Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piše prof. J. Zidanšek.) 17. Iz Jeruzalema v Jeriho; Betanija; med roparji; mrtvo morje. Komu bi ne bila dobro znana prilika Gospodova o usmiljenem Samarijanu? «Neki 6lovek je šel od Jeruzalema v Jeriho. Gredč pade med razbojnike. Ti ga slečejo, z ranami obdajo in na pol mrtvega puste. Primeri se pa itd.» Glejte, v te nevarne kraje smo se tudi mi odpravili v ponedeljek 25. aprila, ker obiskati smo hoteli Jeriho, mrtvo morie in Jordan. Predpoludne smo si namre6 bili ogledali tempeljski trg, ob 1. uri popoludne je pa že pred hišo 6akalo 16, sicer ne lepih, pa zato mo6nih ko6ij za to zelo zanimivo, pa tudi težavno vožnjo skoz judovsko puš6avo. Nekteri romarji se niso hoteli voziti, ampak so vso pot rajši jahali; to je tukaj tudi najpametneje in vsakemu svetovati, ki je nekoliko jahanju privajen, ker vožnja po silno slabi cesti je huda. Pa eden jezdec se je bil hitro naveli6al jahati, ker mu je arabski konj vedno hotel skokoma dirjati; utrujeni jezdee prišel je k nam in prosil, da bi ga na voz sprejeli; to se je tudi zgodilo in niego- vega ognjevitega arabca smo v Jeruzalem nazaj poslali. Najlepše ali najprimerniše bi sicer bilo peš potovati po.tej cesti, po kateri je ve6krat korakal Kristus Gospod v sredi svojih apostolov; in zares, pogosto so nas srečavale manjše trumice ruskih romarjev, ki so bili celo zaprašeni in zagoreli od peš hoje; samo mnogo več 6asa potrebuje se pri tem na6inu. Kedar se je Zveli6ar naš od vshodne strani bližal Jeruzalemu, oglašal se je rad v prijaznem selu Betaniji ob vznožju Oljske gore in si odpo6il pri svojem ljubljenem prijatelju Lazarju. Tudi mi smo tukaj obstali, da obiš6emo dva znamenita tamošnja kraja, namre6 grob Lazarjev in pa kraj, na katerem je stala njegova hiša. Od vozne ceste do sedanje zelo borne vasi Betanija, morali smo še precejšen kos hoditi navzgor po strmi poti in beraški vaš6ani so imeli prilike dovolj, nas nadlegovati s svojim ve6nim »bakšiš*. — Grob Lazarjev je še dobro ohranjen in sicer v svoji stari obliki, sarao vhod je drug. Turki so bili namre6 tako ljubeznjivi (ali kaj?), da so ravno pred Lazarjev grob malo mošejo sezidali in seveda kristjani zdaj niso mogli ve6 obiskavati kraja, ki slovi radi velikega Kristusovega 6udeža. Pa kristjani tudi niso bili Ieni in bedasti, ampak so si na drugi strani izkopali vhod do groba. Zato se mora dandanes po ozkih in strmih stopnicah navzdol pod zemljo iti, predno se pride do neke temne votline, do groba; in ker je tu prostora le za 2 61oveka, zato je ta obisk precej dolgo trajal; vsakdo je hotel namre6 tudi nekaj moliti, da dobi odpustek. — Kraj pa, kjer je stala gostoljubna Lazarjeva hiša, je dandanes prazen In videti so le razvaline ali od kakšne hiše ali pa od cerkve, ki je najbrž v srednjem veku tukaj stala. Odtrgali srao si nekaj rožic, ki so rastle med podrtijami, v spomin na dve blagi cvetlici, ki sta ob Kristusovem 6asu tu cveteli in živeli, namre6 tiha in ponižna vijolica: Marija in pa v dejanski krš6anski ljubezni cveteča in plamte6a roža: Marta. Hitro za Betanijo pelje cesta zelo navzdol in se vije po ka6je. V dolinici smo zopet malo postali pri studencu sv. apostolov, ki so gotovo ve6krat iz njega vodo zajemali. Mi smo le samo okusili to studen6nico, ker ni varno in zdravo, je ve6 piti; saj žeje si itak ni mogo6e ugasiti v tamošnjih krajih. Ko sem nekega o. IrančiSkana prosil, naj mi vendar pove, kak pripomoček zoper žejo, me milo pogleda in pravi: ^Najboljše je v teh krajih, 6e 6lovek žejo voljno trpi». Da so te besede resni6ne, uvideli so posebno tisti, ki so si s pitjem 6iste vode nakopali neko prav sitno telesno nadlogo. Kaj pa je to? Ali smo mi tudi zašli med razbojnike ? Tu pa tam se prikaže kak čudno opravljen, pa s sabljo in puško dobro oborožen jezdec, nas hudo pogleda in potem izgine; pa 6ez nekaj minut nam pride že zopet pred o6i ista strašna 6loveška prikazen na brzem arabskem konjieku; zdaj nismo dvomili ve6, da se res nahajamo v roparskih krajih. Sicer se pa nam ni bilo treba bati za premoženie in življenje, ker smo se že bili odkupili pri roparskem glavarju z 200 gld. Zato nas je pa tudi ta šejk (kakor ga tam imenuiejo) s svojim svakom vred ves 6as spremljal do Jerihe in nazaj v Jeruzalem in nas varoval, da nas ni kteri drugi ropar napadel; in res, ni6 se nam ni hudega zgodilo; o drugih romarjih pa, ki se niso hoteli tem roparjem v varstvo izro6iti, smo zvedeli, da so bili celo oplenjeri in sle6eni. — Cutim, da se bo nekterim biavcem zdela ta povest neverjetna in — predebela; toda resni6na je povsem, ker sem se sam prepri6al, da \e ta pot še dandanes ravno tako nevarna, kakor je bila ob Kristusovem 6asu. V Afriki in Aziji so pa6 celo druge razmere, kakor v Evropi; tam jim je malo mar za našo omiko in pravico, ampak vsak si pomaga sam, kolikor si zna in more in ne povprašuje, jeli dovoljeno ali ne. 0 teh roparjih, ki se imenujejo prav za prav Beduini, hočem še nekaj ve6 povedati. Beduini prebivajo v vseh puš6avah svete dežele, v dolini Esdrelon in onkraj Jordana. To je tisto ljudstvo, o kterem pravi prerok Jeremija (49, 31): «Ki brez skrbi prebiva; nimajo ne vrat ne zapahov; sami prebivajo.> Živijo pa po zapovedi, katero je Jonadab dal Rehabitom (Jerem. 35, 6—8): «Ne pijte vina ne vi in ne vaši otroci na vekomaj, in ne zidajte hiše, in semena ne sejte, in vinogradov nikar ne zasajajte in ne iraejte, ampak v šotorih prebivajte vse svoje žive dni, da boste dolgo živeli v deželi, kjer ste tujci.» Posamezni rodovi so ali celo samostalni ali pa Turkom podvrženi. Ve6 rodbin skupaj ima enega glavarja ali šejka, ki mora biti bogat, hraber, gostoljuben in zgovoren; za pomo6nika ima sodnika, ki ne zna brati, ne pisati, ampak sodi le po stari pravdi in navadi. Denarja nimajo mnogo; bogat ie tisti, ki ima veliko Stevilo kamel, dolgouhih koz in mastnorepnatih ovc. Pašniki so blizu kakega vodnjaka ali ribnika; v njem se koplje 6lovek in žival, pa iz iste mlake zajemajo Beduini tudi pitno vodo za sebe in za živino. Beduinovo veselje in ponos je njegov 6il konji6ek, kterega bolj neguje in ljubi in lepše opeva kakor svojo lastno ženo. Živi se navadno le od kruha in mleka, ob praznikih pa od ov6jega in kozjega mesa. Pri gostijah mora na mizo priti cela pe6ena katnela, katero imenujejo celo priinerno «hrib6ek mesa». Noža in vilic ne potrebujeio, ker opravijo vse z roko in s prsti; 6e imaio kakšnega ljubega gosta, mu tudi sami v6asi kak dober grižljej v podobi kroglje zme6kaio in potem v usta potisnejo; zelo radi pijejo 6rno kavo, pa brez sladkoria. Gostoljubni so 6ez mero, ker tujca vprašajo šele tretji dan, po kaj je prišel k njim. Evropejcem pa6 ne zaupaio, posebno takim ne, ki znajo pisati in risati. Pa tudi slabih lastnostij imajo dovolj; so lažnjivi, goljufivi, praznoverni in pohotni; krasti in ropati pri njih ni prepovedano in ropar je zanje celo 6asten naslov. Beduin krade, kedar in komur le more, tudi prijatelju in sorodniku. Ge so tata pri tatvini dobili, ga sicer kaznujejo, pa ne zato, ker je kradel ali skušal krasti, ampak ker je bil tako neroden, da se je pustil zasačiti. Hudobnežev ali zlo6incev tara ne zapirajo in tudi ne tepejo, ampak za kazen mu vzamejo eno ali ve6 ovac. Njihova vera je mohamedanska, pa si jo vejo zelo prikrojiti po svojih nazorih; postijo se pa6 strogo, ker v postnem 6asu ni raogoče Beduina pripraviti, da bi se obteš6il pred soln6nim zahodom; krš6anski misijonarji le malo dosežejo med temi nomadi ali cigani, ker so danes tukaj, jutri tam; zlata, neomeiena prostost iim gre 6ez vse in zato ludi ne pustijo svojih sinov med turške vojake jemati. Iz vsega tega lehko posnamemo, da so Beduini neko posebno in 6udno ljudstvo in po naravi in zna6aju celo podobno svojemu pradedu Izmaelu, o katerem beremo v 1. Mojz. knjigi 16, 12: «Ta bo divji 6lovek; njegova roka bo zoper vse in roke vseh bodo zoper njega, in bo postavil šotore vsem svojim bratom nasproti.> Po triurni vožnji pripeljali smo se v Han Hadrur, k usmiljenemu Samarijanu; tako se namre6 imenuje edina gostilnica, ki se nahaja na potu iz Jeruzalema v Jeriho. Pa nikar ne mislite na tako kr6mo, kakor so pri nas; ampak jutrovski Han je precej velik prostor pod milim nebom, obdan od vseh strani z mo6nim zidom; v kakšni votlini pa ima oštir svojo shrambo za vino, kavo itd.; najbolj me je veselilo, da sem tu v puš6avi dobil v roke steklenico Ge6evega (G6tz) piva iz Maribora; zdelo se mi je, kakor bi mi bil kdo pozdrav poslal od daljnega doma, dasi ne poznam imenovanega pivovarnarja in tudi ne njegove pivnice. Dobro je bilo, da so se tukaj ne samo romarji poživili, ampak, da so si tudi konji odpočili in nakrmili, ker hujši del potovanja nas je šele 6akal; 6im dalje, tem slabša je bila cesta in vožnja težavniša; prisli smo na tako nevarne kraje, da smo morali vsi z vozov stopiti in nekaj 6asa peS iti. Razveselili smo se, ko smo z vrha prvokrat zagledali mrtvo morje, ki leži mirno kakor svin6nata teko6ina globoko v dolini, namre6 blizu 400 m. nižje kakor sredozenasko morje; a prijetniši je bil pogled na jordansko planjavo, ki se razprostira kakor dolg zelen trak od juga proti severu; toda zdaj smo še bili Io6eni od nje po visokih hribih, strašanskih prepadih in dolgo6asnih puš6avah. V tem kraju spominjal sem se nehote besed psalmistovih: • Brezno kliče brezno o slapov tvojih glasu.» (Ps. 41, 8). Sicer smo se ravno tukaj lehko prepri6ali, da prebivajo v puščavi razun Beduinov še tudi drugi ljudje, namreč menihi, ker pri sredi visoke gore zagledali smo na skalo zidan samostan grških menihov; kakor si orel napravi gnezdo med v nebo štrle6im skalovjem, tako so si ljudje tukaj zgradili nekako trdnjavico, do katere vodi samo ena ozka in strma pot. Nekaj ur proti jugu v Cedronski dolini nahaja se še drug enak samostan, a ta je slavnejši in starejši od zgornjega; imenuje se Mar Saba; v prvih krš6anskih stoletjih je neki bilo po celi judovski puščavi 50 manjših ali ve6ih samostanov, ki so se imenovali lavre; v njih so puš6avniki spokorno in sveto živeli: oropali so tudi, pa ne drugih ljudi, ampak samega sebe, da bi jih ničesar ve6 ne vezalo na ta svet in bi si tako lažje pridobili nebesa. V Mar Sabi je prebival slavni cerkveni u6enik sv. Janez Damaš6an in v bližnjem gorovju ob potoku je bojda živel prerok Elija, ko so mu krokarji donašali kruha in mesa. Solnce ie že zahajalo, ko smo prišli v Jeriho; pa 6udno smo gledali, ker nikjer ni bilo videti kakšnega mesta ali lepih visokih hiš, temve6 zelo siromaško mohamedansko in beduinsko selo. Samo dve zidani hiši se držita bolj ponosno in to sta dve gostilnici, v katerih Evropejci kr6marijo. Ena od teh ima z velikanskimi 6rkami napis: «H6tel Jordan,> kamor so nas popotnike vse vtaknili; ker pa v hiši ni bilo dovolj prostora, zato so bili na prostem postavili štiri šotore, v katerih je preno6evalo kakih 20 romarjev. One, ki so prebivali v hiši, mu6ila je neznosna vro6ina in jim vsled tega ni bilo mogo6e spati; v Jerihi in sploh spodnji jordanski dolini je namrač tako vro6e kakor v Alriki; tisti pa, ki so v šotorih stanovali, imeli so sicer dobrega, svežega zraka dovolj; toda spati tudi niso mogli, ker nadlegovali so jih komarji in muhe in okoli njih regljale so neštevilne žabe, tulili so volkovi (šakali) in nek muhast osel se ni utrudil pozno v no6 popevati svojo slavno znano (?) pesem i-a-i-a. Smejati smo se morali, ko je nek romar iz prvega nadstropja zakričal: «Napravite vendar nekaj, da bo osel vtihnil!» in ko so mu oni iz šotorov odgovorili: »Ljubi gospod, povejte nam samo še to: kako naj dolgouhcu grdo riganje vstavimo? ali mu naj vrat zadrgnemo?!* Ob 4. uri zjutrai je že zadonela trobenta brata Krescenca, pa ne zato, da bi se za6elo zidovje rušiti, kakor se je nekdai v stari Jerihi, ampak da bi nas njen glas vzbudil in povabil na izlet k mrtvemu morju. Naši vozniki preno6ili so tudi s svojimi konji vred pod milim nebom in zato so bili hitro pripravljeni, da so nas popeljali dobro uro skoz puš6avo do tega 6udnega jezera ali morja; čudno je gotovo, kar se že na pr. tudi v tem kaže, da ni bilo mogo6e pripraviti konja, da bi se približal morju ali da bi le malo okusil njegove vode. Mrtvo morje je Siroko 6ez 5 ur, dolgo pa 20 ur; na sprednji ali severni strani priteka Jordan, na južni so pa nekdaj stala ne6istosti vdana mesta Sodoma, Gomora in še tri druga, katera je morsko valovje za vselej pokopalo in požrlo; na obeh straneh po dolgem pa se vzdiga visoko, pa celo golo skalovje in gorovje; od vshodne strani pozdravljala nas je gora Nebo, s katere Je smel Mojzes gledati obljubljeno deželo. Nobena rastlina ne raste blizu morja in nobena ribica ne plava v njem, ker njegova strupena voda in vžeplenast vzduh — vsako življenje hitro umori. Noben 6olni6 ali barka ne jadra po njem in nobene hiše ali vasi ni videti v njegovi okolici, katera je vsako jutro pokrita z belo, slano roso. Zares to morje je mrtvo in vsakdo 6uti, da so se morale tukaj nekdaj goditi strašne re6i in prikazni. Neki romar (slavni Alban Stolc), ki je pred 501eti obiskal sv. deželo, opomni kaj modro, da \e na tetn kraju Bog zapisal 20 ur dolg stavek ali zapoved in ta važna zapoved (ali bolje prepoved) se glasi: «Ne prešestuj!* Smešničar. V nekem razredu so se preu6evale zgodbe sv. pisma v skupinah po dveh letih. Ker so za6etkom Solskega leta prihajali novi u6en,ei v ta razred, seveda niso mogli odgovarjati vprašanjem iz prejšnjih let. Tako se zgodi, da u6enec ne odgovori na neko vprašanje. Katehet ga vpraša: »Kako dolgo se že u6iš sv. pisma?« — »Od Kristovega rojstva«, odgovori de6ko. — »Torej ne od stvarjenja sveta?« — »Ne, pa ta moj sosed je že tako dolgo tu.« Učitelj veronauka re6e v Soli, naj vsak 6lovek zve6er, predno zaspi, izprašuje vest. Ivanek je postal zve6er v postelji nemiren. Mati ga vprašajo, zakaj ne spi? »Da«,pravi, >gospod kapelan so rekli, da moramo zvečer izpraševati vest; iaz jo pa izprašujem že dolgo, pa mi ne odgovori ni6esar.«