u Protituberkulozni teden Sestavil Dr. Stepati Ivič specijalist za pljučne bolezni. Celje 1935. Protituberkulozni teden % Sestavil Dr. Stepan Ivic specijalist za pljučne bolezni. t Celje 1935. Založil? krajevna protituberkulozna liga v Celju v poučne avrhe. I Sitt Tisk Zvezne tiskarne v Celju A. Splošno o tuberkulozi 1. Vsak kašelj, ki dolgo traja, iz- kašljevanje izpljunka s krvjo, pogo¬ sto prehlajenje vzbuja sum tuber¬ kuloze. ' 2 . Tuberkuloza je enako kakor da- vica, tifus, Škrlatica, kolera itd. na¬ lezljiva bolezen, ki jo dobi človek v družini ali pa tudi izven^nje. 3. Povzročitelj bolezni je po Rober¬ tu Kochu leta 1882. odkriti bacil tu¬ berkuloze, ki ima obliko palčice. 4. 'Najnevarnejši vir (objekt) infek¬ cije je bolnik, v čigar izpljunku so stalno Kochovi bacili tuberkuloze. 5. V vsaki najdrobnejši kapljici takega izpljunka, je več milijonov ne¬ varnih sovražnikov človeškega orga¬ nizma. 6. Bolezen se prenaša z bolnega na zdravega človeka s temi drobnimi kapljicami, ki pršijo pri vsakem kaš T lju po zraku in jih potem človek vdi- 3 hava, ali pa z dotikom bolnika in njegovih predmetov. 7. Tuberkuloza ne napada samo pljuč, temveč tudi ostale organe, ka¬ kor: kosti, zglobe, kožo, grlo, čreve¬ sa, vranico, jetra, oči itd. in končno ves organizem. 8. Tuberkuloza se deli na tri stadi¬ je. Navadno se začenja v bližini pljučnih žlez. in odtod se krvnim ali pa limfnim potom širi dalje po osta¬ lem organizmu. 9. Vse pljučne bolezni niso tuber¬ kulozne narave. Obstojijo še druge pljučne diagnoze, kakor pljučna sifi- lida, rak, navadni bronchitis, bron- hiektazija (razširjenje dihalnikov), pljučni absces in gangrena, kronič¬ ne pljučne otekline (tumori) itd. 10. Prva infekcija s tuberkulozo se pojavlja povečini v prvih otroških letih. Tuberkuloza pljučnih vršičkov je že tretji štadij tuberkuloze. 11. Tuberkuloza je, kakor tudi ostale težke bolezni, tembolj ozdrav¬ ljiva, čim pravočasneje se ugotovi 4 njena diagnoza in čim bolj zgodaj se začne njeno zdravljenje. 12. Za strokovno in pravilno zdrav¬ ljenje te nevarne bolezni imamo raz¬ lična okrevališča, zdravilišča in bol¬ niške oddelke. Kot kontrola razšir¬ jenja te bolezni med ljudstvom m umrljivosti vsled nje nam služijo pro¬ ti tuberkulozni dispanzerji, ki tudi zdravijo, delijo nasvete in opravlja¬ jo higijensko kontrolo v bolnikovi okolici in družini. 13. Cesto pomaga dober zdravniški nasvet, po katerem se bolnik stalno ravna, več nego marsikatero v časo¬ pisih priporočano zdravilo. 14. V sanatorijsko zdravljenje pri¬ dejo le oni bolniki, pri katerih je do¬ volj izgleda za dobro ozdravljenje. Vsi brezupno težki slučaji zadnjega stadija odprte tuberkuloze pridejo v bolniške oddelke ali azile, da se tako odstrani iz bolnikove družine glavni vir okuženja. 15. V glavnem se tuberkuloza deli v odprto in zaprto obliko bolezni: prva s pozitivnim nahajanjem baci- 5 la v izpljunku, zaprta pa z negativ¬ nim izpljunkom. Potem se deli še v eksudiativno in produktivno-ciirotič- no. Prva z uničujočim in prodorno galopirajočim značajem, imenovana tudi kataralna ali vlažna forma. Pri tej bolnik precej mnogo izkašljuje. ima povišano temperaturo, se znoji ponoči, ima ek*;odat (vodo) v pleu- ralni votlini i. t. d. Druga forma je kronično ustavljena in suha ter se slednjič konča z zaapnenjem. 16. Krvavitev iz pljuč je važen simpton tuberkuloze, a krvavitev se pojavlja tudi pri kakšni drugi pljuč¬ ni bolezni. Iz pljuč lahko krvavi po¬ polnoma lahek in začetni bolnik, težko bolni pa ne. To je popolnoma stvar slučajnosti. Krvavitev iz pljuč je odvisna tudi od atmosferskih raz¬ mer. 17. Zunanji izgled bolnika lahko prevari laika. Večkrat boleha dobro rejena in v obrazu polnokrvna, rde¬ ča oseba na težki eksudativni in ka- vernozni tuberkulozi, na videz, zelo slabi in suhljati pacijenti pa imajo 6 iažjo kronično, že ozdravljeno formo tuberkuloze. 18. Tuberkulozna infekcija se pre¬ naša tudi od nekaterih domačih ži¬ vali na človeka, n. pr. od krave, pe¬ rutnine, ptic itd. Znano je tuberku¬ lozno obolenje človeških čreves, ki izhaja od svežega mleka krave ali koze, ki je bolna na tuberkulozi. 19. Hripa in močno prehlajenje je večkrat samo reaktivacija ali obno¬ vitev že ozdravljenega ali umirjene¬ ga tuberkuloznega procesa pljuč. Pri zasliševanju težjega ali lažjega bolnika večkrat čujemo, da je prebo¬ lel hripo ali močno prehlajenje s temperaturo. Ti bolniki, zlasti če so v bližini tuberkuloznega vira, mora¬ jo biti takoj natančno preiskani in rentgenološko kontrolirani. 20. Za okolico in ogroženo družino moramo skrbeti še bolj, nego za tež¬ ko bolnega pacijenta. B. Nasveti za tuberkulozno bolne • 1. Že pri prvih sumljivih znakih, kakor kašlju, bolečinah v prsih, tež- 7 kem dihanju, utrujenosti, izgubljanju teka in teže, nočnem znojenju, povi¬ šanju temperature itd. poišči zdrav¬ niški nasvet in pomoč. 2. Ne čakaj, da se bolezen močno razširi po pljučih in pride vsaka po¬ moč prepozno. 3. Ce je materij el no mogoče, poišči čimprej sanatorijsko zdravljenje, če to odredi domači zdravnik ali spe¬ cialist. 4. Ne pljuvaj 'povsodi okrog, mar¬ več v lastni robec ali pa % pljuvalnik z razkuženo tekočino. 5. Pri kašljanju bodi od zdravega oddaljen vsaj en meter, glavo obrni na nasprotno stran in nastavi robček z roko široko pred usta. 6. Izpljunek in vse predmete, ki jih bolnik uporablja, dobro razkuži in uniči ali pa postavi nekaj ur na solnce. 7. Vsak dan najmanj dvakrat, zla¬ sti pa pred večerjo, kontroliraj teles¬ no temperaturo. 8. Reguliraj stolico, prebavo in tek. 8 9. Ogibaj se močnega kašljanja, ker se bolezen s tem šili x>o zdravem de¬ lu pljuč. Nasprotno pa zadrževanje kašlja pomiruje in ozdravlja bolezen. 10. V primeru krvavenja iz pljuč se priporoča popoln telesni in duševni mir. Bolnika poštavi v napol ležeč položaj. Položi mu na prša led ali vrečico s peskom in takoj poišči zdravniško pomoč. 11. Bolna pljuča potrebujejo mir in ležalno kuro, ki se mora strogo iz¬ vajati med 2. in 4. uro po kosilu. Ta¬ kim bolnikom se dovoljujejo tudi majhni izprehodi, toda samo po rav¬ nem. 12. Strogo prepovedano je solnčenje bolnikov, ki imajo aktivne znake tu¬ berkuloze (povišano temperaturo, kr¬ vavenje iz pljuč, svež katar s kaš¬ ljem, bolečinami itd.). 13. Vsak bolnik z odprto tuberku¬ lozo mora imeti lastno sobico in last¬ no posteljo. Kjer je to nemogoče, mo¬ ra biti njegova postelja oddaljena od ostalih najmanj 3 do 5 metrov in za¬ ščitena s špansko steno. 9 14. Priporoča se, da spiš po mož¬ nosti vse leto pri odprtem oknu; ho¬ di zgodaj spat in zgodaj vstajaj. 15. Prepovedane so vse alkoholne pijače in kajenje, ker ti strupi samo pospešujejo razvoj tuberkuloze. 16. Solnčenje je dovoljeno samo onim bolnikom, ki imajo izvenpljuč- no tuberkulozo, in onim z docela za- » četno tuberkulozo pljučnih žlez ali pa z že ozdravljenim in zapri jenenim procesom pljučnih bolezni. Kedaj in kako dolgo se smejo tudi ti bolniki izpostavljati vplivu sol učnih žarkov, odreja zdravnik sam. 17. Mir, solnce, svetloba, dobra hrana, telovadba, šport, dobre higi- jenske razmere in snaga so največji sovražniki tuberkuloze. Nasveti za zdrave Utrdi odpornost lastnega organiz¬ ma z dobro hrano, športom in telo¬ vadbo, solncem, Zrakom, snago in lii- gijenskim načinom življenja ter ga tako pripravi za borbo proti nevarni tuberkulozi. 10 2. Stanovanje mora biti suho, snaž¬ no, solnčno in dovolj prostorno za vso člane družine. 3. Živi solidno in ne udajaj se pre¬ komernemu uživanju alkoholnih pi¬ jač in kajenju. 4. Spi po možnosti vse leto pri od¬ prtem oknu, umivaj se zjutraj do pa¬ su in telovadi, ko vstaneš. 5. Ce se počutiš slabega, utrujene¬ ga, prehlajenega, se ogibaj bližine tuberkuloznega bolnika, ker je ta¬ krat tvoj organizem najbolj občutljiv za nalezljivost s tuberkulozo. 6. Ne spi v isti sobi, še manj pa v isti postelji 'kakor tuberkulozni bol¬ nik. 7. Ne poljubuj se s tuberkuloznim bolnikom. Če kašlja, bodi od njega oddaljen najmanj 1%—2 metra, obr¬ ni glavo stran in opozori bolnega, da dene roko ali robec pred usta. 8. Če daš takemu bolniku roko in posebno še pred jedjo, si dobro umij roke in lice ter izperi grlo. 9. Vsi, ki so stalno v bližini t-uber- 11 kuloznega bolnika, potrebujejo naj¬ manj enkrat na leto kontrolno pre¬ iskavo, zlasti z rentgenom. 10. Nasvetuj tudi drugim, zlasti otrokom, vse te preventivne mere za obrambo pred jetiko, ker so otroci še najbolj podvrženi infekciji s to bo¬ leznijo. 11. Stalno kontroliraj telesno težo in v trenutkih indispozicije tudi te¬ lesno vročino, ker je tuberkuloza za¬ vratna, pritajena bolezen in človek nikoli ne ve, kedaj se ta bolezen začne. 12. Ne puščaj v sobo tuberkulozne¬ ga nobene osebe razen one, ki jo do¬ loči zdravnik za postrežbo bolnika. 13. Vse sobne predmete, kakor pod, vrata, stole, mizo itd. briši z vlažuo cunjo, namočeno v kakšno desinfek- cijsko tekočino. 14. Tuberkuloznega mrliča nikakor ne poljubuj in pazi, da se po bolni¬ kovi smrti dobro razkuži soba in vsi predmeti, ki jih je uporabljal. 15. Preventivne mere so vsekalco nujno potrebne, ker se zelo lahko pri 12 vsakem koraku okužimo z bacili tu¬ berkuloze. Dobra odpornost organiz¬ ma in takoj izvršeni nasveti zdrav¬ nika bodo prav gotovo preprečili na- daljno prodiranje eventualno nastale- začetne tuberkulozne infekcije. 13 « I, Univerzitetna knjižnica Maribor S 5152 000507688 COBISS O