne padati kamenje z neba. Rekli so ji, da so ljudje, ki bi se lahko odkupili in tem odkupljen-cem ne bo kamenje škodovalo prav nič. Zenšče jim je dolgo časa plačevalo, ko pa ni bilo več denarja, so dejali, da se ji ni treba bati ničesar, tudi če bi se danes ali jutri nebo odprlo in bi začel oblak deževati mesto vodenih kapljic — konfete. Ženi se je zdelo to vendar preneumno in je vest raztrosila naokoli.
Razvoj in konec.
Družba je nekaj časa prav dobro »delala«. Vse ji je šlo po sreči. Toda po naključju je prišla v roke dvema zidarjema, ki pa nista sleparijam nič kaj rada verjela. S pomočjo ostalih prevarancev sta vložila proti sleparski družbi tožbo, in s stvarjo se je pričelo pečati sodišče. Obtoženci so dobili pot pet, tri, dve, dve in pol leti, ter bili obsojeni na povra-čito troškov in prisleparjenega denarja, ki ga bodo v stanu povrniti le
tedaj, če bodo kdaj spet nanovo pričeli gojiti svojo plemenito obrt.
Proces proti grofici Tiepolo.
Dne 29. t. m. se je začela pred porotnim sodiščem o Oncgliji glavna razprava proti grofici Tiepolo-Oggi-oni, o kateri je »Dan« že poročal. Da osvežimo spomin naših čitateljev. prinašamo v kratkem, kako se je cela stvar vršila od začetka do konca.
Grofica, žena stotnika Ferucija Oggionija je obtožena, da je dne 8. novembra 1913 ustrelila v San Remu častniškega slugo Kvintiliia Polimantija. Omenjeni je bil sluga moža lepe grofice Tiepolo: Dočim je grofica v preiskavi trdila, da jo je sluga napadel v njeni spalnici iu da ga je ustrelila v silobranu, je državno pravdiiištvo na stališču, da je grofica imela ljubavno razmerje z lepim, mladim vojakom. Iz strahu, da se ne bi celo njeno razmerje s fantom odkrilo, je grofica svojega ljubimca ustrelila. Dognalo se je. da je grofica pisala svojemu ljubimcu Poli-mantiju zaljubljena pisma.
Grofica Tiepolo. 371etna, nenavadno krasna blondinka, je iz slavne, umetniške rodbine. 23ietni Pofi-manfi je bil nečak znanega profesorja Murrija iz Bolonije. katerega sin Tulij in hči Linda sta bila svoj čas obsoj‘cna, ker sta skupno umorila Lindiuega soproga, grofa Bonmar-tinija. Razume se. da je zavladala velika radovednost med občinstvom, ko sta dva orožnika pripeljala v dvorano obtoženo grofico. Grofica ima visoko postavo in je oblečena v črno. Ponosna je. impozantna, gracijozna. Gost, črn pajčolan zakriva njene krasne, plave lase. Obraz ima podol-gast in bel, njene lepe oči so obrnjene v tla. Grofica ie imela v zaporu v San Remu porod, vsled česar je nevarno obolela.
Ko so bile poklicane priče, sc je dogodil razburljiv prizor. Polimanti-jeva mati se je onesvestila, komaj je stopila v porotno dvorano. Sodna zdravnika sta ji priskočila na pomoč in sta jo z velikim trudom spravila k zavesti. Prebrala se je obtožnica. Grofica Tiepolo je med čitanjem zdajpazdaj zaihtela. Nato je orisala prizor v svoji spalnici in je ostala pri tem, da je ustrelila slugo svojega moža v silobranu. Polimanti jo ie že dolgo zasledoval. V odsotnosti njenega moža je prišel v zgodnji jutranji uri v njeno spalnico, ko je bila ona še v negližeju. Začel ji je odkrivati z divje vročimi besedaiiii svojo ljubezen in še je slednjič vrgel nanjo. Ona se je vsa prestrašena branila in da bi divjaka ustrašila, je zagrabila samokres svojega moža in je svojega ljubimca ustrelila.
Zastopnik familije Polimanti, dr. Rossi, predlaga, naj veščaki preiščejo grofičino duševno stanje. Državni pravdnik se je pridružil temu predlogu.
Advokat dr. Rossi vpraša obtoženko, zakaj ni skočila k oknu in klicala na pomoč. Grofica pravi, da in bilo časa za to. Kar se tiče nekega obeska s fotografijo grofice in s pentljo privezanih las, ki so jih našli pri umorjenem fantu, se je grofica Tieimlo izrazila, da se je teh stvari prilastil Polimanti brez njene vednosti.
Pri obravnavi, dne 30. p. m. se je grofica onesvestila. Po njeni izpovedbi je bila čisto pod vplivom svojega ljubimca. Državni pravdnik je odločno protestiral proti takemu načinu obrambe. Nato so se prebrala pisma umorjenega sluge. V teh pismih, s strastnimi besedami pisanih, se je zelo pojasnilo ljubimsko razmerje med grofico in njenim ljubimcem. Občinstvo je delalo med čitanje.m svoje opazke, tako da ga je moral presednik senata večkrat poklicati k redu. O izidu obravnave bomo poročali.
Originalni Mm kinektlon.
Vsililo n €‘»1 rini.
Največja senzacija tega stoletja.
»Ciovorcei iilm4 od 16. do 21. maja 2 programa po 3 dni.
Telefonska poročila
SEJA KLUBOV1H NAČELNIKOV.
Dunaji, 4. maja. V današnji seji klubovili načelnikov še ni prišlo do rezultatov, ki so jih optimisti pričakovali. Ne bo se prestopilo k takojšnjemu sklicanju državnega zbora in k odstranitvi režima po 8 Ji 4. Vsi govorniki so govorili proti § 14 in zahtevali sklicanje državnega zbora, toda kljub temu je gotovo, da vlada za sedaj še ne bo sklicala državnega zbora. Vlada parlamenta tako dolgo ne bo sklicala, dokler ne zagotovi njegovo delazmožnost. Grof Stiirgkh zahteva, da se obnove češko-nemška spravna pogajanja in poudarja, da bo vfada sodelovala.
Govorila je cela vrsta govornikov. Poslanec Seitz je zahteval takojšnjo sklicanje državnega zbora. Poslanec Stanek (češki agrarčc) je Izjavil, da stoji njegova stranka na dosedanjem stališču, to je: zahteva razpis volitev v deželni zbor, odstranitev deželne upravne komisije, imenovanje deželnega maršala Dejal je: Čehi ne zahtevajo nikakih koncesij, temveč le izvajanje zakonov.
Za njim sta govorila dr. Fort in dr. Kramar, ki sta govorila v istem smislu.
Po večurni debati je izjavil doktor Sylvester: Vsi udeleženci želijo vzpostavo ustave in sklicanje parlamenta. Sedanji položaj je neznosen. Vse stranke na češkem se pozivajo, da pričnejo z novimi spravnimi pogajanji. Predsednik Sylvesler upa, da bodo ta pogajanja imela uspeh. Na koncu sta bila poslanca Stanek !n Fort pozvana, storiti vse potrebno, da bo sklican spravni odsek, ki le že pred razpustom deloval.
(Zgornji telegram je rezultat šestminutnega govora na c. kr. avstrijski telefonski progi Dunaj-Ljub-Ijana. Govor je bil gotovo več kot desetkrat prekinjen. Nadaljni govor smo morali zaradi tega opustiti, kar naj nam čitatelji oprostijo, da jim ne postrežemo z obilnejšimi poročili.)
i Mali oglasi.
Žlahtne rake, vsako množino,, se kupi celo sezijo. Ponudbe na jAnoiično ekspedicijo« v Ljubljani.
Dobro ohranjeno damsko kolo
se proda. Rimska cesta 2. 1._________
Oddajo se tri skladišča, pripravna za vse, takoj pri glavni cesti. Več Se izve v Spodnji šiški št. 32.
Kupi se dobro ohranjeno damsko kolo. Ponudbe z navedbo cene naj se vpošljejo na »Prvo anončno ekspedicijo« pod šifro: »Kolo 87«.
KORESPONDENCA.
Izobražena gospodična, čedne zunanjosti, želi resnega znanja izobraženim gospodom v srednji starosti, kateri ima definitivno železniško ali državno službo ter pravico 'do penzije. Pisma pod šifro Mara na »Anončno ekspedicijo«, Ljubljana.
Kleparja
dobrega delavca sprejme takoj v trajno delo In dobro plačo Iv. Mesesnela nasl. v Vipavi.
rite
Edini primorska tovarna dvokoles
„Tribnna"
Gorici, TržiSka ulica št. 2S, prej pivovar. Gorjup.
Velika eksportna naloga dvokoles, Bivalnih in kmetijskih strojev, '—”
strljonov it
Išče se ženska
ki bi imela koncesijo za trgovino jestvin in delikates. Nastop službe dne 1. junija t. 1. Ponudbe naj se pošlje na naslov: »Trgovina poste restante v Gorici".
Odrla sc i. avgustom
stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in čumnate v Trnovski ulici Štev. 23.
Senzacionelna naravna prika-kazen 20. stoletja ///
Opozarjam na to, da ne delam s tem nikomur platano reklamo, kakor se v sličnih slučajih zgodi, marveč poročam vsakomur popolnoma brezplašno, kako sem svojo dolgoletno, težko
mr plačno bolezen “B®
naduho in voslovski kašelj popolnoma ozdravila. — To domače sredstvo lahko vsakomur poceni preskrbim. Blagovolite poslati kuverto in znamko za odgovor. — Gospa B. Kolenska, Vršovice pri Pragi, Češko,
76.000 iJLrl
1 komad K 3--
Vsled balkanske vojske sem prisiljen 75.000 komad, iinit. srebrnih ur z izvrstnim- 3(1 ur tek. an-ker- remont, kolesjem na kamnih tekoče, ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno prodajati :
2 komada K 5’70,
5 komadov K 13‘80. — ilelno pismeno jamstvo. — Broz rizika. — Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. — Hozpošilja se po povzetju.
Centrala ur SIMON LUSTIG,
Neu Sandez št. 361.
Pivovarna v Lescah
zastopnike
in
» potnika --
za Kranjsko, Koroško in Primorsko.
2 motorja
za električni obrat, eden 4, drugi 5 H-P. 300 voltov, eden popolnoma nov, se prodasta za vsako ceno pri A. TRINK, Ljubljana, Linhartova ulica št. 8.
Kavarna ,Central4.
KONCERT
od danes naprej vsak večer v Ljubljani znane in priljubljene dunaiske elitne damske kapele B. II. Dfetrieli.
Vso noč odprto.
Vstop prost.
, SANATORKJM • EMONA J
1 ZA-NOTRANJE -IN-KIRURG IONE -BOLEZNJ.
•PORODNIŠNICA.	1
[ LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA-4 1
.^ep-zdrmnk: prjman j • DR- FR. DERGANC
-V
Modistinja
Minka Horvat, sSlft.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za mo-distke. *— Popravila se točno in najcenejše izvrše.
L-
m
»BALKAN«
Trgovska, spedicijska in komisijska del. dražba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33Telefon št. 100. (Centrala; TUST)
mednarodna špedicija, spcdieije in zacarinanje-vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleli. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve “in preražanjc p« Itift trn v meslu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih-skladiščih. Omotacije itd.
Spedieiiski urad, generalni zaslop in prodaja voznih listov: „llaluialie“ delniške uarobrodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obratno ter Trat-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovib & Co, Trst Avstrijskega Lloyda Cunard-Liiie za I. in II. razred.
Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke".
Zmems cen©.	Točna.	pcstrežtoa.
3=
Naznanilo.
■
■
■
Prijazno naznanjam slav. občinstvu, da sem prčvzel s 1. majem
mestno kopališče in restavracijo Jolezija"
ter bodem tudi tam izvrševal svojo gostilniško obrt. Cenjenim go'-slom in obiskovalcem kopališča se bode postreglo z dobrim pristnim vinom, vsaki dan s svežim pivom kakor tudi kavo, čajem, mlekom in drugimi mrzlimi jedili. Kopališče je vsak dan odprto od pol 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer in sicer ob delavnikih dopoldne samo za dame.
Cene kopeli so: Kopeij 12 vin., kabina za eno osebo 30 vin., rjuho 12 vin., brisačo 8 vin., plavalke 12 vin., peščeno kopeij 12 vin, za dame je na razpolago tudi kopalna obleka.
Poleg kopališča je lep senčnat park Hribarjev gaj. .*. .*. Za mnogobrojni obisk se najuljudneje priporoča
Tomo Korbar, gostilničar.
■
■
VELIKI OKASIJSKI TEDEN!
Za gornja in spodnja krila. |
Ogromna zaloga od najenostavnejše
■
■
m
m
«
r.
1
d° najmoder-
JM/V nejšeJasone, po Ij čudovito nizkih JV cenah.
Pariške modele in
ltonleltcVjo za dame, deklice, gospode in deške priporoča
Angleško skladišče oblek 5
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. J
Telefon 132.
Telefon 132. m
r1
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini • ...     tvrdke	R.	MJKLAUC -...
Sr „Pri Škofu44
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica, s FoseTzen ©ddleleJk: v prvem nadstro-p.m.. ; Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
3:
mofonov, ork«-itd.
ZET1- 33©/t3©l
Gorica. Stolna n lica itev, S—4.
Proda]« n« obroke.	Ceniki	fžanko.
»Učiteljska tiskarna"
v Ljubljani
r. z. z o. z.
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d.
:: Litografija ::
Telefon štev. 118.
V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red.
diplome i. t. d. i. t. d.
000
Najokusnejša izvršba in najnižje cene.
99
:: Stereotipija ::
Cck. račun štev. 76.307.
Najnovejše
kravate
za gospode,
pentlje, samovez-nice in vse druge modeme fazone, ovratniki, zapestnice, naramnice, podveze, nogavice, palice, dežniki, različni gumbi, ščetke, milo, parfumi i. t. d. po skromnih stalnih cenah
v modni in športni ===== trgovini - —
P. Magdič,
Ljubljana
nasproti glavne pošte.