UREDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, FianeEkanska ulica št. 8 (liskama f. nadstr.). Uradno ure za stranke bo od 10. do il. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi ee ne vra?ajo. Nefrankirana pisma se ne : ; sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21‘60, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26'40; m : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—. : Posamezne številke po 8 vin. • ARJA izhaja vsak dan razen nedeljejn prazniko ob pol 11. dopoldne. " ’ •, * UPRAVN18TVO se nahaja v Selenburgovi allcl štev. 6, IL, Ut uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zveže Inseratl: enostopna petltvrstlca 80 vin., pogojen prostor, poslana »; in reklame 40 vin. •“» Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo 1 ■ Reklamacije lista so poštnine proste. ........ Stev. 592. V Ljubljani, v četrtek dne 29. maja 1913, Leto III. Grofje, škofje in avstrijska mizerija. (Iz govora sodr. Igu. Daszynskega na 146. seji posl. zbornice.) V politično debato poslanske zbornice je v pondeljek posegel s sijajnim govorom poljski poslanec socialni demokrat sodr. Daszvnski. Najprvo je obračunil po zaslugi z Berchtoldovo vnanjo politiko, ki je vso državo gospodarsko upropastila m je zapravila mednaroden ugled. Potem pa je v vsej nagoti pokazal svetu izko-riščevalno poljsko šlahto in njene pomočnike. Škofe, ki so v zadnjem hipu razbili volilno reformo za gališki deželni zbor in ki sedaj v pastirskih listih hujskajo zoper narodno spravo Poljakov in Ukrajincev. Besede l)aszynskega o brezvestnem početju galiških škofov veljajo v polni meri tudi za naše pokrajine, kjer farji z neizmernim hujskanjem že okolo dvajset let zastrupljajo vse Javno življenje. Daszynski: Po izgubljeni vojni se loti prebivalstva splošna nejevolja, nezaupanje in časih obup. V gotovem pogledu lehko rečemo, da se nahaja na primer gališka dežela v stanju, kakor da je Avstrija izgubila vojno. V novembru je hitelo gališko prebivalstvo pod zastave v takem obsegu. kakor da bi šlo za vojno proti resnično nevarnemu nasprotniku. Ako pa primerjamo sedanje razpoloženje gališkega prebivalstva s prejšnjim, lehko rečemo, da je kakor nezaupnica Stiirgkh-Berchtoldovi politiki. Dolgi meseci, ki so odtedaj minuli, so odkrili vso gnilobo avstrijskih vojaških razmer; 'zakaj nekaj tednov po mobilizaciji so rezervisti že tožili o slabem ravnanju. In ako se je mogotcem zdelo potrebno marca meseca poslati princa Hohenloheia s pismom na ruskega carja, bi bilo nemara pametneje in za Avstrijo bolj zdravo, ako bi se bili dvorni lomenki dogovorili že v novembru. Tako pa je Avstrijo doletela nedostojna vloga; zakaj dostavek, ki ga je ruska vlada z dovoljenjem avstrijskega poslanika .v svojem uradnem glasilu pripojila dogovorjenemu komunikeju, je bil za Avstrijo zasluženo ponižanje in tako se je zgodilo, da so se orjaške prirrave obrnile proti pritlikavi Črni gori. Čim sirahopefneje se je dunajsko časopisje obnašalo napram Rusiji, tem nesramneje je nastopalo zoper kralja Nikolo, dokler nismo pred Skadrom tedne in tedne požirali ponižanja, ki nas je doletelo samb zato, ker je vnanji urad v časopisju aranžiral nezaslišano hujskarijo. Vsa ta poniža-nia je delirij dunajskega uradnega in poluradnega časopisja le še poostril. Vse časopisje, od glasila krščansko socialnih hijen do glasila najvišje inteligence, se je vrtelo v divjem plesu in nili slutilo ni, da Dunaj ni še vsa Avstrija, da nima pravice govoriti vimenu osmih narodov: 'dunajski trak in dunajsko purgarijo je predstavljalo za Avstrijo. Poslanec Zenker: Dunajsko meščanstvo pri tem ni sodelovalo. Sodr. Daszynski: Meščanstvo, ki trpi, ki naroča in čita to časopisje, je od boga kaznovano! Kako odurno in obenem smešno je, da so v tistem času. ko so oficirji brusili svoje sablje, borzijanska glasila vlekla svoje meče na dan. Meč iz nožnice! je zapisal šmok in prizadjal naj- globokejšo rano ugledu avstrijske diplomacije in državni ideji! Vse to se je zgodilo na povelje literarnega oddelka v vnanjem uradu. Ne bom se pečal s pc drobnostmi, kda.i in kako je lagal gospod Ka-nia in trosil svoje lažnjive vesti v svet. Že tisti, ki so mu izpostavili nravstveno izpričevalo, so najboljši dokaz, kdo je gospod Kania. Poljski pregovor pravi: Cigan pripelje za priče svoje otroke. (Viharna veselost.) Ti »ciganski otroci« so izpostavili gospodu Kania naročeno izpričevalo, ki bi ga bili spodobni žurnalisti z ogorčenjem zavrnili.— Tako se je zgodilo, da je Turčija zoper voljo Avstrije pregnana iz Evrope in da se je okolo Avstrije sklenil obroč slovanskih držav, ki so postale po vojni jačje in samozavestnejše, nego so bile pred vojno. Prav nobena nesreča ni, ako ekspanzija balkanskih držav dovede do tega, da sc strnejo državne meje z narodnim; mejami. Nobena država ne more obračati svoje politike proti temu, da se na njenih mejah porajajo narodne države v čisti obliki. Mnenje, da je za Avstrijo koristno, ako se učvrste balkanske države, potrebuje seveda malega pridržka. Balkanska vojna, ki se je — kakor pravijo — začela brez dovoljenja Rusije, je končala z moralno in materialno pomočjo Rusije in čudno bi bilo, da bi bila Rusija posodila na stotine miljo-nov balkanskim državam, le da oslabi svoj vpliv na Balkanu. Pravijo, da se d;t vse to s pametno politiko popraviti. Ampak od kedai smemo v Avstriji računiti na pametno politiko? Pametna politika v Avstriji je vražje težavna reč. To je veliko vprašanje, za katerega rešitev sedanja oficialna Avstrija in oficialna Ogrska nista sposobna; zakaj komisarijat na Hrvaškem je bankrot ogrske državne modrosti in izjemna stanja v Avstriji, zdaj tu, zdaj tam svedočijo o vsem drugem, le o pameti napram Jugoslovanom ne. Vprašanje, ki je zastavljeno Avstriji, postane življensko vprašanje, ako ne bo rešeno, in že sedaj se oglašajo glasovi — v Ev-lopl in v Avstro-Ogrski sami — da se bo kakor Turčija, ki ni mogla rešiti makedonskega vprašanja tudi Avstrija zadavila nad narodnim vprašanjem. Avstrija rešuje sama sebe z ustanavljanjem albanske države. Ampak polovica albanskega plemena pride pod tuje gospodstvo, najplodnejše ravnine in doline so odvzete tej državi, ki sloni na prebivalstvu, katero Je bilo doslej precej tuje evropski kulturi. S pomočjo te pohabljene države hočejo držati v šahu balkanske države. Ampak Albanija je slaba tolažba za tepeno avstrisko diplomacijo. Pravijo, da bo sedaj mogoče s pogodbami in z gospodarskim zbli-žanjem ustvariti »modus vivendi« z Bolgarsko in s Srbijo. Ali je kaj upanja, da stremo agrarno oblast tokra} In onstran Litve? Edino mogoča pametna politika napram Balkanu, gospodarsko prijateljstvo, je nemogoča, dokler so agrarci vseh narodov deležni izjemnih pravic. Želeti bi bilo, da ostane naša diplomacija v prijateljskem odnošaju s Turčijo v Aziji in da jo podpre zoper ruske vplive. Nai-večja nevarnost bi bila za nas, ako doseie Rusija tak vpliv v Mali Aziji, da dobi oblast nad morsko ožino in prost dostop na Sredozemsko morje, (Konec prih.) Ljubljanski občinski svet. Nadaljevanje proračunske razprave. V Ljubljani, 28. maja. Hanes je občinske svet nadaljeval in za' ključil proračunsko razpravo, ki se Je včeraj pričela. Večina se je začetkoma postavila na stališče referenta, da ima letošnji proračun izključiti vsake nove izdatke in vsako odpiranje novih virov, ter je dosledno vztrajala na tem; nikogar tedaj ni presenetilo, da je bil proračun sprejet po odsekovih predlogih skoraj brez izpremembe. Ker je bil ta rezultat pričakovati od tistega trenolka, ko je večina pokazala svoj namen in so tudi Nemci pritrdili njenemu načelu, se tudi ni mogla razviti zanimivejša razprava; kajti zajamčena brezupnost vsakega poizkusa ni element, ki bi mogel pospeševati reformno marljivost. Obveljalo Je načelo, s katerim se pri površno mislečih lahko doseže odobravanje. Ali gospodarstvo, ki se omejuje na to čednost, nikakor ni dobro go-spodarsvo. Naloga občine je razvoj; in občina je socialen organizem. Njen glavni napredek Je torej v socialnem razvoju, kateremu pa ni pomagano s samo varčnostjo. Če hoče občina v bodočnosti žeti, mora v sedanjosti sejati; to se mora vršiti razumno, previdno, ali vsekakor se mora vršiti. Duh, ki Je sedaj vladal v ljubljanski občini, ni bil prijazen tej napredni, razvojni tendenci. In letošnji proračun ostaja povsem v starem kolovozu. Zavlačenje proračuna z dvakratnim provizorijem je dala večini nekakšno navidezno opravičbo, češ da ne more prihajati sredi leta z dalekosežnimi reformami; Do prihodnjega proračuna je zdaj dobrega pol leta. Če ima večina dobro voljo, da nastopi novo pot, bo treba pridno porabiti čas. da pripravi material za modernejši proračun. Seveda je potem tudi potrebno, da pride proračun pravočasno na razpravo, ne pa *e!e zadnje dni pred novim letom. % ’ -1 Razpravo otvarja župan tir. Trtvčar ob 6. zvečer. Na dnevnem redu je nadaljevanje proračunske razprave: 111. poglavje. Poročevalec obč. sv. Mibhnuja: Pri postavki »Ceste, ulice, trgi, Izprehajaiišča« znašajo potrebščine 187.000 K, pokritje 76.491 K, primankljaj torej 110.509 K. Občinski svetnik Štembov stavi resolucijo pri tej postavki, s katero se naroča magistratu, da preštudira vprašanje pobiranja smeti, ki je doslej nedostatuo, in da poroča o uspehih občinskemu svetu. Občinski svetnik Štefe predlaga več resolucij. Občinski svetnik sodrug ti. Kristan: Odsek predlaga pri tej postavki 5000 K za izboljšanje plač mestnim delavcem. Namen Je dober, ali s 5000 K ne moremo rešiti vprašanja ureditve plač mestnih delavcev. Lansko leto, ko so mestni delavci prosili za regulacijo, sem se informiral. pa je gospod župan izjavi! da bi ve- ljala izpolnitev delavskih zahtev okrog 50.000 kron. Na svojo interpelacijo pa sem potem dobil detajliran odgovor, ki je resumiral, da bi bilo treba za primerno regulacijo 35,000 K. Jasno je torej, da se s 5000 K za pol leta ne dd doseči uspeh, ki bi pomenil zadovoljivo rešitev tega vprašanja. Vem, da se mi bo reklo, da pomeni 10.000 kron na leto lOodstotno zboljšanje. Ali procenti nas tukaj ne smejo premotiti. V sedanjih časih je malo pomagano, če ima delavec 2 kroni na dan, pa se mu zboljša ta plač* za 10 odstotkov. Razmere uradnikov. podurad>-nikov in slug smo lioteli definitivno urediti. To mora veljati tudi za delavce. Ako bo pa v proračunu v ta namen že določenih 5000 kron, se je bati, da se bo to smatralo za mejo, katere ne sme presegati regulacija. Vprašanje pa je pereče, kajti draginje ne čutijo le uradniki najvišjih razredov, ampak Še bolje delavci. Temeljita ureditev delavskih plač pa je tudi splošna občinska potreba, ker se more samo od dobro plačanih delavcev zahtevati dobro delo. Venomer se ponavljajo pritožhe, da se pometajo ulice, kadar hodijo otroci v Šolo, kadar se vozi mleko v mesto, ali pa kadar promenirajo dame. Kako pa naj se zahteva nočno delo od delavcev, če nimajo primerne nagrade za to? Predlagam torej, da se upostavi v III. poglavju v mestni proračun za zboljšanje plač mestnim delavcem 10.000 K. Poročevalec MlLohnoja pojasnjuje, da se izdeluje »Delavski red«, ki bo tudi uravnal delavske plače. Zavrača tudi Kristanovo trditev, da so se plače izboljšale le uradnikom in mestnim uslužbencem, delavcem ne. in pravi, da uradnikom ni prinesla pragmatika nobenega povišanja plač, temveč le časovno napredovanje je zanje dobrobit nove pragmatike. Le nižjim uslužbencem so se resnično izboljšale plače. Zupan dr. Tavčar pojasnjuje očitke občinskega sv. Stefeta glede škropljenja ulic. Pri tej priliki omenja, da bi bila občina zadnji mesec malone doživela delavsko stavko in da je bila pravica nedvomno na strani delavcev. Policija je obsodila tri mestne delavce, češ da so pri škropljenju ulic poškropiti tudi kakšnega pa-santa. (Cujte! Cujte!) Vsakega delavca so obsodili na tri dni zapora. (Klici: Lep red!) Mislim, da bi se tudi tukaj morali vprašati za hudobni namen. Če pa pri škropljenju ulic iz vodovoda pade par kapljic na kakšno damo, je pač težko verjetno, da bi se to zgodilo iz hudobnosti. Pri glasovanju sprejme večina postavko kakor jo predlaga finančni odsek. Sprejeta je tudi resolucija obč. svet. Štem-bova. Vsi ostali predlogi so odklonjeni. Poročevalec Milohnoja: Pri postavki »Zdravstvene In blagotvorne zadeve« znašajo potrebščine 156.739 K, pokritje 9700 K, primanjkljaj 147.039 K. Obč. sv. Hudovernik predlaga: Magistratu se naroča, da študira, kje bi se lehko napravila še ena ljudska kopel. Obč. svet. Štefe predlaga, da se naj prepusti odločitev o podelitvi podpor občinskemu svetu, ne pa magistratu. Obč. svet. sodrug E. Kristan je mnenja, da naj bi obč. svet. Hudovernik izpremenil svoj predlog v toliko, da naj se ne naroči magistratu študiranje za ustanovitev le ene nove ljudske kopeli, temveč sploh potrebo ljudskih kopeli v Ljubljani, ker Ljubljana potrebuje nemara več MAKSIM GORKIJ: Kmet in vojak. Pred vrati bele kantine, ki luka izza starega vinograda, v senci gostega listja vinske trte, ki ga prepleta slak in majhne kitajske rože, sedita slikar Vincenzo in ključavničar Oiovanni pri steklenici vina. Slikar Je majhen, čokat in temne polti; iz njegovih temnih oči sveti mehki, zamišljeni smehljaj sanjača; njegova gladko obrita zgornja ustna in lica so modrikaste barve in smehljaj daje obrazu nekaj otroškega, naivnega. Usta so majhna in nežna kakor pri dekletu, roke so ozke in fine; gibčni prsti se igrajo z zJatobarvno rožo, ki jo pritiska na polna ustna, pri tem pa ima zaprte oči. »Morda ... ne vem . . . morda . . .« govori tiho in maje s fino glavo, rdečkasti kodri mu padajo na visoko čelo. »Da, da, čimbolj proti severu, tem odločnejši postajajo ljudje!« trdi Oiovanni, široko-pleč mladič z veliko glavo in črnimi kodri. Njegov obraz je bakrenordeč, nos od solnca ožgan in pokrit z belimi luskinami; oči so velike in dobrovoljne kakor pri volu in na levi roki mu manjka palec. Rjavi prsti s topimi nohti oklepajo Čašo in s svojim basom nadaljuje: »Milan in Turin sta izvrstni delavnici, kjer se oblikujejo novi ljudje in kjer se rodi novi duh. Le še kratek čas — in svet postane dostojen in razumen.« Vsenaokrog se iskre modri in zlati cvetovi, plameneči snopiči žarkov migljajo v zraku, v prozornem steklu steklenice in od časa do časa se zaiskri almandinsko vino. iz dallave prihaja nežno grgranje morskih valov. »Oh, dragi Vincenzo«, pravi ključavničar s Širokim nasmehom, »napiši vendar enkrat v verzih, kako da sem postal socialist, ti znaš tako 'dobro.« »Ne«, pravi slikar, vlivajoč vino v čaše in se nasmeje rdečemu žarku, »še nikdar mi nisi povedal te zgodbe. Koža se ti tako trdno opri-Jemlje kosti, da sem vedno mislil, da si bil rojen v njej.« »Nag in neumen sem bil pri rojstvu kakor ti in vsi drugi ljudje; ko sem bil mlad. sem sanjaril o bogati ženitvi; ko sem bil pri vojakih, sem se ubijal, da bi napravil izkušnjo za oficirja in šele, ko sem bil triindvajset let star, sem spoznal, da ni vse na svetu dobro in da se mora vsakdo sramovati, če živi kakor neumnež.« Slikar je naslonil komolec na mizo. sklonil glavo nazaj in gledal proti hribu, kjer stoje ob vznožju orjaške smreke in stresajo mogočne veje. »Nas. to se pravi našo kompanijo, so poslali v Bolonjo. kjer so bili krnetiški nemiri. Eni so zahtevali zmanjšanje najemščine, drugi so stokali in zahtevali višje mezde, zahteve enih kakor drugih so se mi zdele nepravične, ker. tako sem bil mislil, kakšne neumnosti so to: znižane najemščine in povišane mezde morajo vendar uničiti zemljiške posestnike! Meni, mestnemu človeku, so se zdele te zahteve brezmiselne in še bolj besen sem postajal, ker so nas podili iz kraja v kraj in ker smo imeli nočno službo. Ti kmetje, vidiš, so zemljiškim gospodom razdejali stroje in všeč jim je bilo. kadar so zažgali žito in če so uničili ves imetek zemljiških gospodarjev.« Počasi je izpil vino in vedno živahnejše nadaljeval: »Kakor ovce so hodili v gostih četah čez polja, nemi, resni, grozeči. Razganjali smo jih, pretili smo jim z bajoneti in včasih sunili tudi koga s puškinim kopitom; oni pa so se razkropili brez strahu in naglice na vse strani in koj nato so se zopet zbrali; dolgočasno je bilo kakor pri maši in stvar se je vlekla dan za dnem kakor mrzlica. Naš podčastnik Luoto. vrl dečko iz Abrucov, ki je bil tudi kmet, se Je zelo mučil: rumen je postal in shujšal je in nam je večkrat dejal: »Slabo je, mladiči. Bog naj me prekolne! Še streljati bomo morali!« To temno prerokovanje nam Je še bolj pokvarilo razpoloženje. Poleg tega so se še za vsakim oglom, na vsakem holmu ali drevesu prikazovale glave trmastih kmetov in njihovi hudi pogledi so nas otipavali od vseh strani. Ljudje nas seveda niso bog ve kako prijazno sprejeli. Pij vendar«, je dejal mladi Vincenzo in porinil drugu napolnjeni kozarec. »Hvala onim pogumnim ljudem«, je zaklical ključavničar s svojim grmečim basom, izpil vino. obrisal z roko brke in nadaljeval: »Nekega dne sem stal na majhnem holmu poleg loga oljkovih dreves in stražil drevesa, ki so jih bili kmetje poškodovali. Ob vznožju holma sta delala dva moža. starček in mladenič, kopala sta jarek. Vroče je bilo, sobice je pripekalo tako, da sem želel biti pri ribah; od dolgočasja sem skoraj umiral in gledal sem ves srdit na kmeta. Opoldne sta prekinila delo in Šla po kruh. Vrag vaju vzemi, mislim. Naenkrat pravi starec, ki me dotlej ni niti enkrat pogledal, nekaj besedi mladeniču. Ta odmaje z glavo, nakar mu starec jezno in glasno zapove: »Pojdi!« Mladič pride k meni z vrčem vina in reče, ne preprijazno: »Oče meni, da bi morda radi pili in vam ponudi vino.« Neumen položaj Je bil, ali končno je bilo vendar prijetno. Odklonil sem in starčku hvaležno pokimal, nakar jc starček pogledal proti nebu in pripomnil: »Le pijte, gospod, pijte! Požirek ponudimo človeku in ne vojaku in niti ne upamo, da bi naše vino poboljšalo vojaka!« Vrag te vzemi s tvojimi zbadljivimi opomjami, sem mislil, izpil sem tri požirke in se zahvalil, onadva pa sta pričela obedovati. Kmalu nato je prišel moj namestnik Sar-letinec Ugo in zašepetal sem mu, da sta onadva kmeta pridna človeka. Na večer istega dne, ko sem stražil pri podu, mi je padla opeka tia glavo. Na glavi sicer nisem bil močno ranjen, tem hujše pa na rami in še tako močno, da je vjsela leva roka kar brez življenja ob telesu.« Ključavničar se je s široko odprtimi usti in stisnjenimi očmi krepko zasmejal. »Opeke, kamni, palice«, Je zaklical s smehom. »so takrat na onem kraju dobile lastnost živih bitij in ta samosvojost neživih predmetov ie bila vzrok, da so bile na naših glavah prav krepke buške. Če je le kje stal vojak ali če Je kje šel mimo. je kar nenadoma poskočila palica od tal ali je padel prav tako nepričakovano kamen z neba. Seveda, besni smo bili vsled tega!« Oči malega slikarja so postale žalostne, prebledel je in tiho dejal: »Kadar slišimo take stvari, nas ie sram...« »Kaj naj storimo? Ljudje se pametujejo le počasi . . . Klical sem torej na pomoč in prenesli so me v hišo, kjer je ležal še eden, ki ga je bil kamen zadel v lice. Vprašal sem ga, kako da se Je to zgodilo, nakar mi je razkačen odgovoril: »Stara ženska, tovariš, stara, siva coprnica me je ranila.« Ali so jo aretirali? vpra-š\m. »Dejal sem. da sem po nerodnosti padel in se ranil. Poveljnik mi ne veruje, bral sem to z njegovih oči. Pa kaj ne. vendar ne morem priznati, da me ie ranila stara baba. Vrag. saj gre vendar za njihove glave, potem le samoposebi razumljivo, da nas ne marajo.« Tako, tako, sem mislil. Kmalu nato je prišel zdravnik v spremstvu dveh dam. Ena Je bila zelo lepa, plavolaska, očitno Benečanka, druge se ne spominjam več. Preiskali so mojo rano, ki je bila neznatna, obvezali so me in odšli.« Ključavničar je nagrbančil čelo, umolknil in sl krepko mel roke; tovariš je iznova napolni: kozarce In privzdignil steklenico, virto Se le Iskrilo v zraku kakor živ, rdeč Žarek. »Sedla sva k oknu«, je nadaljeval temno kllučavničar. »in sicer tako, da nato ni obsevalo solnce. Naenkrat sva zaslišala nežni gbs bloridlnke, ki ie hodila s prijateljico tu i idraw- novih kopeli kakor eno samo. Sodrug Kristan se pridružuje predlogu obč. sv. Štefeta, da naj odločuje o podporah ves občinski svet. Ako se razpravljajo pri tem kočljive zadeve, lehko odredi župan tajno sejo. Nato izjavlja obč. svet. Hudovernik', da iz-premeni predlog tako, kakor je bil predlagal obč. svet. Kristan. Pri glasovanju sprejme občinski svet ta predlog. Postavko sprejme občinski zastop brez iz-prememb. Poročevalec Milohnoja: Pri postavki »Šolstvo, znanost in umetnost« znašajo potrebščine 187.584 K, pokritje 47.969 K. primanjkljaj 139.615 K. Občinski svetnik Staudacher predlaga, da bi se tudi obema nemškima ljudskima šolama podelila dotacija za risalne potrebščine po 50 K in za knjižnico po 25 K, kakor jo dobivajo vse druge mestne ljudske šole. Obč. svet. Pustoslemšek predlaga resolucijo. da se poživlja magistrat, da izposluje na na ljubljanski realki, za katero toliko prispeva vsako leto. ustanovitev slovenskih paralelk. — Temu nasproti predlaga obč. svet. Pammer, da se naj izreče občinski svet za delitev slovenske in nemške realke. — Obč. svet. Steie predlaga resolucijo za ustanovitev zobne klinike za ljudskošolske učence. Obč. svet. sodrug E. Kristan: Lani je bilo sklenjeno, da se ustavi v letošnji proračun postavka za brezplačni zajtrek šolskim otrokom. To se ni zgodilo. Ali vprašanje je zaraditega še prav tako pereče in se bo treba ozirati nanj vsaj pri sestavi proračuna za prihodnje leto. Šolski zdravniki so dostikrat obupani, ker je vse njihovo delo iluzorno. Konštatirajo bolezen, a pomagati ne morejo, večina staršev je pa pre-siromašnih, da bi iz lastnih sredstev lehko preskrbela zdravila. Zlasti zobne bolezni so zelo razširjene. Vidim, da se odklanjajo v občinskem svetu vse reforme, ki bi veljale kak vinar in imam vtisk, da postopa večina pri odklonitvi alf sprejetju izključno s strankarskega stališča. Predlagam naslednje in le želim, da ne bi ostalo na papirju: Magistratu se naroča, da preštudira vprašanje brezplačnega zajtrka, ter zdravniške pomoči za šolske otroke in poroča o tern v takem roku. da bo mogoče upoštevati sklepe pri sestavi proračuna za leto 1914. Izjavljam še. da se strinjam glede realke s predlogom občinskega svet. Pustoslemška. Popolna delitev realk ima izključno nacionalistične namene, za to pa bi bil tak eksperiment vendar predrag. Poročevalec Milohnoja izjavlja, da bi sprejetje predloga obč. svet. Staudacherja povišalo potrebščine te postavke za 150 K, kar pač ni veliko. Glede resolucije obč. svet. Kristana pravi, da se ji prav rad pridružuje. Zupan dr. Tavčar pravi, da je Kristanovo očitanje, da se postopa s predlogi strankarsko, nepravično in pretirano. Opozicija je imela priliko, da bi na sejah finančnega odseka stavila predloge. Bojim se izdatkov, zato sem za odklonitev vseh predlogov, ki bi obremenjevali proračun. Pri glasovanju je sprejet predlog obč. svet. Staudacherja in resoluciji obč. svet. Kristana in štefeta. Glede na realko se glasuje o Pusto-slemškovem in Pammerjevem predlogu. (Župan meni s humorjem, da bi slovenska realka Pam-merjevega predloga najbrže ostala v poslopju Kranjske hranilnice.) Odkloni se Pammerjev predlog in sprejme PustoslemŠkov. Tudi po- • stavko sprejme večina v celoti. Naslednji dve postavki »Vojaška nastanitev« in »Raznotero« se sprejmeta brez debate in ^ izprememb. Prva izkazuje 2428 K potrebščin, 3790 K pokritja, primanjkljaj znaša 638 K; druga pa 7260 K potrebščin, 620 K pokritja, primanjkljaj je torej 6640 K. Poročevalec Milohnoja: Zadnja postavka »Izredne potrebščine« izkazuje 464.235 K potrebščin in 150.000 K pokritja, primanjkljaj 314.235 K. Pokritje sc rezultira tukaj le iz cene stavbišča na bivšem vojaškem preskrbovali-ščt Obč. svet. Štefe predlaga: Za nakup umetnin naj se določi posebna komisija in umetnine se naj spravijo v poseben prostor, kjer bodo ljudem dostopne. — Ta predlog je bil sprejet. Občinski svetnik Reisner predlaga, da naj se občinski svet izreče za to, da kakor hitro se doseže ugodno rešitev pri upravnem sodišču glede po mestnem svetu dovoljene podpore 6000 K ljubljanskemu ljudskošolskemu učitelj,-stvu, da je dobiti za to podporo izredno pokritje. — Sprejeto. Obč. svet. sodrug E. Kristan želi. da bi Slov. Filharmonija našla tiste sr:' c z ljudstvom, ki jih danes nima. Ce imajo njeni merodajni faktorji dobro voljo, jih bodo lahko našli. Vzorov za to dobi drugod dovolj. Tudi s predlogom, da se napravijo umetnine, ki jih nakupuje občina, dostopne ljudstvu, se strinja. Naposled izjavlja napram županovemu očitanju, češ da so imeli občinski svetovalci v finančnem odseku priliko za predloge. Govornik ni prišel s ploho resolucij na to razpravo, temveč se je omejeval, kolikor se je le mogel. V finančnem odseku pa ni mogel prav nič predlagati, ker tam ni član. Z javnostjo odsekove seje, ki jo je bil sam predlagal, je le toliko dosegel, da se je tnogel bolje pripraviti za razpravo. Zato odklanja neopravičeno očitanje. Občinski svet sprejme na to postavko. Glavni pregled. Finančni odsek predlaga: 1. da občinski svet sprejme proračun mestne občine ljubljanske, in sicer znašajo redne potrebščine 1,088.565 K, izredne 464.235 K, skupne potrebščine 1,552.791 K. pokritje brez doklad 936.902 kron, vse pokritje 1,464.902 K, primanjkljaj 105.889 K; 2. v pokritje primanjkljaja se dovoli pobirati mestni občini 35 °/o doklado od vseh direktnih davkov, razen osebne dohodnine; 3. za pokritje ostalega primanjkljaja se najame posojilo pri rezervnem fondu mestnega vodovoda in- elektrarne; 4. ako bi dežela odrekla mestnemu dekliškemu liceju podporo 7000 K, da mestna občina iz svojih prihrankov to vsoto; 5. najeto posojilo je vrniti v dveh letnih obrokih brez obresti. Ves proračun in resolucije finančnega odseka sprejme večina občinskega sveta. Končno se zahvaljuje župan dr. Tavčar občinskim svetovalcem za mirno razpravo in zlasti še gospodu poročevalcu. Ob četrt na devet zaključuje župan javno sejo, kateri sledi tajna. Ljubljana in Kranjsko. — Na brzovlaku ranjen strojevodja. Brzo-vlak št. 607. ki vozi z Jesenic v Trst ob 4. 23 minut, bi bila preteklo soboto, dne 24. maja lahko zadela velika nesreča. Med postajama Jesenice-Bled je nekdo zagnal proti vlaku kamen, ki je zadel strojevodjo s tako silo v čelo. da je padel strojevodja na Strojeva tla. Vlak je po zaslugi kurjača z običajno hitrostjo letel do Bleda, kjer so strojevodjo za silo obvezali, nakar je vodil vlak do Trsta. — Preiskava mleka. Tržno nadzorstvo je včeraj zjutraj že ob 5. začelo preiskavati na Dunajski cesti mleko. Preiskalo se je mleko 133 mlekaricam, ki so ga imele do 2200 litrov. V treh slučajih, t. j. 25 litrov, je bilo mleko za-sirjeno in so je denaturirali. potem pa dali mle, karicam zopet nazaj in je lahko dajo prašičem ali živini. — Na trgu se je preiskalo mleko pri 60 strankah in je bilo zasirjeno v 6 slučajih. Tudi to se je denaturiralo in dalo mlekaricam nazaj. — Konsumenti, kakor producenti se opozarjajo, da se v mesecih juniju in julijo mleko najrajši zasirja ter, da dobe po takem mleku otroci radi črevesni katar. — Mlad ubijalec. Janez Kuhar, mlad fant, pekovski vajenec na Raki, je bil pred novomeško poroto obtožen hudodelstva uboja. Z bodalom je zaklal svojega prijatelja Alojzija Hrastnika. 2e Kuharjev oče je bil ubijalec. Slabo vzgojen, je fant, izstopivši iz ljudske šole, prišel v Hrastnikovo hišo, znano gostilno na Raki, za pastirja. Ze skoro 18 let star, se je šel učit k peku Hermanu Lesjaku. Zgodaj se je udal pijači, zlasti je ljubil nesrečni šnops. Dvakrat je bil že v resnem pretepu z odraslimi fanti, nikom po vrtu. Govorili so francosko, kar prav dobro razumem. »Ali ste opazili«, je govorila, »kakšne oči ima? On je seveda kmet in postane, ko sleče uniformo, prejkone tudi socialist, kakor so pri nas vsi. In ljudje s takimi očmi hočejo osvojiti ves svet, preobraziti vse življenje, nas hočejo spoditi in vse razdejati, le zato, da triumfira slepa, dolgočasna pravičnost!« »Neumne butice!« je pripomnil zdravnik. »Napol otroci, napol živali!« »Živali — že, ali kaj je otroškega na njih?« »Oh, te sanje o splošni pravičnosti . . .« »Le predstavljajte si: jaz naj postanem enaka temu fantu z volovskimi očmi in onemu s ptičjim obrazom! Mi vsi: Vi. jaz, moja prijateljica — naj bomo z vsemi temi ljudmi s plebejsko krvjo na eni stopnji! S temi ljudmi, ki jih lehko uporabimo le za to, da krote slične ljudi, kakršni so sami. to se pravi, prav take živali...« Govorila je še dolgo in z močno strastjo. Tako. gospa? sem mislil. Ni bilo v prvič, da sem jo videl in ti veš, da nihče ne misli s tako strastjo na žensko kakor vojak. Predstavljal sem si jo bil milo. pametno, dobrosrčno in prežet sem bil z mislijo, da so aristokratje v duhovnem oziru visoko nad vsemi drugimi ljudmi. Vprašal sem tovariša, če razume francosko. Ne, ni razumel. Prestavil sem mu nato besede plavolase gospodične. Silno se je razljutil in skakal kakor hudobec po sobi in iz očesa, ki ni bilo obvezano, so se iskrili bliski. »Tako, tako,« je mrmral. » Izkorišča me le. ne da bi me imela za človeka. Zaradi nje pripuščam, da moje človeško dostojanstvo žalijo in ona mi sploh odreka to dostojanstvo! Da varujem njeno lastnino. znto izpostavljam izveličanje svoje duše!« Bil je pameten dečko in so ga besede hudo zadele. Prihodnji dan sva govorila brezobzirno dami, med tem ko je Louto le mrmral in nama svetoval: »Pazita, otroka! Ne pozabita, vojaka sta. nekai je še kakor disciplina.* Ne, tega nisva pozabila. Ali prav mnogo od nas, ali pošteno povedano, skoraj vsi so postali gluhi in slepi in kmetje, ti vrli dečki, so izvrstno izkoristili našo slepoto in gluhost. Nasproti nam so se obnašali imenitno. Priborili so zmago. Plavolaska bi se bila od njih marsičesa naučila, tako n. pr. spoštovanja poštenih ljudi. Ko smo zapuščali kraj, v katerega smo prišli z namenom. da prejivamo kri. je dobil marsikdo od nas rože. Ko smo zadnjikrat marširali skozi vas, naš niso obsipali s kamenjem in opeko, temveč z rožami. Da, prijatelj moj, in zdi se mi, da smo lo zaslužili. Neprijazen sprejem se kmalu pozabi, če je slovo dobro. Veselo se je zasmejal: »To moraš v verzih napisati, Vincenzo ...« Slikar je zamišljeno zmajeval z glavo. »Da, to bi bila izvrstna snov za majhno poetično povest. Mislim, da bi se mi posrečilo. Kdor je že prekoračil petindvajseto leto. je slab lit ik.« Zagnal je oveneli cvet, ki ga je bil držal v roki, proč in odtrgal novo rožo ter nadaljeval: »Ce je človek prehodil pot, ki vodi od materinih prs do prs ljubice, tedaj mora dalje, dalje do druge sreče . . .« Ključavničar je molčal in majal vino v čaši. Spodaj, pod vinogradi, je rahlo šumelo morje. Vonj rož je plaval v, vročem zraku. »Solnce naju napravlja prelena in premehka«, je mrmral ključavničar. »Lirične pesmi se mi nič več ne posrečijo«, je dejal Vincenzo in namršil fine obrvi, »sam s seboj sem zadovoljen . . .« »Ali si napravil novo pesem?« Slikar ni odgovoril, dolgo sta molčala oba. Slikar je zrl zamišljen v tla, veliki, neokretni ključavničar se je smehljal in dejal: »Oh, vse se lehko lepo pove, najlepša pa je lepa beseda o dobrem človeku, je pesem o dobrem človeku.« " "J" ''' 3 •X,.. ... / I mmr f-Trir* ■. obakrat je pri boju rabil nož. Kuhar je tudi v svoji novi službi bil pri Hrastnikovih, kakor bi bil doma. Z zaklanim 16Ietnim Lojzetom sta se rada imela. Le kadar je bil Kuhar pijan, se je časih izdal, da ima neko piko na Lojzeta. Tako je prišel velik semenj na Raki, dne 10. marca. Semenj je bil v pondeljek. Kuhar je v noči od nedelje na pondeljek celo noč delal v pekariji. Zjutraj, namesto da bi šel počivat, si je naložil prest, češ. da gre z njimi na semenj. To je pa bila le pretveza. V resnici mu je šlo le za pijačo in da kaj vidi na sejmu. Ze zgodaj je začel s šnopsom. Nato je pil vino in pivo. H kosilu je prišel šele po 3. popoldne. Pijan je kolovratil po sejmišču in se valjal po Hrastnikovem hlevu. Okrog 4. popoldne nastane pred Hrastnikovu hišo vpitje: Hrastnikov Lojze je zaklan. Kako se je to zgodilo? Kuhar je že dlje časa nosil pri sebi nevarno orožje, bodalo, na obe strani ostro brušeno. To popoldne ga je nosil kar za pasom. Kuhar se je v svoji pijanosti nekaj igral z desko pri oknu hleva in izbil eno polkno na tla, potem pa odšel. To pa je k nesrdči zapazil Lojze Hrastnik in šel za Kuharjem. Ustavivši ga na cesti, je zahteval, naj se vrne in naj nasadi polkno, odkoder ga je izbil. Pri tem sta se fanta spoprijela. Kuhar je Lojzeta dvakrat zavrnil, češ. pusti me. Lojze ga je še vedno držal za rokav in ponovil svojo zahtevo, naj gre polkno nasadit. Tedaj pa Kuhar zavpije tretjič: Lojze, če me ne spustiš, te bom na smrt zaklal! Kom^j je to izpregovoril, je že potegnil iz suknjiča šti-let in ga šiloma porinil Lojzetu naravnost v srce. Lojze je napravil par korakov nazaj proti hlevu, tam pa se je naenkrat zgrudil. Prenesli so ga v hišo, a že čez par minut je izdihnil svoje mlado življenje. Obtoženec je vse skesano priznal in se zagovarjal le na svojo pijanost. Porotni senat je glede uboja stavil samo eno vprašanje. Zagovornik dr. Globevnik je predlagal dodatno vprašanje na popolno pijanost (§ 523 k. z.). Temu se je državni pravdnik dr. Kremžar uprl. Senat je predlog odklonil. Tedaj pa je zagovornik stavil nov predlog, dodatno vprašanje na pregrešek po § 335; tudi ta predlog je bil odklonjen. Po precej dolgem posvetovanju porotnikov objavi prvomestnik porotniški pra-vorek: vprašanje na uboj soglasno da, toda ne v sovražnem namenu in tudi ne v popolni pijanosti. Porotni senat gre k posvetovanju. Ob pol 2. popoldne razglasi predsednik: Ker je porotniški pravorek nejasen, se morajo porotniki še enkrat posvetovati. Popoldne so se porotniki še enkrat posvetovali in vprašanje glede na uboj soglasno in brez pridržka potrdili. Ker je državni pravdnik sam prosil za izredno milost, je porotni senat izrekel kazen: 18 mesecev, vra-čunši preiskovalni zapor od 11. marca. Predsednik je vsega objokanega fanta očetovsko poučil, naj se odslej varuje posebno žganjepitja. — Odkrita ženska rokovnjaška družba na Dolenjskem. Pred približno enim letom se je izvršil pri Čužni vasi pri Mokronogu predrzen rop. 621etna Katarina Faletič iz Čužne vasi je plela na njivi korenje. Ko se je vračala z njive domov, sta jo naskočila nenadoma dva moška, ki sta imela črno pobarvane obraze. Eden je pograbil Faletičevo za vrat, jo vrgel na tla in ji zakril oči, drugi pa ji je dvignil krilo in ji odrezal žep, v katerem je imela Faletičeva 150 K denarja. Nato sta roparja pobegnila. Ko se je prestrašena žena, ki je že imela pred očmi smrt, videla, da sta roparja pobegnila, je vsta-la in hitela v Mokronog na orožniško postajo, kjer je naznanila, kar se ji je pripetilo. Na podlagi te ovadbe sta uvedla orožnika Ivan Brolih in And. Celar takoj strogo preiskavo. Šla sta od hiše do hiše, od koče do koče, preiskala in pregledala vse. Toda vse iskanje in izpraševanje je bilo zaman. Roparja sta izginila brez sledu. Poizvedovala sta tudi pri otrokih, ki hodijo po isti poti v Trebelno v ponavljalno šolo, če so videli kakšne sumljive osebe, toda tudi to poizvedovanje je ostalo brezuspešno. Čez leto dni pa se je odkrila sled, ki jih je pripeljala nenadoma do pozitivnega uspeha. Zenski spor je pomagal. Sprli sta se dve ženski v Mirni vasi pri Trebelnem in med prerekanjem so padle sumljive besede, za katere sta izvedela orožnika Brolih in Celar. Oba sta šla takoj v Mirno, ter tamkaj nenadoma aretirala posestnici 32-letno Alojzijo Skušekovo in 181etno Marijo Koprivšek. Aretacija je bila tako nenadna, da sta.bili obe ženski popolnoma prestrašeni in zmedeni. Odgnala sta vsak eno in po različnih potih v Mokronog. Med potjo sta oba orožnika izpraševala svoji jetnici o zločinu in posrečilo se je obema, da sta obe aretiranki rop že po poti popolnoma priznali. Obe sta izpovedali popolnoma konformno vsaka svojemu orožniku sledeče: Namenili sva si oropati Katarino Faletičevo. ker sva vedeli, da nosi s sabo denar. Preoblekli sva se v moške obleke, namazali obraze z ogljem, in šli čakat starko, kdaj bo prišla z njive, kjer je plela korenje. Čakali nisva dolgo. Ko je prišla mimo naju, sva se vrgli nanjo, podrli sva jo po tleh in ji zatisnili oči. Ena je dvignila krilo in ji odrezala zep. V ’^cr.r: sva našli 150 kron. — Izdali sta tfldf šice, s katerimi sta si delili plen. Posledica w je bila. da so spravili tudi te tri »levatne * ' ske pod varno streho. Ko sta orožnika Se dalje preiskavala celo zadevo, sta raz*rWn ie bila to nevarna ženska banda, ki je vala že več let predrzne tatvine, katerin n mogli odkriti. _ u ,.I(V — Cirkus Schmidt je dospel "daites $ 3 mosta v Ljubljano. Časopisje je polno predstavah. Program Schmidtovega cMni* sestavljen tako. da zadovolji vse obiskom vsakomur se nudi, kar mu najbolj ugaja- y, sebno bogato je v programu zastopana 1 ^ ska umetnost; ravnatelj Schmidt, Clarlss-^fc g. pl. Ott so odlični zastopniki v*50,®. ^ Konjski potpourri, ki ga vodita ravnate >n j gova gospa, je jako ljubek, mister A!ler^ točka: V divjini zapadnega Teksasa. Med izvrsten jokeyski jezdec in izborna ^''7$ točka: V divjini zapadnega Teksasa. p mori ali pa tudi v samostojnih točkah nai .gei klovni; med njimi se posebno odlikuje C ki z artisti Sabinom, Hombertom in Reviao * , ya * padli Grke. Grški poveljnik je uk $e govarjat! na bolgarske napade. 1» bolj koncentrirajo okrog Solun . majo svoje stare pozicije. j Velike bolgarske «*>, Atene, 29. Dočim prevgo b0*r0vi« V rda so bili boji v pangajonskem * plSi kalnega značaja, poročajo bilo na bolgarski strani 81,000 mož in 24 topov v boju. Razuntega so imeli Bolgari še 5000 ko-mitadžijev. Bolgari so očitno nameravali prodreti do obali in izolirati Grke. Tekom boja so 'dobili Bolgari po železnici še 20.000 mož in gorske topove na pomoč. Bolgarske izgube so bile velike, ker so prišli med griče, kjer jih ie grška artiljerija decimirala. V Solun so pripe-Jjali 300 ranjencev iz zadnjih bojev. Zboljšanje grško-bolgarskih razmer. Soiija, 29. Razmerje med Bolgarsko in Gr-6ko se je nekoliko zboljšalo, ker se je v vzajemnem sporazumu določila črta, ki se ne sme z hobene strani prekoračiti. V komisiji je bil tudi odrinski zmagovalec Savov. Optimizem. Pariz, 29. Vkljub temu, da je napetost med Bolgarsko. Grško in Srbijo dosegla vrhunec in je položaj navidezno skrajno kritičen ter vesti iz balkanskih in nekaterih evropskih glavnih mest venomer govore o neizogibni novi vojni, Klada v tukajšnjih diplomatičnih krogih razmeroma optimistično presojanje položaja, ker Je vojna aU mir na Balkanu tudi evropsko vpra-§anje in bi torej v skrajni sili morala Evropa nastopiti, da prepreči krvav spopad med zavezniki. Vzajemna trojica jc pripravljena posredovati. ako izrazijo balkanske države tako željo; 'če bi se pokazalo, da absolutno prevladava bojno razpoloženje med balkanskimi državami, 'bo pa vzajemna trojica iz lastne iniciative pobegla vmes, bodisi sama ali pa skupno s trojno 7,vezo. Kakršnokoli posredovanje bo skoraj go-iovo potrebno, ker so sc nasprotja med zavezniki pač tako poostrila, da sami ne bodo imeli Hovolf objektivnosti in samozatajevanja za spravo. Način posredovanja pa se mora najti in se bo našel. Vojne priprave na Srbskem. Belgrad, 29. Na srbskih železnicah Je ustav-Ijen ves zasebni osobni in tovorni promet zaradi vojaških transportov. ' PAŠIČEV GOVOR V SKUPŠČINI. Srbski ministrski predsednik govori >1|ff konciliantno. Belgrad, 28. Danes je ministrski predsednik Pašič podal napovedano poročilo o zunanjem položaju oziroma o razmerju med Srbijo in zavezniki. Ta govor, o katerem se v gotovih krogih prerokovali, da bo casus belil, češ, da ne more javno razmotrivanje razmerja med Srbijo jn Bolgarsko učinkovati drugače kakor ultima-tutn bolgarski vladi. Je razočaral šoviniste, ker je kljub odločnemu naglašanju srbskega stališča y svoji obliki lojalen in koncihanten tudi na-pram Bolgarski. Pašič je v uvodu omenil,^ da ima namen podati jasno slika vnanjega položaja in njega razvoja od postanka balkanske zveze pa doslej, in se pri tem ozirati posebno na aktualno razmerje do Bolgarske. Popolne srbsko-bolgarske pogodbe ne more objaviti z ozirom HA to, da jc njena vsebina vzajemna državna tajnost. Potem ie razlagi znane razmere v Macedoniji, ki so dovedle do reformnih zahtev, ‘do ustanovitve balkanske zveze in naposled do vojne Zmaga nad Turčijo še ne rešuje balkanskih vnraSsmi. Po osvoboditvi izpod turškega gospodstva prihaja vprašanje razdelitve osvojenega ozemlja in bodočih mej. Rešitev teh vnrašani odloči bodočnost balkanskih narodov, katerih interesi so prizadeti pri tem problemu tako da ie javno razmotrivanje zadeve težavno in kočljivo. Zaveda se, da je treba odtehtati vsako besedo in se varovati vsakega izraza, ti bi mogel učinkovati kot zahtev in izzivanje. Vlada bo porabila vse moči, da obvaruje legitimne interese srbskega naroda. Z enako ' nemo pa hoče tudi delovati na to, da se ohrani balkanska zveza, ki j£ pogoj in podlaga razvoja in lepše bodočnosti Jugoslovanov. S tega stališča se bo vlada prizadevala, da doseže pravično razdelitev osvobojenega ozemlja, ki se bo strinjala z interesi zaveznikov in z razmerjem žrtev vojne. Rešitev tega vprašanja s Crno goro ne povzrocuje težav ker so rezultati vojne ipso faeto podali razdelitev med Srbijo in Črno goro. Če bi kljub temu nastal kakšen nesporazum, je pokhca.no razsodisce, da ca reši. . , Naše meje z Albanijo so določile velesile na londonski konferenci, ki je vzela za podlago etnografični položaj. Razmerje med Srbijo in Bolgarkso. Je prisrčno. Iz zveze med Srbijo in Bolgarsko Je zrasla splošna balkanska zveza. Vzajemna prava in dolžnosti določa zvezna pogodba med Srbijo in Bolgarsko. Ta pogodba je državna tajnost -in se mora vsled tega le splosno govoriti o njej. Sklenjena ie bila pogodba v gotovem položaju ob gotovih i>ogojih. 1 edanje razmere pa so se tako izpremenile. da so Izmed vseh določb le še točke o razdelitvi ozemlja neizpremenjene. Izprememba dejstev, ki so bila podlaga pogodbe, utemeljujejo zahtevo, da se izpremene tudi določbe o razdelitvi ozemlja. Pogodba izreka med drugim, da pripade vse osvojeno ozemlje zaveznicama. 1 o ne velja več, ker se je zveza razširila, in pripada po analogiji ozemlje sedaj zaveznikom, ne pa le zaveznicama Srbiji in Bolgarski. Posebne točke določajo srbske interese, med katerimi ena prisoja Srbiji Jadransko obal. Nastale so razmere, vsled katere Srbija ni mogla dobiti Jadranskega obrežja: ta izprememba dejstev involvira pravico do izpremembe pogodbe. Srbska vlada torej vztraja na reviziji pogodbe tem bolj, ker se Je pogodba sama izpremenila tekom vojne. Zlasti vsled nadaljevanja operaciji po prvem premirju. Na podlagi zvezne pogodbe .so bili takrat doseženi pogoji za mir. Ker na je Bo -garska vztrajala na osvojitvi Odrina in na pridobitvah v Traciji, ki niso bile predvidene v pogodbi, Je Srbija v zmislu zavezniške zvestobe resignirala na mir in prelivala kri za nove bolgarske zahteve, dasi to ni bila njena materialna dolžnost. V zmislu pogodbe je torej Srbija imela pravico do Jadranske obali, pa je ni ina dasi pogod-nič Kdor za- dobila. Bolgari niso imeli pravice do Odi in Tracije, pa so jo dobili — s srbsko pomočjo, Srbija ie podpirala Bolgarsko pri Čataldži, tudi tega ni obsegala njena zavezniška pc. ba. Srbija z revizijo pogodbe ne zahteva i novega, ker je pogodba že izpremenjena. Kc očita Srbiji, da ne izpolnjuje pogodbe,, je ne; dosto informiran. MIROVNO VPRAŠANJE. Danev podpiše preliiuinarlje. Dunaj, 28. Iz Londona poročajo, da namerava Danev danes brez obzira na ostale zaveznike podpisati preliminarni mir s Turčijo. Finančna konierenca. Pariz, 28. Nemčija je izrazila željo, da bi imeli zastopniki velesil posebna iiosvetovanja, preden se prično oficielne seje finančne komisije. Oficielna bolgarska izjava. Soiija, 29. Vladno glasilo »Mir« objavlja naslednjo izjavo: »V teku enega ali dveli dni morajo vsi zaveznik! skupno podpisati mir. Ako zavezniki takoj ne podolšejo miru, tedaj bo Imela Bolgarska popolno svobodo In popolno pravico da sprejme predlog turške vlade in sklene posebej mir. Zato upa vlada, da se bodo zavezniki že vendar odločili v zadnji uri. Glede vseh nerešenih vprašanj je Bolgarska pripravljena, da skupno z zavezniki zastavi vse sile, da se čim več doseže. Nadaljno odlašanje za podpis mirovne pogodbe jc popolnoma izključeno. Grki se bodo pogajal) z Bolgari. Soiija, 29. Ako se ne podpiše v I-oridorui mirovna pogodba, tedaj bo najbrže predložila Bolgarska balkanskim državam ultimatum s kratkim rokom. Obenem pa je upanje, da bodo zavezniki odnehali. Grška je izjavila, da je pripravljena pogajati se z Bolgarsko o mejah osvojenega ozemlja, ne da bi se pritegnili tudi srbski delegatje. ALBANIJA. . Skrbi provizorične vlade. Dunaj, 29. »Jugoslov. Koresp.« piše iz Va-lonc: Minister za notranje zadeve Mufit beg je dejal v nekem pogovoru, da ustvarja neodločnost velesil v Albaniji obupen položaj. Provizorična vlada nima ne moči ne krvi. Velesile niso storile ničesar, da bi dale vladi moč, katere ji ne more dati uboga, izčrpana dežela. Nevarno je prepuščati Albanijo samo sebi. Velesile ne smejo zavlačiti definitivne ureditve razmer, če nočejo, da ostanejo duri odprte za vsako možnost. Sedanji položaj je nevzdržen. Provizorična vlada je otvorila šest šol ter en poštni in brzojavni urad. Ali Albanija nima še niti svojih znamk. (Če bi bila to največja nesreča!) Grki so deset kilometrov od Valone; tudi Srbi ogrožajo deželo. Če ne pridejo velesile kmalu do sklepa, postanejo nasilstva sovražnikov taka, da se je bati skrajnega. (Velesile res ne znajo nič drugega kakor cincati; ampak jeremijade o grških in srbskih nasilstvih ne napravijo davno nobenega vtiska več. Kdor se je desetkrat zlagal, da prihaja volk. mu tudi takrat ne \ierjamejo, kadar ga volk res pograbi. »Jugoslovanska« in »Albanska korespondenca« in podobna trobila so se pa lagala ne desetkrat, ampak stokrat. Če bi bili Srbi in Grki poklali toliko Albancev, kolikor so poročale te cunje, ne bi bilo nobenega Abanca več na svetu.) - &' k '' £ . Komisija za meje. Dunaj, 29. Londonska konferenca poslanikov je sklenila odposlati v Albanijo posebno mednarodno komisijo, da določi na mestu natančne meje za južno in severno-vzhodno Albanijo. (To je pravzaprav nova klofuta za dunajsko diplomacijo. Enak predlog je bil že davno podan, pa se mu je upirala Avstrija.) Protlčrnogorska slavnost v Skadru. Skader, 29. Neki tukajšnji odbor je naprosil admirala Burneya, da bi dovolil prireditev ljudske veselice, s katero bi se proslavila osvoboditev od Črnogorcev in izrazila zahvala mednarodnim četam. Admiral Burney je odklonil dovoljenje, češ da taka slavnost ni umestna, dokler so še Črnogorci v Skadru. (Posebna modra najbrže tudi tedaj ne bi bila. če ne bi bilo Črnogorcev v mestu, kajti tudi domače prebivalstvo ni absolutno enakega mnenja o mednarodni osvoboditvi.) Minister Gurakuči Je zadovoljen. Rim, 29. Tukajšnji »Corriere d’ Italia« objavlja izjave albanskega provizoričnega ministra Gurakučija, ki je potoval z Iso Boljetin-cem in z Izmajil Kemalom po Evropi. Gurakuči pravi, da je Albanija dosegla toliko, kakor da je zmagala v bitki. Politični obstanek Albanije Je splošno priznan. Kar se tiče Esadove i>o-željivosti po albanskem tronu, ni bilo njegovih aspiracij nikoli resno jemati, zlasti ker lru Albanci nikdar ne bodo odpustili skrivnostne kapitulacije v Skadru. (Veliko skrivnostnega pač ni na tej kapitulaciji po šestmesečnem boju.) Kongres v Kroji, ki ga je bil sklical Esad paša. se je popolnoma ponesrečil. O albanskih mejah pravi Gurakuči, da jih prirodno 'določajo zemljepisne, vodne in narodne razmere. (Posebno narodne, ker so na Balkanu narodnosti tako strogo ločene, da so v nekaterih krajih kar po tri pomešane!) Meje, ki so po njegovem mnenju naravne, bi napravile Albanijo približno za tretjino večjo, nego jo je določila londonska konferenca. Kar je priznano Črni gori, bi moralo vse postati albansko, Epir pa tudi ves. nitev efektivnega stanja v, Bosni. Hercegovini in Dalmaciji, nadomestiti z rezervisti mlajših letnikov in s takimi rezervisti, ki ne uživajo posebnih zakonitih pravic. Ta ukaz je bil izdan z ozirom na nazore vodilnih krogov, da zunanji položaj ne dovoli znižanja vojne sile v Bosni. Hercegovini in Dalmaciji, z druge strani pa vsled želje, da se omogoči povratek k rodbinam onim rezervistom, ki so že več mesecev v aktivni službi. Starejši rezervisti bodo šele tedaj odpuščeni, kadar nastopijo mlajši službo. UTOPLJEN PlOtfR. Dunaj, 28. Pri pionirskih vajah v/-, Donavi pri Mauternu je pionir Ivan Czioeic, Zi let star, doma z Ogrskega, padel v vodo in utonil. NESREČA PRI VOJAŠKI VAJI. En vojak ubit. šest ranjenih. Budimpešta, 28. Na pionirskem vcžbališču pri Budimpešti so imeli vojaki včeraj vaje z ročnimi granatami. Pri tem je ena granata eksplodirala s silnim pokom. Posamezni kosi so zadeli sedem pionirjev, ki so bili v bližini. Eden je bil takoj mrtev, šest Je težko ranjenih. Rešilna družba jih je na dveii avtomobilih prepeljala v vojaško bolnico. Zadevo preiskuje vojaška komisija. TRILETNA VOJAŠKA SLUŽBA NA FRANCOSKEM. Pariz, 28. Po viharni debati je sprejela poslanska zbornica 234 miljonski kredit, ki se porabi za pridržanje tretjega letnika, s 386 proti 165 glasovi. 40 MILJONOV DEFRAVDIRANIH. Peterburg, 29. »Novoje Vremja« poroča, da dosegajo defravdacije pri zgradbi amurske železnice 40 miljonov kron. Imenovana je preiskovalna komisija, ki ima poročati vladi. TURČIJA. Nemiri v Arabiji. Carigrad, 28. Časopisi poročajo, da je bil v bojih med plemeni v Basori ubit znani arabski šejk Saadun paša. Hilmi paša v Siriji. Dunaj, 28. Tukajšnji turški poslanik Hilmt paša je v načelu spreiel mesto generalnega nadzornika reform v Siriji, ter odide avgusta meseca na svoje novo mesto. Za izvedbo reform v posameznih pokrajinah Turčije bo imenovanih šest generalnih nadzornikov. Komisija za Armenijo. Peterburg, 29. Ruski poslanik v Carigradu je napravil pri turški vladi korake zaradi na-silstev, ki se vrše nad Armenci. Minister za zunanje zadeve je obljubil, da bo imenovana posebna komisija, ki ima napraviti red v Armeniji. SPORI V DRUŠTVU RDEČEGA KRIŽA. Demisija podpredsednika Uriela. Dunaj, 29. V vodstvu društva Rdečega križa so nastali spori,, vsled katerih je podal vpokojeni generalni zdravnik Uriel svojo de-misijo kot prvi podpredsednik. j J Poslanska zbornica. Dunaj, 28. maja. Razprava o vnanji politiki. REZERVISTI V BOSNI IN DALMACIJI. Dunaj, 28. Cesar je ukazal, da se imajo starejši rezervisti, letniki 1902 do 1905 ter nadomestni rezervisti, ki so bili svoj čas poklicani za dopolnitev efektivnega stanja v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, nadomestiti z rezervisti mlajših letnikov in s takimi nadomestnimi rezervisti. ki so bili svoj čas poklicani za dopol- Tudi na današnji razpravi ni niti en govornik pokazal navdušenja za politiko grofa Berch-tolda. Češki separatist Tušar je zahteval izpre-memebo ustave vtem zmislu, da se odločanje o miru in vojni, ki je sedaj prerogativa krone, poveri parlamentu. V nadaljnem govoru je protestiral proti vmešavanju prestolonaslednika v državne posle in proti sistemu, da se vse napake v politiki pokrivajo z avtoriteto krone. Zaupanje v božjo pomoč. Govornik poljskega kola, posl. dr. Leo Je izrazil željo, da se finančna reforma uzakoni še pred poletnimi j)Očitnicami. Glede na vnanji položaj je izjavil, da doprinešene žrtev niso v nobenem razmerju z uspehi, tem manj, ker sedanja rešitev ne zagotavlja evropskega miru za dolgo vrsto let. Končno upa, da se bo »z božjo pomočjo« dala poravnati ogromna škoda, ki jo je monarhiji usekala šestmesečna balkanska kriza. Zoper klerikalno politiko nemškega »National-verbanda.« Vsenemec Iro je izjavil, da morajo avstrijski Nemci hraniti svoje sile za velike boje med Slovanstvom in Germanstvom in ne sme svoje srčne krvi prelivati za avstrijsko dvorno in jezuitsko politiko. V ostalem govoru je napadal nemški »Nationalverband«, ki se dela nacionalnega in svobodomiselnega, a se obeša krščanskim sociajcem za škrice in sklepa z njimi gnile volilne k4>n%romise, samo da otme nekaj siromašnih mandatkov. Celo nemški radikalec Wolf je ubiral opo-zicionalne strune m je opravičeval kompromis nemil*ih ntciofc&Jcev in klerikalcev s — psovanjem socialnih demokratov. Navzoči socialni demokratje se za psovke od sladkornega kartela podkupljenega poštenjaka, ki je še pred kratkim slavil Hohenzolernce in se plazi danes pred Habsburžani po trebuhu, niso zmenili. Ukrajinska obstrukcija. Ukrajinski posl. dr. Lfcvlcky je napovedal da bodo Ukrajinci vsled razbitega kompromisa ,v Galiciji obstruirali finančne predloge. Govorili so še Seidl, Andermann. Denk In Isopescul-Grecul, nato pa Je podal domobranski minister Georgi izjavo o Rusiji prodanih domobranskih hlačah. Povedal ie. da uprava prodaja črne hlače, in nabavlja sive. Prodajati so se začele črne hlače že leta 1907. a se je prodaja ob aneksiiski krizi prekinila. iiujskarije galiških škofov. Posl. Brelter je ostro kritiziral hujskanja galiških škofov, ki so s svojimi pastirskimi listi zasejali med pobožno katoliško prebivalstvo, fanatično sovraštvo do Židov in Ukrajincev! Stiirgkhovo vlado zadeva krivda, da mirno gleda brezvestno početje visokih farjev. Domobranski minister za dvoboj. Na koncu seje je domobranski minister Ge. orgi odgovarjal na interpelacijo o smrtnem dvoboju Zborowskega in WeiBa in izjavil, da Je dvoboj neizogiben, ker javna sodišča ne va-n!*iq v zadostni meri osebne časti. Sodr. dr Diamand je konstatirai. da čudno izgleda. alf c minister opravičuje zločin v zmislu veljavnega kv-snskr ga zakona s pravno anarhijo, i e da A '.iada obenem s primernimi predlogami sVrtJrOf* to anarhijo odpraviti. Prhnete}« seja bo jutri ob 11. dopoldne. Proc#s Lukacs-Desy. Prvi dan razprave. Budimpešta, 28. Včeraj je bilo zaslišanih še nekoliko prič, ki so imele izpovedati o nakupu hiš v Zalatni. Te priče predlaga ministrski predsednik Lukacs. Višji rudniški svetnik Kurovozky pravi, da je vladi poročal o mizeriji s stanovanji v Zalatni in predlagal nakup hiš. ki so bile takrai Lukacseva last. Misli, da je bila cena zelo primerna in da bi bila sedaj veliko višja. Rudniški glavar Czerninger: Ko sem se finančnemu ministru Lukacsu osebno zahvalil za imenovanje, sem poročal tudi o slabih stanovanjskih razmerah rudniških uradnikov in priporočil te hiše. Lukacs pa je odklonil moj predlog. Nakup se je izvršil šele dve leti pozneje, 1912, Kupčija je bila ugodna. Ministerialni svetnik Wahlner pravi, da so najprej hoteli kupiti drugo, manj ugodno hišo. Potem pa je hranilnica v Karlsburgu priporočila hišo, ki jo je bila kupila od ministrskega predsednika. Cena je znašala 90.000 kron, hiša pa je vredna 120.000 kron. Glavni tajnik hranilnice Deutsch je dal ceniti hišo. Cenili so Jo na 115.000 kron. Hranilnica je plačala Lukacsu 85.000 kron, pa jo je čez pol leta prodala za 90.000 kron. Podobno izjavljajo poslanec Mayer, železniški Inženir Fabian, nadinženir Salgo in notar Albini. Trije izvedenci cenijo vrednost kvadratnega metra eden na 70, drug na 55. tretji na 25 kron. Lukacs pride na obravnavo. Budimpešta, 28. Snoči se je v krogih vladne stranke raznesel glas. da pride Lukacs vendar pred zaključkom dokazovalnega postopanj na obravnavo in da poda obširno izjavo. Drugi dan. Budimpešta, 28. Na današnji razpravi ie predsednik vprašal bivšega ravnatelja bančne in trgovske družbe Petra Vajdo, če je družba kaj vplačala v blagajno vladne stranke. Priča: Plačali smo 25.000 K v času volitve v Starem Budimu. Pogoj je bil, da vplača Generalna kreditna banka veliko večjo svoto. Zagovornik Vazsonyi: S katernmi člani vlade je govoril ravnatelj Elek o strankini bla-gajm? Priča: Dejal mi je, da je govoril z ministr skim predsednikom Lukacsem. Zagovornik predlaga pismo bivšega ministrskega predsednika Wckerla. ki pravi, da niso v dobi koalicijske vlade ogrske banke nikoli dajale denarja za volilne namene. Grof Imre Karolyi, podpredsednik bančne in trgovske družbe, pravi, da rnu je Elek poročal o zaupnih izdatkih in mu tudi kazal doku-inente. Popolnoma zanesljivo se more spominjati samo na neko pobotnico, ki jo je bii izdal ravnatelj pomožnih uradov Kazar; obsegala je potrdilo vrhu 2,825.000 kron. Predsednik: Kaj Je dejal ravnatelj Elek, ko Vam je kazal to pobotnico? Priča: Da je bil znesek izplačan na podlagi neke pogodbe med njim in finančnim ministrom. , Poslanec Sandor in generalni direktor Kreditne banke Ulmann izjavita, da je ravnatelj Elek opravičil izdatek diskretnega zneska, Grof Andrassy pravi, da zato ni vstopil V Elekovo razsodišče, ker ni maral obljubiti mol« čečnosti za slučaj, da pridejo na razgovor politične zlorabe. Huda Izjava za Lukacsa. Bivši naučnl minister grof Zichy izpove, da je vsled Lukacs-Desyjeve afere izstopil h Lukacsevega kabineta, da mu Je afera kot ministru znana, a se ne Smatra za opravičenega, da bi izdal uradne tajnosti. Nato se Je seja prekinila. Goriško. VOLILNI SHODI NA GORIŠKEM. V nedeljo 1. Junija ob 11. dopoldne v Povirju v prostorih Andreja Mohorčiča. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. V nedeljo 1. junija ob 3. popoldne v Sežani v prostorih Franca Gulič*. Poroča sodrug dr. Henrik T u m a iz Gorice. V nedeljo 8. junija ob 10. dopoldne na Bukovem v prostorih Antona Čelika. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. V nedeljo 8. Junlla ob po4 4. popoldne v Hudajužnl v prostorih hotela »Pri črni prsti«. Poroča sodrug dr. Henrik T u m a iz Gorice Sodrugil Volilci! Agitirajte po vseh kraiili za obilno udeležbo. — Volilni Imeniki za deželnozborslce volitve 60 že skaral povsod razpoloženi na vpogled volicem* pozivamo vse sodruge, da se prepričajo, ako so vpisani v volilni imenik. Ako se ne pobrigajo pravočasno, po preteku 14dnev-ncga roka razpoložitve imenika ne bode več časa za reklamiranje. V Gorici je volilni imenik razpoložen od 26. maja do vštevši 8. junija pri c. kr. okrajnem glavarstvu (pritličje) in ne pri goriškem magistratu kakor prejšnja leta. — O Krajna organizacija zidarjev v Gorici priredi v nedeljo 1. junija veliko vrtno veselico na vrtu gostilne Štefana Furlana v Podgori (blizu železnega mosta) s sledečim sporedom: Ob pol 4. pop.: sprejem gostov na veseličnem prostoru; ob 4. pop.: začetek veselice; ob pol 5. pop.: slavnostni govor — poročevalca sodruga J. Petejan in M. Todeschini; ob 5. pop.: prične ples, ki bo trajal pozno v noč. Vstopnina k vesel e i za moške 30 v, ženske in otroci v spremstvu so vstopnine prosti. Vstopnina k plesu 10 vin. za vsak komad. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila naslednjo nedeljo, 8. junija. — Sv. Duh v gorišlii politiki. O binkoštili sc je marsikak voditelj vladajočih političnih strank spomnil, kako se je pričenjalo zasedanje prejšnjega deželnega zbora, kateremu moramo sedaj oskrbeti naslednika. Šli so k maši, da pokličejo sv. Duha na pomoč. Tega je bilo res treba. Šlo je za deželnoodborniška mesta, šlo je za egiptovske lonce večine in zato. kdo bo pobiral kot Lazar opozicijske drobtine. Prišlo je nekaj laških liberalcev, nekaj slovenskih klerikalcev, maševal pa je monsignore Faidutti. Ta je klical na glave zbranih liberalnih in klerikalnih pobožnjakov sv. Duha, da jih razsvetli. Molil je gotovo tudi za uspešno delovanje deželnega zbora. Vedel je pa tudi natančno, da sc on sam ne bo ravnal po navodilih sv. Duha, ker je moral v opoziciji preprečevat delo deželnega zbora. In menda so prav zato. da ne bi prišli v nasprotje z navodili sv. Duha. ostali doma poslanci laške klerikalne stranke, in bržkone tudi oni slovenske liberalne. Sv. Duh je potem — kot smo videli v zasedanju — omejil svoj vpliv res le na slovenske klerikalce in laške liberalce, tako da so bili slovenski liberalci in laški klerikalci prav od Boga zapuščeni ... Novice. 4 Kako je v nebesih. Jezuit Henrik Henri-guez je izdal knjigo, v kateri kar najnatančnejše popisuje, kako da je v nebesih. To pripoveduje s tako gotovostjo, kakor da bi bil ravnokar prišel z nebes, ker popisuje jih tako-le: »Vsak svetnik ima v nebesih lastno poslopje in Kristus, Gospod sam, ima krasno palačo. V nebesih so samo ravne ceste, ob obeli straneh jih obdajajo visoke, lepejiiše. Angeli nimajo lastnih stanovanj, temveč jih najdeš povsod. Ulice so okrašene s pestrimi preprogami. Slavni umetniki so s krasnimi rezijanskimi, slikarskimi in kiparskimi deli vse znanje sveta predstavili na stenah hiš. V nebesih so tudi kopeli, v katerih se kopljejo svetniki in kjer plavajo kakor ribe. Angeli prepevajo lepše kakor naši slavčki. Oblečeni so v krasne ženske obleke in vneto strežejo svetnikom. ki prirejajo dostikrat pojedine in plese. Zene se smehljajo v nebesih Še vse bolj milo in dražestno kakor na zemlji.« — S takimi beda-sfočami pitajo duhovniki verno množico. In če se upravičeno očita klerikalcem, da namenoma poneumnjevajajo ljudstvo, tedaj vpijejo, da hočemo iztrgati ljudstvu vero iz srca. * Mali in veliki tatovi. Razredni duh, ki zastruplja vse naše javno življenje, se je pojavil na najostudnejši način pri sodišču v Perugiji na Italijanskem. Tamkajšnje sodišče je obsodilo ubogega nemaniča, ki je pokradel več manjših predmetov, vrednih okolo 2000 lir, na sedemletno ječo. Isto sodišče je pa pred nekaj meseci obsodilo uradnika, ki je poneveri! skoraj miljon lir. na dveletno ječo. Še preden je odsedel to kazen, je kralj pomilostil velikega tata; mali tat leliko segnije v zaporu. 2iva duša se ne bo spomnila, da bi ga priporočila »kraljevi milosti«. * Nenavadna smrt dojenčka. Trimesečni otrok znanega florentinskega zlatarja je nenadoma umrl na nepojasnjen način, zato jc sodišče odredilo sodnijsko raztelešenje. Pri raztele-šenju so dognali zdravniki, da se je vrinila otroku šivanka med šesto in sedmo rebro, predrla pljuča in se zapičila v srce. Prišli so na to, da je otrokova stara mati. ki je šivilja, pritisnila dete na srce in šivanka, ki jo je imela zapičeno v predpasniku, je ranila otroka, ne da bi bil kdo od domačih zapazil nezgodo. Šele pozneje so se spomnili, da je dete pri objemu močno kričalo, ker je čutilo bolečine. * Molohove žrtve. Na seji poslanske zbornice je 23. t. m. poslanec sodrug Klemensiewicz naštel v interpelaciji vojaške samomore pri ga-liških regimentih. Samomore so izvršili vojaki od novembra lanskega leta. Seveda ni mogel našteti vseh, ker vojaške oblasti, če le morejo, prikrijejo mnogo samomorov. Pač vedo, zakaj. Pri prvem zboru v Przemislu je javnost izvedela o sledečih samomorih: 28. februarja 1913 se jc ustrelil Marko Lukawiecki, rezervni arti-Ijerist; 1. marca 1913 se je ustrelil Dmitro Pilat, ki je služil pri istem regimentu kakor Luka-wiecki. Torej v teku dveh dni dva samomora pri enem in istem regimentu. 1. marca se je ustrelil Aleksander Korab, rezervist pri saper-skem bataljonu št. 18; 5. marca se je ustrelil I Ivan Pazdyk, artiljerist; 4. aprila se je ustrelil j Teodor Przistanski. infanterist pri 45. regi- mentu; 6. aprila fe skočil Samuel Šchfelner tt drugega nadstropja garnizijske bolnišnice; 4. maja je skočil v vodo Gregor Bahenski od 10. poljskega havbiškega regimenta; vzrok tega obupnega dejanja je bila odklonitev njegove prošnje za dopust čez praznike; Bahenski je hotel obiskati svojo družino. V januarju se je zastrupil enoletni prostovoljec Karl Szakowicz iz Lvova iz strahu pred vojaškim izpitom. Pri trdnjavskem art. regimentu št. 2 v Krakovu sta se ustrelila dva vojaka zaradi strogega kazenskega postopanja, en prostovoljec pa se je hotel zastrupiti z arzenikom. V Tarnopolu se je ustrelil četovodja Romanovicz od 15. Infanterijskega regimenta. 1. marca se je ustrelil podčastnik Vaclav Szepanski v Krakovu; pri Hodorovu se Je ustrelil 16. marca oficir, ki je bil dodeljen straži na mostu; 2. aprila se je ustrelil v Novem Sandecu rezervist iz Kamionke; v začetku aprila se je ustrelil rezervist Jim od 15. brambovskega polka; vzrok, ker so skrajno sirovo postopali z njim. V Jaroslavu se je ustrelil dragonec Kaminka; v Lvovu se je ustrelil infanterist 30. polka (imena ni bilo mogoče izvedeti); 2. marca se je ustrelil korporal v rezervi Franc Mortka. Pri krakovskem zboru so znani naslednji samomori: 19. februarja se je ustrelil infanterist Gemtala, ker so sirovo ravnali z njim; 13. marca je skočiUv Vislo artiljerist Pokorny; 19. marca se ie zastrupil z mišnico prostovoljec Artur Otto, ker ga je neopravičeno preganjal in šikaniral njegov stotnik; v trdnjavi Dlubnia se je ustrelil neki artiljerist (ime neznano); v trdnjavi Mydlajki se je ustrelil neki rezervist, oba iz strahu pred kaznijo. — Interpelacija pripominja. da seznamek ni popoln, ali dovelj značilen za postopanje pri vojaštvu. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Zahvala. Ob prerani izgubi našega preljub-ljenega soproga, oziroma dobrega očeta, gospoda Ludovika Stricel se za došla tolažila in zadnje pozdrave v Bohinjski Bistrici in v Ljubljani za spremstvo na njegovi zadnji poti k večnemu počitku srčno zahvaljujemo. Ljubljana, dne 26. maja 1913. Žalujoča rodbina Stricel. Zahvala. Vsem, ki so nam izkazali tolažilno sočutje o priliki prebritke izgube naše drage hčerke, oz. sestre, gospodične, Berte Zaloker ki so blagi rajnici poslali toli ljube zadnje pozdrave in jo spremili k zadnjemu počitku se srčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni gospodu župniku Vrhovniku in darovalcem krasnih vencev. Ljubljana, 28. maja 1913. Žalujoča rodbina Zalokerjeva. Stavbena in gostliniška zadruga »Delavski dom" v Trbovljah. reglstrovana zadruga z omejeno zavezo vabi svoje člane na občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 6. julija 1913 ob 3. popoldne v društveni dvorani. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo; c) poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o prebitku. 4. Preuredba § 11, 13, 14, 17, 18 in 20 pravil. 5. Volitev devetih članov v nadzorstvo in treh namestnikov. 6. Razno. Trbovlje, dne 14. maja 1913. Načelstvo. Nadzorstvo. 40 letni uspeh, “gj*«')«"* priznanj. Želodčna == tinktura le|arnarjit Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin. irtr. 0. PiCCOli, Ljubljana. A. Zupančič knjigovez vLjubljani Slomškova ulica štev. 31 priporoča svojo na novo urejeno knjigoveznico za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del. — Razen vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovrstnih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepar-tout, priklade za različne podobe, fotografije itd. Cene nizke. Postrežba točna. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. —1 Biljardi s Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. Napitnina je odpravljena. Maksim Gorkij ,Mati“. Cena K 4*—. To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah kakor tudi v založbi Zarje- v Ljubljani, kije knjigo založila m izdala Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati'obresti ro 6 odstotkov :: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprei Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan rced uradnimi urami od 8. zjutraj do 12 donoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantna premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član nailažie zaupa svoje prihranke svojemu zavodu. J J y Načelstvo. Občno konsumno društvo ——v Zagorju - (vpisana zadruga z omejenim poroštvom) vabi svoje člane na izredni občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 1. junija 1913 ob 2. popoldne v dvorani gosp. Riharda Mihelčiča na Toplicah. DNEVNI RED: 1. Volitev treh nadzornikov in enega namestnika. 2. Volitev predstojištva. Vstop imajo samo člani. Zagorje, 13. maja 1913. Za nadzorništvo: Fran Klopčič, Ivan Wallend, zapisnikar. _ _ predsednik. — .»a-, n Št. 13094. Razglas. V nedeljo, dne 1. junija t. 1. ob 3. popoldne se bo oddala potom javne dražbe v najem košnja mestne senožeti v Crnl vasi, ki služi za kemično poskušališče V ponedeljek, dne 2. junija t. 1 ob 9. dopoldne se odda košnja mestnik senožeti pri Podturiskem gradu (Tivoli). Vtorek, dne 3. junija 1.1. ob 9. dopoldne se odda košnja na Ljubljanskem gradu V sredo, dne 4. junija t. 1. ob 9. dopoldne se odda košnja mestnih travnikov pn Koleziji, ob Kralji poti, v Rakovi jelši, Črnili jarkih in v Lipali. V četrtek, dne 5 junija t 1. ob 9. dopoldne se odda košnja mestnih travnikov pod Rakovnikom in na Ilovici. V nedeljo, dne 8. junija t. 1. ob 3. popoldne se odda košnja Jezuvitariee pod Margoni (Podpečjo). Zbirališče najemnikov za senožeti v Crni vasi, pri Podturnskem gradu, na Ljubljanskem gradu in Jezuvitariee pod Margoni na dotičnih travnikih; zbirališče najemnikov za travnik pri Koleziji ob 9. pri Koleziji; za travnike v Rakovi jelši ob 10. pri mostu čez Mali graben; zbirališče najemnikov za travnike pod Rakovnikom in Ilovici na trav« niku pod Rakovnkom. D^Cestn.1 aan-aguetza/t lj-viToloansfel dne 21. maja 1913. (Otvoritvena predstava Lattermannov drevored, danes v četrtek maja, ■i Začetek ob 8*16 zvečer'