
SLOVIN - SOZD
za kmetijsko in prehrambeno proizvodnjo, predelavo, trgovino ter izvoz-uvoz, n. sol. o., 61001 Ljubljana, Frankopanska 13, tet, centrala (0&1) 323-442, tefex 31374 YU Slovin
z delovnimi organizacijami:
DO j> SLO VENI JAVI NO«, alkoholna ¡o brezalkoholna dejavnost ter blagovni promet, Ljubljana
DO »LJUTOMERČAN«, kmetijstvo in predelava.
Ljutomer
DO Kmetijski kombinat >JERUZALEM-<, kmetijstvo, predelava in storitve,
Ormož
DO BIZELJSKO - BREŽICE«, vinogradništvo-vinarstvo,
Brežice
DO »PALIČ«, sadjarstvo, alkoholna in brezalkoholna proizvodnja,
Palic
DO »V1NAG - VINARSTVO«, proizvodnja in predelava vina, izvoz-uvoz in blagovni promet Maribor
DO -VINARSKA VIZBA«, vinogradništvo, alkoholna in brezalkoholna dejavnost,
Ohrid
DO »TOVARNA SLADKORJA», proizvodnja sladkorne pese in sladkorja.
Ormož
YU ISSN 0557-228?

Revija za Slovence po svetu Magazine for Slovenes abroad Revista para los Eslovenos por el mundo
litlaja
Slovenska izseljenska tnatim Ljubljana, iclcfun 1l(i |.
Vašu pisma 2
Dogodki:
4
Jugoslavija in svet - Nevarnosti nacionalizma
6
Celje — staro, oplemeniteno z novim
; 8
Ohranjanje kulturne dediščine
1 I
izbor iz slovenskega tiska 12
Prisrčno srečanje v Škofji Tjiki
14
Srečanje '81 16
Po Sloveniji, Osebnosti 18
Turistični vodnik 20
Slovenija v moj e m objektivu — folor Danilo Škofič
22
Zakladi slovenskih muzejev- - Plečnik in njegov dom
24
Korenine - Slovenska ljudska harmonika
26
NaSi po svetu 28
Vaše zgodbe - Za kruhom v svet
32
Umetniška besed a — Orel in korenine
34
Za mlade po srcu
36
Skozi ameriško džunglo
38
Materinščina, Nove knjige
41
Slika na naslovni strani;
Naslov
M0W Ljubljana Cankarjev* I'II. p, p, IfPJ Slovenija. Jugoslavija Telefon uredništva tlfiI '23-1 [>2 Telefon uprave Ufi | .'21-234
Glavni in ndgiivofni urednik Joče Preleten
Urednica
Jagodn Vigele
Tehnični urednik Brililu Fcher
Uredniški tKlhor
Janez Kajzer. Marku Kern. Marko Pogačnik, Jožu Prešeren. [na Slokan. Mila Šenk, Jagoda VLgcic, MutjuJ Vizjak, Janez Zrnec
Izdajateljski svi-i
Mirje VoMijilk. (predsednik.), dr. Vladimir Klemenčič, A nun Krn:! na, Mir* Mihelič.
FTi^ -.r Peirin. Milan Pogačnik, Drago Selifcr, J.eiinrl Seli ne. Ciril Sler. Ciril Zlobce
Prevajalci
Alberto Gregorič (SpanSCirifl).
Milena Milojcirič-Shcppflrd (angleščina)
Ete vi ja i7 ha j» vsak mesce.
S. in 0. števil kil izideta skupno
Letna mročnina
Jugoslavija 150 din. AvKlralija 7 aus. S, Avstrija 120 Asih. Anglija 3,50 Lslgn Belgija 2ftll Rfr. Danska J5 Dkr. Finska 35 F.M. Francija 33 FF. Holandija Id Hil, Italija 7,000 Lil. KamLda 10 can S, ZR Nemčija Ih JJM. Norveška J5 Nkr, Švedska 40 Skr. Svita 15 Sir, ZDA - IJ.S A d US $. Južnoameriške države K LIS S
Av/orr.itfl ttariAVtrrtif
Severna Ameiiliu 2HI LIS $ lili 24 citn 5 .lufiiii Amerika 23 US S. Avstralija 30 aus S
Plzfito Jidn^rrrnt’
Dinarski tekoči račun: 501 lHI-07d-455Sh Devizni Tiičun: flu LOO-bZil-1117-257300-2« ISIS
pri Ljubljanski banki - Fiačilb jc močno tudi po mednarodni pnšlrii nakaznici sli s. čekom, naslovljenim mi »Slovenska izseljenska malica * v priporočenem pismu. Poštnina plačana pri |Vošii čil 111 j' Ljubljana
Motiv iz .središča Celju — Titov trg Foto: Danilo Škofič
Tisk
GGP Delo, Ljubljana
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421-1 17,3 r dne 24. Vil. I e73
urednik vam
d Bilo je lepo, hi Iti je nepozabno, bilo je čudovito, še bomo prišli! Tokrat je hilo prekratko, čas tako hitro mine, toliko je bilo vsega, kar smo si želeli ogledati, Toliko sorodnikov smo morali -obiskati...« Take in podobne izjave smo na malici pogosto poslušali ob izteku glavne sezone letošnjih izseljenskih obiskov v domovini. Obiskovalcev v naših prostorih ni nikoli zmanjkalo. To so bili številni posamezniki, naročniki Rodne grude pa predstavniki društev in organizacij, To niso bili zgolj dolžnostni obiski, saj se številni rojaki oglašajo pri nas, kakor da bi bili prišli k domačim. Mnogi prihajajo kar vsako leto, mnogi tudi vsakih nekaj let in vendar redno. Potovalni stroški nezadržno rastejo povsod po svetu, vendar na tem področju kakor da ni varčevanja. Zdi se, kakor da se tudi na ta način kaže trdoživost slovenskih izseljencev - za pot v domovino pač mora biti denar, bomo že nekako.., In kljub vsem gospodarskim težavam, ki tarejo skoraj ves svet, se nam zdi, da je bilo letos izseljenskih obiskov Slovenije in Jugoslavije več kor lani.
Izmenjave morajo pač biti dvostranske in tako tudi vse več naših ljudi potuje na obisk k svojim sorodnikom, ki so se izselili na tuje. To, kar je bilo še pred nekaj leti nemogoče, je zdaj možno izvesti skoraj neopazno, mimogrede. Ni še dolgo lega, ko smo zavidali Lislurnti, ki se je hvalit, da je bil v npr. v Ameriki ali Afriki. Zdaj se svet vse bolj meša, potovanja so draga id vendar laze dostopna kot nekdaj. Tudi laki potniki se oglašajo pri nas. Številni nam pridejo samo povedat, kako lepo so se Imeli na obisku pri sorodnikih v Avstraliji, Ameriki ali kje drugje, nekateri pa nam tudi po najkrajši poti prinašajo sporočila društvenih delavcev ali prošnje za pomoč pri njihovem delu.
Potovanja so privlačna, zanimiva, potrebna in še kaj in k sreči jih s poletjem ni konce.
Jože Prešeren
vaša pisma
Želja Kraševca
Prilagam naročnino za Rodno grudo. Zelo iJiJo zadovoljni z njo in radi jo preberemo ter si ogledujemo domače kraje. Doma sem s Krasa, iz vasice Veliki Dok zena pa jc iz Dornberka pri Novi Gorici. Moja želja jc, če sc boste kdaj napotili na kozarček terana, da se spomnite na mojo željo in objavite kako sliko moje vasice, kep pozdrav vsem in veliko uspehov!
Kom»no in Roza Volk, Caracas, Venezuela
Spomini na lanski obisk
Prilagam vam ček za poravnavo naročnine za Rodno gnido. Lepo se vam zahvaljujemo, da ste nas opomnili, da je čas za poravnavo naročnine. Nc bi hoteli ostati brez Rodne grude, ki nam v Avstralijo prinaša novice z rodne gnide.
Mesec maj je bil pri nas zelo moker, pa tudi junija dež še ni ponehal. Vse je bilo zelo mokro in hladno,
kani aprila in maja smo obiskali našo prelepo Slovenijo - Tirosek pri Gornjem gradu, od koder je doma moj mož, jaz pa sem doma iz Medlimi! rja na Hrvaškem, Tam živijo moji starši in bratje in seveda smo bili tudi tam. Zelo lepo je biti doma med svojimi. Imamo dva otroka, hčerka je rojena v Ljubljani, sin pa v Avstraliji. Zelo jima je bilo všeč tako v Sloveniji Jtof na Hrvaškem. Upamo, da se hotno kmalu spret videli. Lepe pozdrave vsem pri Redni grudi in še naprej tako delajte, kakor ste doslej.
Silvo in Vera Podočnik, Chidluvv,
W,	Avstralija
Vas na koncu Vipavske doline
Moja velika želja je, da bi sodelavec Rudne grude ob priložnosti obiskal mojo rojstno vas Lozice, ki leži prav
na koncu Vipavske doline, pod prelepim Nanosom. Razgled z njega ti razprostira pogled na vso Vipavsko dolino in na kraško planoto. Ponosen sem na rojstno vas' kjer sem preživel svoja mlada leta. Ko sem bil star sedem let, me je oče dal za pastirja in žc takrat sem prehodil vse te /epe livade.
Lozice so precej raztresena vas in na dolgo raztegnjena, sredi vasi pa je lepa cerkev, posvečena mojemu patronu Frančišku Asiškemu. G h njej sla dajali senco dve veliki lipi, vendar se je ena posušila pred nekaj leti. Pravijo, da sta bili stari prek 300 let.
Loži čar ji smo bili vsi ponosni, ker smo imeli pevski zbor, ki mu ga ni bilo enakega daleč naokrog. Imeli smo tudi tamburaški orkester in dve gostilni sta bili v vasi, da je bilo dovolj veselja. Vedno se spominjam, da smo bili pogosto lačni. Ko mi je bilo 12 let, Žeta 1916, sem moral vsak dan na vrh Nanosa, kjer smo morali kopati strelske jarke in plesti žico za obrambo. Delati so mora/a rut/i vsa ciek/efa, ce/o učife-Ijice.
Na Lozicah je bilo nekdaj enajst mlinov, ki so uporabljali vodo Močilnika, To je bilo ropotanja, saj so mirni mleli žito noc in dan. Celo s Pivke rta Krasu so nosili v naše mline. Tudi moj stari oče je imel stope in čresto za strojenje koz, zato se pravi po domače »pri Stoparju v, čeravno danes ni več stop. Ko sem prišel pred nekaj teti na obisk v rojstno vas, nisem našel niti enega mlina več. Pravijo, da je premalo vode. Avstrijska vlada je namreč leta I9Î6 napeljala vodovod na Kras in nam vzela najmočnejši izvir vode. Vsi Kraševci so nam lahko hvaležni, saj pijejo Inziško vodo.
Na Lozicah je Še vedno luštna, saj pridelajo precej belega vina. Pravijo, da ni močno, a ima dober okus. Ob nedeljah jc mogoče videti precej a v Zorn n bi/o v iz Ljubljane, ki pridejo sem poskuša/ vino. Tam rastejo tudi vse vrste sadja, saj je zanj ugodno podnebje. Včasih ponagaja ic barja, zato morajo strehe obložiti s težkimi kamni. Stari ljudje so nam tudi pripovedovali, da so se tam pri Krivem potoku zbirale čarovnice in letele prek Vipavske doline na Kras in da jih je gotova videl kak pijanec.
Ko šem bil star 20 let, sem moral k vojakom. .Seveda je bila takrat pri nas Italija in moral sem k aIpinccm. Postal sem žc pr a vi alpinist.
Ko sem lani spet obiskal rojstno vas, se m se udeležil pohoda stotih družin do Vojkove koče, star 76 let, Neka novinarka mi je takrat reki a. da sem najstarejši udeleženec pohoda. Ko sem ji pokazal argentinsko legitimacijo, me je začudeno pogledala. Bila je presenečena, da je nekdo prišel tako od daleč. Bit sem vesel, da sem videl toliko ljudi dobre volje, seveda pa sem
¿raven obudil tudi veliko lepih spominov. Bil je poletni čas, številni domačini so kosili. Sami smo si tudi kuhali hrano, kn pa je prišla nevihta, ¿mo se umaknili v cerkev sv. /e rumena v bližini. Vseh feb spominov rte ho mogoče zlepa pozabiti.
Po svetu sem moral. Ji o mi jc bilo 24 let. Lipai sem, da grem le za nekaj let, potem pa je leta 19.10 prišla velika kriza in ¡atu sem izgubil vsa Ji o upanje na vrnitev, Tako jc minilo že 53 let itd mojega odhoda od doma, iz Lozic in Podnanosa. V Argentino in Urugvaj nas je takrat (xlpotovalo 85 mladih fantov in deklet. Več kot polovica od teh jih ni več med živimi, med njimi tudi moj brat in s estra.
Ponoseni sem, da sva z ženo vzgojila sina in hčerko, oba zavedna Slovenca, Ti) mi je zdaj ju s-famsf velita tolažba,
Še nekaj varti moram omeniti. Zakaj so Lozičarji Ja Ji o ponosni m tri nesle. A'i se vzpenjajo proti Razdrtem? Prva je »rimska cesta«, ki je speljana bitij visoko. Ko sem bil še mlad, se spominjam, da ni bila tako zaraščena z drevjem. Drugi, ki je speljana skozi vas. so rekli »stara cesta«: po tej se je s svojo vojsko vračal Napoleon Bona-partc in eno noč počiva/ v Lozicah v hiši št. 33. Tretja je nova cesta, po kateri se pripelje večina ljudi. Zgrajena je bila leta 1865. Moj Oče, ki je bil rojen leta 1859, se je še. spominjal, kako so jo gradili. Mogoče je že vse to znano, vendar naj povem še. od kod ime Lozice. Ime je prišlo od tega. ker je bila tam sama »loža«, večinoma bukovje, od tam je doma tudi črni kos.
Pivi naš prednik Misiej je živel v vasici Poteče pod Starim gradom pred 400 leti. Tudi on je bil mlinar.
Ob koncu vam prilagam se pesmico, ki sem si jo sam izmislit.
JVi lepše je vasi it* so Lozice.
Korajžni tam ljudje so in luštne deklice.
te bom Se zt/rjtv fn dobre volje, ga še bomo kdaj pili v Vipavski dolini.
Franc Misiej. Florida, P. B. A., Argentina
Lepo jc doma
Minulo le to smo bili na obisku doma. Bilo je lepo, najbolj pa je bito všeč našemu petletnemu sinki) rta kmetiji pri naših starših. Vse ga je zelo zanimalo in najraje se je sukal okoli krav in zajcev. Tam pri stari mami in atu je bil res srečen in spet si želi obiskat našo domovino.
Res je lepo doma, lepše kol v tujini. I Judje so vse bolj prijazni. Tu se vsakdo drži zase.
Življenjski standard se fuc/i precej razlikuje. Tu v Kanadi je cenejši ben cin za avtomobile, nejevoljni smo bili tudi glede postrežbe v nekaterih hotelih.
Zahvaljujemo se za redno pošiljanje Rodne grude in Slovenskega koledarja, saj nam prinaša številne zanimivosti in novice iz domovine.
Karolina, Richard in Robert Sinko Stntfurd. Kanada
Domotožje
Doma smo s Štajerske in naša domača občina je Videm ob Ščavnici. To so zelo tepi kraji, toda kaj ko so tako daleč. Moj mož je doma iz Dragoti-nec, jaz pa iz vasi Mali Moravščak, to je že tja proti Gomili, sicer pa naše domače hiše zdaj ni več. ker so jo zažgali. Moji starši žive tudi z nami, vendar pa me Še vedno muči domotožje.
F na ne in Terezija Fekonja, Grcenshoruugh, Vre., Avstralija
Bila sem v skrbeh
Želim, da mi oprostite zamudo pri plačilu naročnine zn Rodno grudo. Vzrok za to je bil v rem, ker se je v marcu na smučanju v Sun Vallcy, Idu-ho. težko ponesrečit moj sin Mirko. Z letalom so ga prepeljali v univerzitetno kliniko v Utah. Ves čas sem bila ob njem in mu pomagala v težkih urah njegove nesreče. Zdaj se zdravi doma z zdravniško pomočjo. Bila sem v skrbeh, da mi boste prenehali pošiljati ta dragoceni list, ki gn vsak mesec z. možem težko pričakujeva. Prinaša nam košček domovine ter novice o napredku naše lepe Slovenije, hkrati pa nos povezuje s Slovenci po vsem svetu. .Sem ponosna Slovenka, doma s Štajerske, ud lam, kjer rasle v okolici pristno ljutomersko grozdje, iz katerega pridelujejo tako dobro vino.
Preko Rodne grude pozdravljam tudi mojo 81 let staro mamo in vse sorodnike.
Gabriela Pressler, Tnrrance, Cairf., ZDA
Tujina me še ni osvojila
Na ’ prvem mcslu sc vam moram zahvaliti za redno pošiljanje Rudne grude, čeravno mi je že potekla naročnina. Rada jo imam. Ko prebiram te vrstice, sc znajdem v svoji domovini, kjer sem preživela najlepša leta, vJel-šanah pri ilirski Bistrid.
V tujini bom kmalu že 52 let in me šc vedno ni osvojila, da hi pozabila na svoj rojstni kraj. Kar je pri naročnini več, naj bo v tiskovni sklad revije.
Danica Hrvatin, K uri id. Oliio, ZDA
Bliža se osem križev
Ob prebiranju Rodne grude s cm se spomnila, da mi je potekla naročnina. Ne vem, koliko vam dolgujem, zato vam pošiljam dvajset dolarjev, če jokaj več, pa naj bo v tiskovni sklad. Hvaležna sem vam, da mi revije se ni sfe prenehati pošiljati. Težko jo čakam. da mi jo poštar prinese. Obenem pozdravljam vse v uredništvu in tudi vse domače v Sloveniji, še posebno v Domžalah, kjer žive moji sorodniki. Oprostite pisavi, ker se mi roka frese, s a j se mi že bliža osem križev.
Marija Skušek. Mil«aukee, tVis., ZDA
Žalostna obletnica
Kmalu bo minilo leto dni, odkar nam je kruta usoda iztrgala edinega sina (od mojih 5 otrok), ki so že vsi umrli, Williama Pachaka, Vsi žalujemo za njim, saj smo ga vsi cenili kot dobrega očeta in moža. Podlegel je srčnemu napadu 5. oktobra ¡980. V njegov sjiomin prilagam skromen prispevek v ris to vni sklad revije, ki jo vso prelterem.
Naša Prosveta zanimivo pome a o spominih na življenje in smrt velikega sina slovenskega naroda Louisa Adamičai. Bodi mu nepozaben spomin, saj živi v tujini vsaj pol milijona ljudi slovenskega porekla.
Slani naročnika Rodne grude Louis in Rose Ursich sta 6. junija obhajala 5G-letnico skupnega življenja. Rose Ursich je doma iz Celja na Štajerskem in oba z možem rada poletita na obist v nepozabno domovino. Vsi jima ždimo .še mnogo skupnih, srečnih let.
Pozdravljam tudi vse moje sorodnike v Ljubljani in Novem mestu, obenem pa tudi Jacoba 8 tre krtin in Clevelanda in Roberta Rob Jota v mestu Colorado Springs, Prosim, pismo malo popravite, ter se mi žc rota trese, stara sem 86 let.
Amin Pnchak, Puehlo, Colo.. Zli A
dogodki
Spomenik Edvardu Kardelju
Osrednja slovenska proslava 40-letnice vstaje prod okupatorju je bila na predvečer praznika vstaje na Trgu rc-volueije v Ljubljani. Na proslavi seje zbralo prek 80.000 ljudi z vseh koncev Slovenije. Med proslavo so odkrili spomenik Edvarda Kardelju.
Clan predsedstva SR Slovenije dr. Marjan Brecelj jc v pozdravnih besedah med drugim dejal:
aTa spomenik odkrivamo enemu najveejih sinov slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Bil je buditelj narodne in revolucionarne zavesti najširših ljudskih množic, bit je Ciovek-vizionar, ki se jc jasno zavedal, katere poli vodijo človeka in družbo k napredku, bit je na vsej poti najtesnejši Titov soborec, bil jc neutruden izvrševalec najodgovornejših nalog v razvoju naše socialistične skupnosti, človek, ki se je ves čas gibal med široki uti horizonti jugoslovanskega in mednarodnega boja de-
Spmnenik Edvardu Kardelju na Trgu revolucije v Ljubljani. Spomenik je izdela! akademski kipar Drago Tršar (Foto: Janez Zrnec)
iavskega razreda, boja za mir in svobodo vseh narodov sveta in za uresničenje ideje neuvrščenosti, bitja za do-.stojanstvo človeka«.
Slavnostni govornik na proslavi jc bil predsednik predsedstva 5FR Jugoslavije Sergej Kraigher, ki je med drugim poudaril;
»Ob 40-lelnici vstaje lahko s ponosom ugotovimo, da vsak del nase domovine dokazuje, kako se jc izboljšalo življenje delovnih ljudi, kako se je
spremenila njihova izobrazbena in kulturna raven, kako se razmeroma hiiro premešča nekdanji prepad in presegajo razlike med mest um in vasjo, kako smo (udi v razvoju materialnih osnov naše družbe držali korak z napredkom V svetu®,
Sergej Kraigher je del govora posvetil tudi aktualnim problemom v našem gospodarskem življenju, politiki neuvrščenosti in odnosom s sosednimi državami.
Umrl jc Stevan Doronjski
V	Beogradu jc 13. avgusta po dolgi bolezni umrl član predsedstva SLR Jugoslavije in Zveze komunistov Jugoslavije Stevan Doronjski. ki jc bil dolga leta eden od tesnih sodelavcev Josipa Broza Tita. Rojen je bi! v Vojvodini, kjer je že v mladih letih sodeloval v naprednem mladinskem gibanju, pozneje pa jc kot revolucionar prehodi! dolgo pot od mladinskega funkciomir-ja do političnega voditelja. Stevan Donom j ski je bil tudi eden izmed organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja v Vojvodini.
V	spomin Stevsna Dorotijskcga je bilo v Jugoslaviji razglašeno enodnevno splošno ljudsko žalovanje. Z naj-
višjimi državniškimi častmi so ga pokopali v Novem Sadu.
Umrl je dr, Aleš Bebler
V Ljubljani je 12. avgusta umrl ugledni družbenopolitični delavec, revolucionar, narodni heroj, nosilec partizanske spomenice 1941 in številnih drugih visokih odlikovanj dr. Aleš Bebler, Rojen jc bil leta 19(17 v Idriji, pravno fakulteto z doktoratom jc končal v Parizu, član Komunistične partije Jugiislavije je bil od leta 1929. Sodeloval je v španski republikanski vojski, po vrnitvi v domovino pa je bil tudi ita
ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter med organizatorji slovenske partizanske vojske. V prvi slovenski vladi, ki je bila ustanovljena v Ajdovščini S. maja 1945, je bil AieŠ Bebler finančni minister. Pozneje je bii pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra, stalni predstavnik Jugoslavije pri Organizaciji združenih narodov, veleposlanik v Franciji in Indoneziji, sodnik □stavnega sodišča, član sveta fe de racije idr. Veliko svojega časa jc posvetil publicistični dejavnosti in objavil številne knjige, med njimi tudi Potovanje po sončnih deželah. Otroci zemlje in morja, pred nekaj ledni pa jc izšla njegova knjiga spominov z naslovom Cez drn in strn.
Dr. Aleša Beblerja so pokopali v Ljubljani 7 državniškimi Častmi.
t
Delegacija Matice obiskala rojake v ZDA in Kanadi
V	juniju sla slovenske izseljence v Kanadi in Združenih državah Amerike obiskala predsednik slovenske izseljenske matice Stane Kolman in tajnik Marko Pogačnik. V razgovorih s številnimi društvenimi delavci, predstavniki naših diplomatsko-konzularnih predstavništev in drugiml sogovorniki sta izmenjala mnenja o nadaljnjem sodelovanju na kulturnem, prtjsvetnem, organizacijskem in drugih področjih, V Kanadi stp se sestala s predstavniki Kanadsko-slovenske skupine za kulturne izmenjave, z voditelji slovenskih radijskih ur, s člani prekmurskega društva Večerni zvon, slovenskega društva Triglav v Londonu, Ont., s predstavniki Vzajemne podpore zveze liled. društva Lipa Park v St. Cathari-nesu in nekaterimi drugimi, obiskala pa sta tudi nekatere društvene domove oziroma farme. V provinci Ontario skupno deluje 22 slovenskih društev, po približnih podatkih pa tam Živi okrog 15.00H Slovencev. V Torontu sta predstavnika matice obiskala tudi dr. Georgea W, Bancrofla, izvršnega direktorja oddelka za m uiti kul turo ministrstva za kulturo in rekreacijo.
V	ZDA sta sc predstavnika matice ustavila v Clevelandu, Pittsburghu, Chicagu, New Yorku in Washingtonu. Obiskala sta vrsto slovenskih društev in organizacij, z asi užite j šiit starejših izseljencev, v Washitlgtoitu pa sta se sestala z člani ameriškega kongresa, ki so slovenskega porekla.
Na sedežu Slovenske narodne podporne jednole sta se Stane Kolman in Marko Pogačnik pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju s to največjo slovensko izseljensko organizacijo, o zbiranju zgodovinskega gradiva o naših izseljencih, o sodelovanju SNPJ pri bodoči angleški izdaji Rodne grude ter o gostovanjih slovenskih kulturnih skupin med našimi rojaki v ZDA, V Clevelandu sta se med drugi ni srečal it s predstavniki večine najaktivnejših tamkajšnjih društev, pevskih zborov in organizacij. Udeležila sta se tudi nekaterih spominskih slovesnosti, ki so jih naši rojaki pripravili v počastitev spomina ameriško-slovenskega pisatelja Ijouisa Adamiča ter obiskala njegov grnh v Bloo-msburyju, N. J.
Dva občna zbora podružnic SIM
V' juniju sta bila občna zbora podružnic Slovenske izseljenske malice v Kamniku in v Kočevju. V Kamniku so pregledali štiriletno delo z izseljenci z
območja občin K Limiti k in Domžale. Ugotovili so, da je bilo njihovo delo uspešno in da so bili deležni razumevanja in pomoči tako družbenih organizacij na svojem območju kakor tudi delovnih organizacij. V preteklem letu je podružnica SIM prejela tudi Kersnikovo plaketo, ki jim jo je podelila kulturna skupnost Domžale za ohranjanje kulturnih tradicij med izseljenci in delavci na začasnem delu v tujini, Za predsednika podružnice so izvolili Janeza Maleša.
V Kočevju pa je bil v tem mesecu ustanovni občni zbor podružnice STM, ki pravzaprav pomeni oživitev dela podružnice. K delu so pritegnili številna druga društva in družbene organizacije iz občine ter sprejeli osnutek delovnega načrta za prihodnje obdobje. Sklenili so, da bodo tudi v Kočevju vsako leto organizirali izseljensko srečanje, prva njihova naloga, ki so jo uspešno izvedeli, pa je bila organizacija koncerta pihalitega orkestra iz Clevelanda v Kočevju. Častni predsednik podružnice SIM v Kočevju je izseljenec - povratnik Ludvik Troha,
Cenejši nakupi za devize
Zvezni izvršni svet je v začetku avgusta sprejel sklep, da bodo tuji turisti pri nakupu jugoslovanskega blaga v naših trgovinah oproščeni plačila zveznega prometnega davka, kar pomeni, da bodo izdelki cenejši za okrog 16 odstotkov. Ta sklep volja tudi za jugoslovansko delavce, ki so začasno zaposleni v tujini, prav takt) pa tudi za našo državljane, ki imajo devizne račune. Ta sklep velja za nakup blaga tako imenovane široke porabe razen za prehrambeno blago.
George Voinovich v Ljubljani
Konec junija se je mudil v Jugoslaviji župan mesta Cleveland, O., ZDA. kt je spremljal na turneji pihalni orkester Združenja slovenskih društev iz tega mosta. V Ljubljani se je George Voinovic pogovarjal z delegacijo mesta, ki jo j c vodil predsednik skupščine mesta Ljubljane dr. Marjan Rožič, obiskal jo nekatere večje ljubljanske delovne organizacije in kulturne ustanove, za tem pa je obiskal (udi avstrijsko Koroško, kjer se je sre&ii s predstavniki. tamkajšnjih Slovencev.
Delegaciji Ljubljane in Clevelanda sla ocenili, tla sodelovanje med mestoma poteka v duhu medsebojnega razumevanja, obe strani pa sta izrazili tudi pri prav tjenosl za razširitev sode
Jovan j n na kulturnem, turističnem, izobraževalnem, znanstvenem in še posebej na gospodarskem področju.
Glede gospodarskega sodelovanje 50 bile še posebej omenjene možnosti postavitve montažne tovarne Lesnine v bliž.ini Clevelanda, prodaja Litostrojevih turbin v ZDA, poglobitev sodelovanja med potovalnima agencijama Kompas in Kollander z možnost jo sovlaganja v skupen hotel v Ljubljani idr. Dogovorili so se tudi za večjo kulturni) izmenjavo iil mod drugim omenili tudi prizadevanja za obnovo jugoslovanskega kul turnega vrta v Clevelandu kot kultu me dediščine vseh jugoslovanskih izseljencev v tem mestu.
Devize v
jugoslovanskih bankah
Jugoslovanske banko so imele ob kuncu lanskega leta na deviznih računih občanov 8430 milijonov dolarjev. Četrtina zbranih deviz je odpadla na slovenske banke, Banke si še prizadevajo pospešiti devizno varčevanje doma in v tujini, zato ima samo Ljubljanska banka na rujem trideset informativnih birojev v devetih zahodnoevropskih država It in v dveh vzhodnoevropskih državah.
Lani so banke odkupile od občanov za 30 milijonov dolarjev deviz na osnovi kreditiranja stanovanjske zidave in zasebne gospodarske dejavnosti.
Zavrnjen zakon o taksah
V odboru za finance zbora republik in pokrajin zvezne skupščine so ugotovili, da dve republiki - SR Slovenija in SR Hrvaška - nista dali soglasja k osnutku zakona o taksah za prehod mejo, ki naj bi znašale J,5U0 dinarjev. Na odboru so sprejeli tudi poročilo o razlogih, ki govorijo zoper ta zakon kakor tudi o predlogih za drugačno reševanje nastalih problemov. Redna procedura okoli tega zakona je s tem v zbora republik in pokrajin končana. Zakon ni odložen, pač pa je zavrnjen.
Novi jugoslovanski kovanci
Konec letošnjega leta bo Narodna banka Jugoslavije dala v obtok prve iz serije novih kovancev in sicer v vrednosti 25 par. To bodo kovanci iz železa in kroma, ki bodo lažji in manjši od doslej veljavnih kovancev za ÊÜ in 20 par. Umik sedanjih kovancev iz obtoka bo potekal postopoma 4 do 5 let.
Jugoslavija in svet
Nevarnosti
nacionalizma
Pred dobrimi štirimi leti, 8. junija /977, se je Edvard Kardelj pogovarjal s političnim aktivom Kosova. Iz govora. ki je bil objavljen šele pred nekaj tedni, objavljamo kratek odlomek:
»Dobro vam jv znano, kako je bilo tu v sedemdesetih letih. Ko nekoga, da tako rečem, zajame vodni tok. se je težko zaustaviti. Kadar se začno vsi problemi, ki obstajajo, razlagati samo Aoi problemi mednacionalnih odnosov, potem sprejmejo ljudje fo kot naravno reakcijo na vse mogoče družbene probleme, ki so bili, so tudi danes in bodo Še dolgo obstajali v naši družbi. Navsezadnje moramo ljudem povedati, kaj je kaj- Zdaj ni mogoče > plaščem ali s firmo nacionalnih s porov pokrivati tistega, kar nikakor ni spor med nacionalnimi interesi, ampak so težave in problemi razvoja države, kakršna je Jugoslavija, ki je kot celota šc vedno nerazvita. Zato toliko težje rešuje notranja protislovja, ki izhajajo iz nerazvitosti. Prepričan sem, pa tudi vi ste danes tako govorili, da bo do razvoja proizvajalnih sil v Jugoslaviji, ki že slopa v novo obdobje, ker so nastale razmere za veliko hitrejši razvoj kakor v preteklosti, in pa razvoj našega samoupravnega sistema, samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, samoupravne demokracije - da bo vse to postopoma, morda celo tudi relativno hitro, zmanjševalo in ukinjalo ui protislovja in konflikte, o katerih sem govoril. Toda ne smemo si delali utvar, da je mogoče to storiti čez noč. zato moramo imeti jasen koncept poli-tike in boja na lem področju. Tu je bil govor tudi o albanski emigraciji. Moramo se tolči proti njej in jo razbijati. Se naprej je treba pospeševati njeno diferenciacijo in razkroj. Vendar včasih kaže. da zdaj mislimo, kakor da je za nas glavna nevarnost emigracija. Pa ni. Res da je bučita, da dela svoje, toda to dela ž.e trideset let, ne šele od zdaj. Za nas je nevarna toliko, kolikor vpliva na notranja gibanja. Z.atn so naši glavni sovražniki na tem področju
tisti, ki so v državi, ne pa oni zunaj nje. Frosim, da me dobro razumete. Nikakor rte želim podcenjevati one druge strani, sami smo včasih obrnjeni proti emigraciji in mislimo, daje tam glavni izvor vsega, toda glavni izvor je znotraj, ne zunaj. Zato sc moramo bojevati predvsem tu.
jVa koncu se nekaj besed a vprašanju. ki je povezano s problemom nacionalizma, vendar ni samo fo. Ali.1; fini na vprašanje izobraževanja in zaposlovanja mlade, inteligence. Zdi sc mi, da smo glede tega prav tako še sužnji neke stihije.
Danes se mi zdi, da smo še vedno ostati v okvirih nekakšnih zelo splošnih formulacij in da se še nismo bistveno približali konceptu našega sistema izobraževanja. Posledice pa so takšne, da se nam, recimo, povečuje število študentov na univerzah, tudi tistih, ki študij končajo, in to ras te nesorazmerno s številom listih, ki se pripravljajo za kvalifikacijo delavca v tovarnah. Nadalje, srednje izobraževanje ni neposredno usmerjeno v prakso. Dogaja sc, da te mlade inteligence ne moremo zaposliti ah pa jo zaposlujemo na mestih, kjer hi dober kvalificirani delavec Opravljal to delo bolje kakor inženir. Tu po mojem hudo zrežimo. Morali bi uskladili te proporce, četudi ne vem, A ako in s čim.
Nekaka bi morali tudi (u načrtovati, ne birokratsko, ne centralistično, ven dar moramo vedeti, kaj hočemu tudi na tem področju. Kajti posebej naj poudarim, da je to važen problem za Kosovo, če boste šli še naprej neomejeno, brez sleherne usmeritve, v izobraževanje visokih kadrov, jih ne boste mogli zaposliti, nc bodo se mogli zaposliti niti v Jugoslaviji, tedaj ne morete pričakovati od teh ljudi, da hodu reagirali drugače kakor nacionalistično. Po drugi strani pa imate zelo veliko potrebi» po visokokvalificiranih delavcih in srednjestrokuvnih kadrih. Vse to pripovedu jem, četudi ne pozna m dovolj vaših razmer, vendar sem vas hotel kratkomalo opozoriti na to,« je poudarit takrat Edvard Kardelj.
Gospodarske
novice
Zmanjšan uvoz nafte
Po nekaterih ocenah in predlogih bo Jugoslavija letos zmanjšala uvoz surove nafte za okrog R75.AOO ton, kar je nujno potrebno zaradi plači Ino-bi-lančnili težav. Devize za uvoz nafte morajo zagotavljati posamožne jugoslovanske republike in pokrajine, svoje obveznosti pa so doslej poravnavale le Slovenija, Hrvaška in Srbija. Očitno je. da bo v prihodnjih mesecih prišlo do pom ¡mj kanj a mazuta in kurilnega olja, dovolj pa ho motornega bencina, katerega poraba je zaradi visokih cen precej padla.
Boljše priprave na jesensko setev
Letošnji pridelek pšenice je hil slabši od lanskega, zato bo morala Jugu-slavija v prihodnjih mesecih uvoziti okrog milijon ton pšenice. Gospodarske zbornica Jugoslavije oziroma njen odbor za kmetijstvo je zato dovolj zgodaj začel z akcijo za pravočasno lil obsežnejšo jesensko setev. V Jugoslaviji naj bi letos zasejali s pšenico
1,700.000	hektarjev zemljišč, prihodnje leto pa naj bi pridelali 5,5 milijonov ton pšenice. Tako bi bila zagotovljena boljša preskrba, hkrati pa naj bi se zmanjšal uvoz, Za setev je pripravljenega dovolj kakovostnega sortnega semena, na voljo pa je tudi dovolj kmetijske mehanizacije.
Jezero nafte pod Jadranom?
Jugoslavija bo začela s komercialnim izkoriščanjem plina v severnem delu Jadrana, hkrati pa je v sodelovanju s tujimi družbami začela z obsežnimi raziskavami morskega dna srednjega in južnega Jadrana in obalnih področij.
Na osnovi zakonov o sovlaganju tujih sredstev v domače delovne organizacije so pri INA-Naflaplinu sklenili
ponuditi raziskovalna dela ¡n sovlaganja tujim pari ne rje m na področju otokov Jabuke, Palagruže in Mljeta. Vsako od predvidenih področij obsega po
4.000	kvadratnih kilometrov, raziskovanja pa bi opravljali v globini 90 do 500 metrov. Tuje družhe kažejo veliko zanimanje za vlaganja in raziskovanje. Doslej so biti navezani stiki s 25 znanimi naftnimi družabmi iz Evrope, ZDA in Kanade.
Če biHio raziskovanjadala pozitivne rezultate, bodo začeli tujcem vračati vložena sredstva v petih letih od začet-
ka izkoriščanja. K temu bodo seveda prištete obresti in dobiček, vendar brez kakršnihkoli koncesij. Domača delovna organizacija je namreč izključiti nosilec vseh del,
lNA-Naftaplin je na Norveškem kupila prvo plavajočo ploščad »Zagreba, s katero lahko vrtajo do globine 400 metrov, Trenutno z. njo vrtajo v Libiji za italijansko družbo Agip.
Ljubljanski »Luk« v tujini
Ljubljanska tovarna zdravil »Lek«r je lani izvozila za skoraj milijardo 120 milijonov dinarjev zdravil, veterinarskih preparatov in kozmetičnih izdelkov, kar pomeni, da so skoraj 40 odstotkov dohodka ustvarili na tujem trgu. Največji Ivekov zunanjeirgovin-¡¡ki partner so države sveta za vzajemno gospodarsko pomoč - čift odstotkov, 14 odstotkov izvozijo v razvite države in 20 odslotkciv v države v razvoju.
Brazilskemu partnerju je Lek prodal licenco za izdelavo redergina, zdravila iz rženih rožlčkov. Brazilci ga bodo izdelovali iz Lekovih surovin in z Inkovo tehnologijo, posel pa teče prek RrasiIinv?sta, finančne korporacije, v kateri sodeluje tudi Ljubljanska banka.
Močno povečanje menjave načrtujejo pri Leku tudi z Nigerijo, kjer je v zaključni fazi priprava projekta za tovarno zdravil, v vzhodnoevropskih državah pa je največji partner Sovjetska zveza. Sovjetska vladaje ponudila Le-
ku izgradnjo tovarne v Čeljabinsku za Uralom. To bo eden največjih farmacevtskih kompEcksov na svetu,
Televizijski sprejemniki za Veliko Britanijo
Iskrina tovarna televizijskih sprejemnikov iz Držanja v Ljubijani je leta 1979 začeta izvažati črnobele televizijske sprejemnike v Veliko Britanijo. Sprva so prodajali le 12 eolske prenosne sprejemnike »clasic«. lani pa so začeli prodajali tudi 17 eolske Eelevi-zoTje »galasvoi. Prvo leto so prodali v Veliko Britanijo 7245 televizorjev, lani je izvoz narasel na 16.455, letos pa bodo predvidoma prodali že 54,900 televizijskih sprejemnikov.
Domača tovarna kaset
V Prelogu v Medjimurju jo začela obratovati nova tovarna kaset in magnetofonskega traku fcPhonoplast«,
prva te vrste v naši državi. Tovarno sta skupaj zgradili delovni organizaciji Medjimurje plast iz Čakovca In Jugo-ton iz Zagreba. Načrtujejo, da bodo že prihodnje letov tovarni naredili 5 mili jonov kaset in okrog 400 tisoč kolesc kasetnega traku. Celotna proizvodnja bo temeljila na uporabi domačih surovin, uvoziti bodo morali le trak in letno okrog 5 ton plastike za jedra kaset,
Podravki na tovarna v ZR Nemčiji
Živilska industrija Podravka Iz Koprivnice je pred kratkim kupila v Ge-'restriedu v ZR Nemčiji tovarno za predelavo gob, gozdnih sadežev, sadja in zelenjave. Tovarna je že začela obratovati.
Priprave za obratovanje tovarne so tekle le kake tri mesece in v lem času so ustanovili novo podjetje, prevzeli vse finančne obveznosti, zaposlili novo delovno silo, obnovili obrate in kupili surovine ter embalažo.
Program za letošnje leto predvideva, da bodo znova poslali na trg prejšnji, precej bogat asortiment te tovarne. Gre za konzervirane gut>e. borovnice in drugo sadje. Surovi ne si bodo v glavnem preskrbeli v Jugoslaviji,
Več turističnih ležišč
Naš turizem naj bi do leta 19H5 postal bogatejši za 205 tisoč postelj. Število postelj v hotelih in turističnih naseljih naj bi se po predvidevanjih povečalo za 95 tisoč, v drugih objektih, kampih, bungalovih, apartmajih in majhnih penzionih pa za i K) tisoč.
V naslednjem obdobju bodo gradili tako Ob lUOrju kot rta drugih območjih države. Upoštevati bodo velike možnosti z boljšim izkoriščanjem zdraviliškega. lovskega, zimskega, kongresnega, tranzitnega, navtičnega in drugih oblik turizma.
S povečanjem zmogljivosti, širjenjem in bogatitvijo ponudbe ter z izboljšanjem kakovosti in storitev naj bi se število nočitev tujih gostov sredi desetletja povečalo s sedanjih J7 milijonov na 52 milijonov, domačih pa z 51 na 64 milijonov.
Gradbišče — stanovanj ni nikoli dovolj (foto: Janez Zrnec)
Predstavljamo vam slovenske občine
Celje -
staro, oplemeniteno z novim
Panorama Celja, z gradu
Celje je po številu prebivalstva, gospodarski moči iti razviti dejavnosti družbenih služb tretje naj večje in najpomembnejše urbano središče v SR Sloveniji. Mesto ima zelo ugodno zemljepisno lego in že dolgo opravlja pomembne mestne funkcije tudi za širše območje regije. Celje leži ob velikem sotočju voda, kjer se Savinja v ostrem loku preusmeri iz slikovite in gospodarsko močno raz.vite celjske kotline skozi Zasavsko hribovje proti jugu.
Tu jc tudi veliko križišče pomembnejših prometnih poti iz vseh smeri. Zato ni čudno, da so jc prav tu, na območju današnjega mesta, že zelo zgodaj pojavilo prvo naselje. Foslavili so ga namreč že Kelti nekaj stoletij pred našim štetjem. V svoji dolgi in bogati zgodovini, Pia katero opozarjajo tudi Številne arheološke najdbe ter arhitektonski in kulturni spomeniki, je doživelo več obdobij velikega razcveta pa tudi vmesnih stagnacij in hudih razdejanj, Prvi veliki vzpon je doseglo že
za časa Rimljanov, ki so mu podelili mestne pravite. V dobi preseljevanja narodov je bilo močno prizadeto. Dvignilo se je šele v srednjem veku, ko so mu zagospodarili celjski grofje. Ker pa jc ta mogočna fevdalna rodovina kmalu izumila, je Celje prišlo v posest Habsburžanov, ki so niu vladati vse do razpada avstroogrske monarhije. V tem obdobju se je mesto le počasi otresalo fevdalnih spon in se sirilo čez. srednjeveško obzidje. Sele izgradnja železnice in začetki iriduslriatizael-
je so mu vlili novih moti in nekoliko pospešili razvoj. Pa vendar pravega napredka ni bilo, ker ga je dušilo tuje gospodarstvo, politična brezpravnost, surovo narodnostno zatiranje in brezobzirno izkoriščanje. Razmere se niso bistveno izboljšale niti v obdobju stare Jugoslavije, ko so se v mestu močno zaostrili politični in socialni boji.
Proti reakcionarnemu režimu in brezpravju se je najbolj odločno boril
povsod, na vseh področjih ustvarjalnosti in na vseli območjih nase domovine.
Tudi Celje je v tem obdobju po osvoboditvi izredno bitni in vsestransko napredovalo ter meti j a Lo svoje mestno, gospodarsko, socialno in kulturno podobo. Predvsem se je močno razširilo, preuredilo in polepšali}. Zrasla so nova stanovanjska naselja in soseske z lepo urejenimi zelenicami, uticami, igrišči in vsemi drugimi ko-
Niirodni dohodek pa jc leta 19-80 presegel 6.000 dolarjev na prebivalca.
Najpomembnejši gospodarski dejavnosti sta industrija in trgovina, V občini je razvita zlasti črna metalurgija, kemična, papirna, grafična, tekstilna in lesna industrija. Največje delovne organizacije so Železarna Store, Cinkarna, limo, Aero, Lik Savinja, Topcr. V zadnjih letih je bilo veliko storjenega tudi na področju varovanja okolja, saj je Celje znano kot eno
delavski razred, zlasti potem, ko so ga k temu začeli spodbujali, voditi in usmerjati celjski komunisti, Boj za nacionalno osvoboditev pa je dosegel svoj vrhunec šele v obdobju mračne nacistične okupacije, ko so naši narodi vzeli usodo v lastne roke in si v štiriletnem težkem in brezkompromisnem boju priborili svohtHlo, mir in neodvisnost ter odločno stopili na pol obnove in izgradnje samoupravne socialistične družbe. Rezultati te povojne družbenopolitične preobrazbe so vidni vse-
mimalnirni napravami. Tudi število prebivalstva sc jc močno povečalo. V občini jih živi že več kot (>4.000.
Veliki uspehi so bili doseženi tudi na področju gospodarstva. S postavitvijo novih tovarn, z razširitvijo in modernizacijo stare industrije, z razvojem kmetijstva, obrti, trgovine, prometa, gostinstva in turizma se je gospodarska moč občine v primerjavi s prvimi leti po osvoboditvi kar šestkrat povečala. V Celju jc zaposlenih žc preko 39.00U delavcev.
najbolj onesnaženih mest v Sloveniji, Do leta 1985 smo si zadali naloge, da bomo onesnaževanje občutno zmanjšali.
Jčot ena najpomembnejših nalog na področju gospodarstva je tudi v občini Celje povečanje izvoza. Dosedanji izvoz, katerega vrednost znaša okoli 80 milijonov je namreč Še prenizek, da bi zadovoljil vse potrebe po uvozu, pa tudi možnosti za še večji izvoz so precejšnje. Du bi uresničili te cilje, teče v občini široka akcija za moderni-
Ostanki mogočnega celjskega gradu
zarij o industrije, kajti !c z moderno avtomatizirano industrijo ho moč dohitevati razvoj. V teku so projekti, ki bodo bistveno mode m ¡žirafi proizvodnjo v črni metalurgiji, v kemiji, v tehtalo i tehniki in v grafični proizvodnji, kar daje trdne temelje ¿a še hitrejši razvoj v prihodnjo.
Na področju trgovine je prišlo v lotu 1930 do velikega procesa združevanja ne le trgovske dejavnosti temveč tudi kmetijstva, gostinstva in turizma. To gibanje ni zajelo !e delovnih organizacij v občini, ampak je seglo v širši prostor celjske regije, pa tudi preko njenih meja. V okviru sestavljene or-
ganizacije združenega dela MERX so te, doslej razdrobljeno dejavnosti, našle več možnosti za kvalitetnejši razvoj ,
Hkrati z rastjo gospodarstva se jo močno razširila in izboljšala tudi vzgojno-izobraževal na, socialna, zdravstvena, kulturna, raziskovalna, telesno vzgojna, športna in druga dejavnost. Večina šol, vzgojno-varstvenih, socialnih, zdravstvenih in športnih objektov v občini je novih ali popolnoma prenovljenih, razširjenih in prirejenih sodobnim zahtevam dela in vsakdanjim potrebam delovnih ljudi, V njih uspešno delajo nove generacije
str-okuvno sposobnih kadrov. Zelo delavne so prav tako tudi številne organizacije in društva, ki razvijajo izredno široko, vsebinsko zelo bogato, Živo in močno razgibano družbenopolitično, kulturno in športno dejavnost. Z vsem tem pa so se seveda močno spremenilo in izboljšale tudi življenjske razmere delovnih ljudi. Vsem je zagotovljena socialna varnost in zapo-slitev, saj družbeno delo v občini zaposli vsako leto precej več delavcev, kakor znaša naravni prirastek. Na vsakega občana odpade v povprečju skoraj 17 m1 stanovanjske površine. Vsak šesti občan ima svoj osebni avtomobil, vsak peti televizijski in vsak četrti radijski sprejemnik.
LNIC>J LJUBLJAI*
XV. iz&eljenski tamburaški festival
Ohranjanje kulturne dediščine
Nekaj vročih letošnjih julijskih dni je potekal v hrvaškem Zagrebu jubilej ili in žc XV. po vrsti tamburaški festival hrvaških izseljenskih društev in posameznih glasbe no-plesni h skupin; Zagrebčanom so nastopajoči ansambli priredili kar najbolj bogat in pester spored, ki ga jo prenašala tudi TV Zagreb, tako da je festival odmeval ne le po hrvaški republiki, temveč tudi po vsej državi.
Festivala seje udeležilo trinajst skupin iz posameznih društev hrvaških izseljencev: prišit so iz Seattla v Was-hšngtonu, Cnkcburga, Pittsburgha. Sharona in Farrella v Pertnsylvaniji. Puebla v Cnloradu, Akrona in Clevelanda v Ohiu, Milvvaukeja v Wiscansi-nu in Ontaria v Canadi.
V nekaj dneh bivanja v Zagrebu so se skupine udeležile nekaj strokovnih seminarjev (za dirigente in koreografe pa plesalce in glasbenike), si ogledale Zagreb in njegovo bližnjo okolico, prisostvovale predstavam v Hrvat-s kem Narodnem Kazalištu v Zagrebu (Ero z onega sveta), se udeležile sprejemov prt Matici izseljenika Hrvaiske, sodelovale v slavnostni povorki po zagrebških ulicah, predvsem pa koncertirale.
Člani mladinskega tamburaškega Ansambla KOVU KOLO iz Pitebla v Coloradu
Poglavitni nasLopi so bili v novi in izredno lepi glasbeni dvorani Vatro-slav Lisinski v Zagrebu, izseljenski lamburaški ansambli pa so v tem času nastopili tudi drugje, tako v Varaždinu, kjer so obhajali KUO-letnico tega starega mesta, v Prepustovcu pa še v nekaterih večjih hrvaških mestih; pov-
sod so želi burno priznanje in občinstvo je prosilo, da bi se čim prej vrnili iti ponovno uprizorili podoben koncert.
Vsi ti ansambli (Seattle, St. George, Mladi Hrvati, Continental, Novo kolo, Akron, Cleveland, Sloga, Zagreb, Hamilton, Veseli Hrvati, Gulden Triangle, Si Iver Strings) so s svojimi nastopi dokazali visoko umetniško raven in zato je povsem razumljivo, da SO jill pozdravili ob prihodu v Zagreb najvišji republiški predstavniki oblasti in kulturnih ustanov. £upan mesta Zagreba je med drugim v pozdravni besedi dejal, da njihov prihod v domovino dedov »priča o plemeniti skrbi, ki so jo izseljenci že neštetokrat dokazali, skrbi za ohranjanje hrvaške narodnostne zavesti in kulture v novi domovini«, Predsednik Matice izseljenska Hrvntske Vanja Vranjičan je v svojem govoru ob prihodu tambnraški h skupin tudi dejal, da so hivaški izseljenci »čuvarji narodnostne zavesti, kulture in jezika,« predsednik predsedstva SR Hrvatskc Jakov Rlaževič pa je poudaril, da je poglavitni smisel dela izseljencev v njihovih kulturnih društvih »ohranjanje kulturne dediščine«.
Mladinska temburaŠka skupina ST. GEORGE iz Cokeburga v Pennsylvaniji s svojimi umetniškimi in glasbenimi vodji
izbor jz
slovenskega
tiska
Kakšno bo ljubljansko železniško križišče?
Znan« je, da bomo v Lj ubijali i graditi nov železniški termina!, ki bo v neposredni zvezi z avtobusnim terminalom. Promet skozi Ljubljano je namreč že zelo gost in Se narašča, kar terja določene rešitve, da bo promet tudi v bodoče potekat itemoteno.
Ljubljanski železniški obroč
Železniška obvoznica, ki jo načrtujejo okrog Ljubljane, bo prevzela ves tranzitni tovorni promet, ki sedaj poteka skozi ljubljansko središče. Zgrajena bo v več časovnih obdobjih, najprej pa bo zgrajen njen severni del. Od obstoječe proge Ljubljana-Zidani1 most ho odcep na obvoznico pri železniški postaji Laze. Obvoznica ho potekala mimo Šentjakoba ob Savi in Črnuč. Na Ježici bo premostila Savo, se nato v širokem loku obrnila proti 'jugu ter se v Všžmarjih priključila na gorenjsko progo. Nadaljevala sc bo skozi Koseze in bo potekala za Rožnikom do Dolgega mostu, kjer se bo navezala na že obstoječe notranjsko progo. Z izgradnjo tega dela železniške obvoznice bo pretežni del tranzitnega tovornega prometa prenesen iz ljubljanskega središča na obvoznico,
Gradnja ljubljanske železniške obvoznice pomeni precejšnjo pridobitev za samn mesto, ker bo možno urediti železniški promet. Upoštevati je treba zlasti porast železniškega prometa iz luke Koper, ki poteka v glavnem prek ljubljanskega železniškega križišča in tudi težnjo, da se obstoječi ccslni tovorni promet preusmeri na železnico. Vsi vemo in občutimo, da so sc cene goriva za cestna vozila povečale, železniška dektrovieka pa je in ostane najcenejši način prevoza blaga.
Ostane še vprašanje, kdaj bomo pričeli graditi železniško obvoznico? C!lede na potrebe lahko trdimo, da bo severni de! železniške obvoznice od celotnega sistema zgrajen najhitreje. Obvoznica bo zgrajena do leta 2000,
3Z
tako cestna kakor tudi železniška v celoti.
Začrtana je trasa hitre proge
Hitra proga skozi Ljubljano bo povsem nova železniška proga iti bo povezovala Srednjo Evropo z Bližnjim vzhodom. Trasa je že začrtana in tudi odobrena prt Mednarodni železniški uniji v Parizu, Ta proga je del bodočega evropskega sistema hitrih prog, kjer naj bi potniški vlaki vozili s hitrostjo nad 200 km na uro. Ta proga ho namenjena hitremu Tranzitnemu in potniškemu in tovornemu prometu.
V Ljubljani bo hitra proga iz severne smeri pri Mednem skoraj pravokotno sekalei traso gorenjske proge pri Modnem in tam vstopila tudi v predor. V blagem zavoju bo potekala do Kosez, kjer bo priključek na železniško obvoznico. Pod Rožnikom ho potekala. v predoru do Tivolija in bo usmerjena od sedanjega Muzeja revolucije v ravni smeri preko železniške postaje do Žaioga. Od tubo v blagem zavoju in preko predora potekala do doline Mirne ter mimo Novega mesta proti Zagrebu.
Po hitri progi bodo vozile železniške kompozicije, ki bodo posebej konstruirane za te hitrosti. Na zunaj se bodo potniške kompozicije razlikovale od sedanjih po aerodinamični obliki.
(Naša komuna)
Stol ni Kobariški stol
Slovenci imamo dva gorska vrhova z enakim imenom - Stol. Stoletja je bilo tako — do nedavnega.
V lem sestavku bo govor o drugem istoimenskem vrhu, ki se bot j skromno dviga v najzahodnejšem predelu naše republike. Ta Stol (1(>74 m) je na jugoslovanski strani najvišji vrh podolžnega grebena, ki sc sicer dviga iz Staroselskega podolja v smeri jugovzhod—severozahod- zahod in sc zaključi v Beneški Sloveniji v Italiji, ob reki Ter. Greben je na naši sLrani hkrati razvodnica med Sočo in Nadižo,
Ta vrh so ukoiišni prebivalci, stari zcmljepisei in zgodovinarji stoletja imenovali — Stol. O tem nam govorijo stari vojaški zemljevidi - bodisi italijanski ali avstrijski. O Stolu piše tudi tolminski zgodovinar Simon Rutar, No, edino Rezijani sir bili izjema; grebenu Stola so pravili in najbrž še pravijo »gora la Bargynawa* (Brcginjska gora),
Prišli so novi časi in drugi zcmljepis-d ter, tebi nič - meni nié, preimenovati Stol v Kobariški Stol. Da je to tako, lahko ugotovimo na vseh novejših zemljevidih, ki prikazujejo območje zahodnega dela Slovenije. »Novost« se v vsakdanjem življenju že kar pridno uporablja. Zanimivo je, da so novo ime med prvimi povzela območna planinska društva, ime Kobariški Stol pa se vztrajno ponavlja v vseh novih planinskih kartah. Uporabljaj o ga planinci, novinarji in celo upravni organi.
V uvodu je namenoma navedeno, da poznamo v Sloveniji dve gori z imenom Stol. Ta ugotovitev je namreč lahko edini razlog, ki nas navede na misel, daje »dopolnitev« imena upravičena. S tem naj bi se izognili neljubim pomotam, Res je, da je v pogovornem jeziku dovoljeno, da si v lakih primerih pomagamo opisno in rečemo npr. Stol na Tolminskem, Stol na Kobariškem, Stol ob Soči in podobno, vendar pa ni dopustno tako grobo spreminjati ime. Ce že iščemo neki kraj ali hrib na zemljevidu, najbrž ni nevarnosti, da bi zamenjali - na primer Gorenjsko s Primorsko.
Vsako tako nasilno spremembo krajevnega imena prebivalci ožjega območja odklanjajo. Razumljivo. S takim posegom se naenkrat zanika avtentičnost kraja in ljudi, Domačini iz vasi na vznožju obeh strani Stola novo ime odklanjajo. Tem krajem je že potres preveč spremenil podobo.
Planinci radi govorimo o varstvu narave in okolja. Prav je tako. Prav pa bi bilo, da bi se zavedali, da je skrb za ohranitev pristnih krajevnih imen osnova pri zaščiLi krajine.
(Primorske novice)
Tudi za Estonca je slovenščina zanimiva
Med najmlajšimi in že zaradi oddaljenosti zelo zanimivimi lektorati slovenskega jezika, ki so v zadnjih letih razpredeni po tujih deležab, je gotovo tisti v Srednji Ameriki, Spiva j c bil načrlovan le za eno leto1- vodil ga je slavist Vdetnir Gjurin - vendar je biio zanimanje tolikšno, d;i prvotna zamisel že prerašča v tradicijo, kol pripoveduje sedanja lektorica Dragica Bcš-Lin:
»Lektorat je v univerzitetnem mestu Lawrence, na eni najstarejših državnih univerz ,University of Kansas', ki je za slavistiko izredno pomembna. Po prvem letu slovenskega lektorata sta nas v Ljubljani obiskala tamkajšnja profesorja Conrad in znameniti slavist Herbert Galton in v imenu univerze sama izrazila potrebo in željo, naj bi se študij slovenščine nadaljeval tudi v prihodnje.
Na univerzi imamo deset študentov slovenščine, ki obiskujejo začetni ali
se je začel zanimati za Jugoslavijo šele po zetovem uspehu. Njegov1 zet je namreč znan Don Lipovac, vodja onega najbolj uspešnih ansamblov narodnozabavne glasbe, ki nastopajo v ZDA.«
Na naših lektoratih v tujini so glede ažurnosti vedno težave s časniki in publikacijami, ki prihajajo z izredno zamudo ati pa sploh ne. Problem je še toliko bolj pereč v Ameriki: letalska pot je predraga, običajna pa nesprejemljivo dolga ... Precej Jaze je s knjigami.
Jesen na Žirovskem vrba (foto: Ančka Tomšič)
nadaljevalni tečaj. Morda se zdi to število nizko, a podatek je dovolj zgovoren, če dodam, da srbohrvaščino študirajo le štirje:.«:
Študentje se za študij slovenščine odločajo na podlagi najrazličnejših spodbudi največkrat je za pridobivanje novih potrebno predvsem veliko iznajdljivosti in ]xi£osto tudi denarja, predvsem za različne kulturne in zabavne večere, ki izseljence še posebej pritegnejo.
»Ob razmišljanju, zakaj se nekdo odloča za študij slovenščine, lahko povem,« pravi lektorica Besi ¡nova »da so nekateri primeri prav zanimivi. Eden mojih študentov je, na primer, Estonec, ki se je poročil s Slovenko, vendar
»University of Kansas ima veliko knjižnico, ki je bogato založena s slovanskimi in tudi slovenskimi knjigami,« pravi lektorica Dragica IS eš Liti. »To ni naključje, vodja knjižnice je namreč George Jerkovkh. po rodu s Hvara, ki je šele poletu 1950prišel v Lawrence. Poskrbel ni samo za naše knjige, ob prihodu sem našla tudi precej slovenske znanstvene periodike.
Rad:i hi še izpopolnila vrzel v sodobni književnosti; iz sklada, ki ga dobiva vsak lektorat za nakup knjig, bi naj prihajala tovrstna knjižna dela. 2al pa bodo tudi pri tem potrebne nekatere omejitve, saj v knjižnici, ki ni dovolj velika, že nastajajo prostorske težave.«
Rotunda
v »prvotni podobi«
Ge vas pot vodi iz Murske Sobote proti severovzhodu, sc pri Fokovci h gričevnat svet prevesi v dolino Kobili skega po Loka. Zaman boste v teh krajih iskati strnjena naselja, saj so po okoliških gričih raztresene le redke I skupine hiš. Tudi popotnik, ki je namenjen v Selo, da hi obiskal znano romansko rotundo, bo zaman iskal središče vasi s cerkvijo. Cerkve z viso- j k im zvonikom, ki je tako značilna za ravninska naselja, tukaj ne boste našli. Skromna stavbica, ki na zunaj ne daje nobenega veličastnega videza, je skrita na manjši vzpetini v dolini vaškega potoka in prav odmaknjenost od pomembnejših prometnih poti je verjetno prispevala k temu, da se je stavba ohranila vse do današnjih dni. Kolikor skromnejša pa je na videz ta srednjeveška arhitektura, toliko večja je njena kuItumo-umetnostna in zgodovin- j ska vrednost.
Rotunda v Selu sodi med naj večje zaklade Prekmurja in Slovenije. Zaradi izredne muzejske vrednosti je pod zaščito Zavoda za spomeniško var-sLvo. Cerkev je v piša ni h/.godov inski h ¡1 virih prvič omenjena v letih 1365—661 kot kapela posvečena svetemu Nikolaju. Spomeniška vrednost Sela je dvoj- I na; prvič je to njegova arhitektura, ki f pomeni med ostalimi spomeniki ro-1 manskega stavbarstva pravo poseb-1 nost, potem pa so ru še stenske slikari- j je. ki SO celo V širšem geografskem prostoru povsem osamljene.
V Sloveniji bi utegnila biti najsla- j rejša koprska rotunda »S. Elio«, kale- r re prave starosti še niso ugotovili, ven-1 dar je lc-ta bila zgrajena v istrskem I slogu iz kamenja, medtem ko je se Iskal rotunda zgrajena iz opeke, ker kameni ni značilen za to pokrajino. Rotunda! se s posebnostmi svoje gradnje gel vključuje niti med alpske niti med mediteranske primere naših srednjeveških osrednjih stavb, ampak sodi med tiste stavbe, ki so nastajale še v pozni romanski dobi.
Spomeniška vrednost celotne rotunde bi bila šc večja, če bi v skladu Sj spomeniškimi načeli ostal na svojem mestu poznogotski krilni oltar severnega tipa, ki bi bil sedaj pri nas eden redkih ohranjenih.
l_čtos bo rotunda končno obnovljena in (tipajmo) še zanimivejša za turi-
ste.	Poskrbeti je treba še za tla. zvonik, ki bo sedaj 50 metrov vstran od’ roLunde. izolacijo ter reflektorje. {Pomurski vestnik)
26. izseljenski piknik
Prisrčno srečanje v Škofji Loki
V prelepem parku stare ga gradu ¡lad Škofjo [.oko jo bilo ta Ji letošnji 4. julij [radieiona! no srečanje izseljencev /. njihovo staro, lahko bi tudi rekli prvo domovino in njenimi ljudmi. To je bil 7.c 2(i. veliki izseljenski piknik, ki ga že vrsto let v tem slikovitem in zgodovinsko dragocenem gorenjskem mestecu organizira Skupščina občine Škofja Loka v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v Ljubljani.
Že od devete jutranje ure, ko se je po deževnem in nekam mračnem jutru le pričelo vztrajno jasnili, SO brhke škofjeloške žene, pražnje napravljene v dragocene narodne noše, sprejemale rojake in druge goste, jim pripenjale za dobrodošlico rdeče nageljne in jih spremljale na osrednje prizorišče, Navkreber se je proti staremu gradu z mestnega trga vila kolona prihajajočih gostov, tiste pa, ki so se jih že lotila neusmiljena leta, pa so vrli Škofjelo-čani na slavnostno okrašenih voze h odpeljali na grajsko dvorišče. Tu je za dobrodošlico in prijazno voljo igral Pihalni orkester Škofja Loka pod vodstvom Janeza Ravnikarja.
Po uvodnih fanfarah je številne zbrane rojake in goste pozdravil škofjeloški župan Viktor ŽAKELJ.
»Vodno znova, iz leta v leto prihajate pod te mogočne kostanje,« je pričel, »da bi našli sočloveka, znanca, prijatelja... A ko se boste vrnili na svoje domove, povejte vsem, da jo vaša stara domovina dom ponosnih, svobodoljubnih in srečnih ljudi!« In potem je vsem zbranim zaželel, Jase v pesmi, plesu in tovariškem klepetu spmste, da daju »duška svojim čustvom - pa da naj bo ta loški piknik za vsakega dogodkov poin in srečen dan.. .«
Osrednji govornik je bil pisatelj Tone PAVČEK, sicer predsednik društva slovenskih pisateljev. Po uvodni dobrodošlici je z izbranimi besedami govoril o povezavi izseljenca s staro domovino, o njegovem hrepenenju po njej pa o iskanju korenin svojega porekla,
»To poreklo je pristno in neizbrisno,« je dejal. »Oglaša se nam kot Dom, kot Domačija, kot Domovina,
oglaša se kol osvobajajoča mtič naroda, ki ga ni mogel nihče pokoriti, ki ni maral bili ne suženj in ne hlapec,,. Nekaj in ne malo upravičenega ponosa je lahko v nas zaradi pripadnosti lem koreninam, temu poreklu, temu svobodoljubnemu narcMiu,« je nadaljevat. »Za vse nas. Tudi za vas, ki ste šii za kruhom, za soncem, za srečo v širnem svelu, da bi se kot ptice z juga, kot s fronte vojak vračali v stari kraj: med mogočno hahaŠLvo gorate Gorenjske, na štajerske gorice, med k raške kamnite gmajne, valovite dolenjske griče, belokranjsko otožno veselost ... Zato vam, dragi rojaki, toliko prisrčne je	kličem:	Dobrodošli
doma!...«
Zbrane je pozdravil tudi predsednik Slovenske izseljenske matice Stane KOLMAN, ki je med drugim spomnil zbrane, da je ta piknik tudi v sklopu
Rroslav ob 30-letnici Slovenske izse-.enske matice, ki je \ teh treh desetletjih utrdila vezi s prek tisoč slovenskimi izseljenskimi društvi po svetu.
Tone Pavček je v svojem govoru omenil tudi pisatelja Louisa Adamiča, velikega Slovenca in hkrati tudi velikega Američana.
»Naredil je več kot je bila njegova dolžnost in svoje delo je pol i dil s smrtjo,* je dejal. »Iz tc nepojasnjene, bridke smrti pred tridesetimi leti sije prek samote moč njegove besede, njegova pokončna upornost in resnicoljubnost ter nepremagana ljubezen do obeh svojih dežel. Zalo tudi pripada kulturi obeh dežel: slovenski in ameriški.«
Svojevrstna posebnost vsakokratnih izseljenskih piknikov so tudi pozdravi
Od leve proti desni: predsednik SIM Stanc Kolman s soprogo, tajnik SIM Marko Pogačnik, članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič, predstavnik SZDL Jože Hartman in do nedavnega jugoslovanski generalni konzul v Clevelandu Stanc Lenardič.
Ludvik Stegu, predsednik Kanadsko-slovenske skupine za kulturne izmenjave v Torontu, je izročil Slovenski izseljenski matici darilo s čestitkami ob njeni 30-letnici, Darilo, umetelno izdelan javorov list s posvetilom, je sprejel predsednik SIM Stane Kolman.
Osrednji govornik pisatelj Tone Pavček je moti drugim dej ni; »Hvala viim za zvestobo in naj vam ne božal, da premorete fo redko dragotino...«
predstavnikov slovenskih izseljenskih društev 7. vsega sveta, Deset se j iti je tokrat oglasilo k besedi: iz Kanade, Avstralije, Evrope, slovenske Koroške - pa povratniki, ki po Štiridesetih in več letih trdega življenja onstran oceanov preživljajo jesen svojega življenja na prijaznih in mirnih domačih ■leh.
Kult tirni spored letošnjega piknika je hi! zanimiv in bogat kut je že v navadi: Gornje vaški oktet je prepeval lepe slovenske narodne pesmi, Slovenci iz Sei na avstrijskem Koroškem so plesali ramo ob rami s plesno skupino iz Stare Loke; v popoldanskem času je nastopil ansambel VIKIS s Šved-
Zbrane je pozdravi'/ tudi predsednik Slovenske izseljenske matice Stane Kolman in jim zaželel prijeten dan pa da bi jim po vrnitvi na domove v sedanji domovini ostala rudna Slovenija v najlepšem spominu.
ske, potem pa je do poznih nočnih ur igral za ples in razvedrilo znani ansambel I .ojzeta Slaka in na plesišču je bilo ves čas prav živahno.
» Dobrodošli danes in vedno in še na mnoga snidenja,« je dejal v svoji pozdravni besedi zbranim izseljencem škofjeloški župan Viktor Žakelj, »pa ohranile nas in naše mesiti v prijetnem spominjanj n J«
Sodeč po vedrili in razgretih obrazih, po dodobra zasedenih mizah, živalmi h pogovorih, petju in rajanju je
Kori Dolenc, povratnik in predstavnik slovenskega k hiba Triglav v Sy-dncyu, jc zbranim zagotovil, da bo »Slovenec ostal Slovenec, kjerkoli na svetu živi.*(
V imenu avstralskih Slovencev sta na pikniku pozdravili zbrane tudi Marija Surina iz slovenskega kluba v Perthu in Stanka Gregorič, ena od urednic slovenskih oddaj na radiu v Melbournu.
je bilo tla letošnjem 26, izseljenskem pikniku v Škofji Loki prijetno vsem, ki so prišli nanj,
Potemtakem lahko sklepamo, da se bodo radi vračali, torej - ob letu spel na veselo snidenje!
J. Vi.
Foto: Janez Zrnec
V' dopoldanskem kulturnem sporedu je nastopila tudi folklorna skupina iz Starc Luke in žela pri gledalcih mnogo odobravanja.
Z gradu je bil (isto škofjeloško pl k n iško soboto čist in lep razgled na stari in novi del mesta, na dolgih lesenih mizah pa ni zmanjkalo dobrot in ne hvaležnih jedcev...
Janez Zrnec.
Srečanja ’81
Pevci iz Aumetza ponovno med svojimi
Želja, da bi zapeli z množico pevcev na tradicionalnem srečanju slovenskih pevskih /.torov v Šentvidu pri Stični, je ponovno pripeljala v domovino staršev moški pevski /tor slovenskega delavskega društva v Aumetzu, Francija. Nastop na tem veličastnem srečanju je bil rudi najpomembnejši dogodek te njihove druge turneje po Sloveniji, ki je bila v dneh od 20. do 26. junija. Razen v Šentvidu pri Stični so pevci iz Aumetza nastopili tudi v Kostanjevici na Krki, kjer je njihov pia-stop organizirala kult urna skupnost iz Krškega, v Ilirski Bistrici, Idriji in v Kamniku, kjer so bili gostje delavskega pevskega zbora Solidarnost. Skupni gostitelj aumeških pevcev je bila Slovenska izseljenska matica, turneja pa
bi bila prav gotovo nemogoča brez velikega razumevanja in pomoči organizatorjev koncertov v posameznih krajih. Prav gotovo je treba izreči priznanje vsem organizatorjem in predvsem tudi pevcem, saj je bila kratka turneja zanje se posebno ita-|mrna. Program turneje so poleg večeru ¡It koncertov dopolnjevali še številni razgovori, ogledi, kult urno-m netil iški it znamenitosti posameznih krajev idr.
Koliko nepozabnih vtisov so odnesli aumeški jjevci s te turneje s seboj V Francijo! »Povsod jc bilo lepo. Največje doživetje pa jc bilo, če že moram izbirati, prav gotovo sodelovanje ito veličastnem srečanju pevskih ztorov v Šentvidu pri Slični,<* je ob koncu tur-
neje pripovedoval predsednik zbora Tone Pišiar. .»Solze so nam prišle v oči, ko smo videli, kako so pevci kar sami začeli pesem, s katero so sc zaklinjali Titu. To je bilo za nas nekaj neverjetnega. Vsi smo si bili enaki,,
V času turneje so imeli pevci in predstavniki Slovenskega delavskega društva v Idriji tudi razgovore o navezavi prijateljskih stikov in morda celo o pobratenj u med tem mestom in Au-metzoin. Razgovorom o tem sodelovanju se je pridružil tudi župan mesta Aumetz Tulilo Carraro. Razgovori so se iztekli v obojestransko zadovoljstvo in dogovorili so se že za naslednje srečanje letošnjo jesen v Franciji.
Moški pevski zbor iz Aumetza na zadnjem koncertu letošnje turneje v Kamniku
V množici 7000 pevcev so bili v Šentvidu pri Mični tudi pevci, člani slovenskega delavskega društva iz Aumetza v Franciji
Na »ljubljanski oliccti« tudi ameriški Slovenci
»Ohcet v Ljubljani«, tradicionalna turistično-folklorna prireditev, ki je ena izmed naj privlačnejši h tovrstnih prireditev v Sloveniji, je imela letos, še posebne goste - godto Združenja slovenskih društev (United Slovenian Society) iz Clevelanda, ZDA. Godbeniki. ki povečini izhajajo iz drugega in
tretjega slovenskega rodu v tem mestu, so sodelovali na vseh prireditvah v sklopu »Ohceti« - najatraktivnejše je bilo nedvomno sodelovanje v svatovski povorki po ljubljanskih til ¡ca h — za lem pa so odšli na enotedensko turnejo po Sloveniji. Nastopili so v Postojni, Cerknici, Kočevju, Trbovljah in v Slovenj Gradcu. To so bili - od 19. do 25. junija — naporni dnevi vsakodnevnih koncertov. Ogledov krajevnih znamenitosti, razgovorov in (udi dnevi ve-
selja. Povsod, kamorkoli so namreč prišli, j c bilo tudi veselo, saj je taka tudi glasba, ki jo igrajo; polke, valčki pa številne ameriške jazzovske in druge zabavne melodije. Orkester vešče vodi Norman Novak, sam aktiven glasbenik in glasbeni učitelj, ki izhaja iz družine znamenitega clevelandskega harmonikarja Franka Novaka. Dirigent je bi! tokrat prvikrat v domovini svojih daljnih prednikov — že njegov oče je bil rojen v Ameriki - in ni
mogel skriti navdušenja nad lepotami, ki jih je spoznaval. Podobno navdušenje so debli 7. njim mdi godbeniki, ned katerimi je večina mladih.
Skupino je spremljal tudi predsednik Združenja slovenskih društev v (’level and u John Pestolmk, vodja godbe Tony Petkovšek, prva pod pred* sodnica združenja Jennie Gorjanc, tajnica Alice Kuhar in drugi.
V času turneje clevelandske godbe po Sloveniji se je v Sloveniji in Jugoslaviji mudil tudi župan mesta Cleveland George Voinovieh, po materi slovenskega porekla. V Sloveniji je sreča! svoje sorodnike, si ogleda! številne znamenitosti naše domovine, s predsednikom skupščine mesta Ljubljane dr. Marjanom Rožičem pa se je pogovarjal o nadaljnjem sodelovanju med obema mestoma na turističnem, go-spini Lirskem in kulturnem področju.
Godba Združenja slovenskih društev v svatovski povorki vOhceti v I. juh!'ja ni or
Posnetek z nastopa slovenske godbe na pihala iz Clevelanda v Kočevju
Pred vhodom v Postojnsko jamo so sc clevelandski godbeniki fotografirali skupaj s pitstojnskim pihalnim orkestrom
Slovenski športniki iz Kanade na obisku
Konec junija in v začetku julija je v Sloveniji ponovno gostovala večja skupina članov slovenskega športnega kluba iz Toronta, Kanada. Tokrat sta se za turnejo odločili ženska odbojkarska kipa in nogometna ekipa. Njihovo turnejo je pripravila mednarodna komisija Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico. Pokrovitelj letošnje turneje je bila delovna organizacija Slavin iz Ljubljane, |x>sa-mezni pokrovitelji iz vrst rtaših delovnih organizacij pašo bili tudi v nekate-
rih krajih, kjer so gostovali izseljenski športniki.
Mlade katiadsko-slovenske odbojkarice in tudi nogometaši so sc pomerili z vrsto podobnih slovenskih ekip. Zlasti odbojkarice so zabeležile lepe uspehe. Seveda pa tekmovanja niso bila glavni razlog njihove turneje, Na prvem mestu je bilo utrjevanje prijateljskih stikov s slovenskimi športniki in športnimi organizatorji, ogledi športnih objektov ¡n dingih znamenitosti Slovenije in sploh okrepitev tesnejših stikov 7. domovino oziroma do-
movino staršev, Kanadski športniki so turnejo zaključili na tradicionalnem izseljenskem piki ni ku v Škofji Loki, kjer so v dopoldanskem času odigrali še zadnje tekme.
po Sloveniji
V	novem stanovanjskem naselju v CERKNEM so odprli nov otročki vrtec, v katerem bu v 14 oddelkih n as In varstvo 240 otrok, že lansko leto pa so v Cerknem in njegovi okolici zgradili tudi nekaj osnovnošolskih poslopij,
V	FERNETIČIH so odprli posodobljen mejtii prehod, ki poslej ne bo več ozko prometno grlo med Italijo in Jugoslavijo, l .ani je prek tega mejnega prehoda potovalo več kakor 6 milij-o-nov potnikov, prepeljali pa so tudi
800.000	ton raznega blaga.
Steklarna iz HRASTNIKA vse več izvaža. Lani so prodati na tuje, večinoma na konvertibilno področje, za K,5 milijona dolarjev, kar je za 16,7 odstotka več kot leto poprej. Letos so največ prodati v Zvezno republiko Nemčijo in v ZDA ter nekaj v dežele Bližnjega vzhoda in iztržili za 4 milijone dolarjev,
V	okviru praznovanj ob 3 S-let niči obstoja tovarne Lesonit v ILIRSKI BISTRICI su v tem tiseččlanskem delovnem kolektivu odprli razvojni inštitut in elektronsko računski ceni er. Oboje je pomembna pridobitev pri nadaljnjem razvoju tehnologije in vzpostavljanju celovitega informacijskega sistema.
Slovensko letalstvo je dobilo novo ietalo, ki lahko sprejme 167 potnikov. Gre za DC-9 super SO, ki ga jc kupila lnex Adria v IJURIJANI. Letošnje poletje sn vsa Incsova letala vključno z novim v glavnem prevažala dopustnike iz Zahtrdne Evrope (ZK Nemčije, Skandinavije, Norveške, Anglije, Francije in tudi Češkoslovaške), naj-češče proti jadranski obali.
Na filozofski fakulteti v LJUBI JANI je bil XVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture za tuje slaviste. Poglavitni poudiirki letošnjega seminarja so bili na konstituiranju slovenske narodne skupnosti, na obletnicah Levstikovega in Adamičevega rojstva in smrti, Jurčičeve smrti in na začetkih izhajanja I .jubljamskega Zvo-
na.	nekaj predavanj pa je bilo tudi na temo slovenskega izseljenstva v Ameriki.
Lesnina, slovensko podjetje s sedežem v LJUBI JANI, se je [la nekaterih tujih trgih kol na primer v ZDA, na Bližnjem vzhodu in v ZR Nemčiji uveljavila kot največji jugoslovanski izvoznik končnih lesnih izdelkov, zdaj pa se pripravlja na večji prodor v Sovjetsko zvezo. Lesnina namerava še povečati izvoz stavbnega pohištva, tako da bi poleg vrat iii podbojev izvažala še stilna vrata, nove podboje, lesena okna, vhodna vrata iti druge izdelke,
V Gosposki ulici 19 v LJUBLJANI so odkrili doprsni kip znanstvenika Friderika Pregla, velikega kemika in prvega Slovenca, ki je za svoje znanstveno delo dobil naj višje priznanje -Nobelovo nagrado. Pregl se je bil rodil leta 1869 prav v tej hiši, končal v Ljubljani gimnazijo, diplomiral pa je na medicinski fakulteti v Gradcu, Ni se posvetil zdravniškemu delu, marveč raziskovanju, ki ga je privedlo na področje kemije. Prototip svojega najpomembnejšega odkritja - mikroana-lizatorja - je zapustil ljubljanski univerzi, kjer je še danes.
Cankarjeva založba v LJUBIJANI je ob 35-letniei svojega delovanja prejela red dela z zlatim vencem, s katerim jo je odlikovalo predsedstvo SFRJ »za posebne zasluge na področju založniške dejavnosti ter za pomemben prispevek k Širjenju prosvete in kulture.« Odlikovanje je prejelo tudi trinajst delavcev te ugledne založbe.
Konec septembra bodo v Moderni galeriji v LJUBLJANI zaprli 14. mednarodni grafični bienale, ki si ga je od prvega dne - 12. junija - ogledalo na tisoče obiskovalcev. Na njem je razstavljenih 1500 grafičnih listov iz več kot 60 držav - od Kitajske do Skandinavije, od Južne Amerike do Indije in Avstralije. Ljubljanski grafični bienale ni le naj starejša likovna prireditev te vrste, temveč je tudi edina, ki široko odpira vrata ustvarjalnosti vsega sveta.
Nekdanje židovsko svetišče v MARI IlORU je poslali j umetnostno razstavišče. Mariborčani so prenovili to izjemno zanimivo poslopje na jugovzhodnem oglu srednjeveškega dela mesta. V novi galeriji je Že bila prva razstava z naslovom »Maribor v likovni podobi k, v starem stolpu, ki ga še obnavljajo, pa bo urejena fotognlerija,
?o trinajstih letih je ponovno začel voziti potniški vlak med NOVO GORICO skozi Prvaeino do Ajdovščine. Potniški vlak vozi trikrat dnevno. Na-
črtujejo tudi, da bodo po prenovljeni progi letno prepeljati tudi več kot ISO tisoč ton tovora in tako občutno razbremenili prenatrpano cesto od Nove Gorice do Ajdovščine,
Minilo je petnajst let, odkar je v jedrskem reaktorju TR1GA inštituta »Jožef Stefan®: v PODGORICI prt Ljubljani stekla nadzorovana jedrska verižna reakcija, S tem jubilejem mineva tudi poldrugo desetletje aktivnih prizadevanj, da Ludi Slovenija osvoji najsodobnejšo »atomsko« tehnologijo. Ker pa kapacitete reaktorja po 15 letih ne zadoščajo več spričo naraščajočih potreb, si jedrski strokovnjaki prizadevajo, da bi povečali njegovo moč od sedanjih 250 kW Ha 500 kW.
Hortikulturno društvo v POLZELI je razvilo svoj prapor, prvi te vrsle v Sloveniji, ob 1.0-let niči njihovega društva, Ob tej priložnosti so tudi odprli razstavo cvetja, ročnih del in domačih pogrinjkov.
V	občini PTUJ so precej storili v minulem obdobju 1976-1986 za razvoj drobnega gospodarstva. Število obratovalnic zasebnega sektorja obrti se je v lanskem letu povečalo z 2 14 ra 261. Več je avtomehanikov, kovinostrugarjev in strugarjev ter izdelovalcev drobnih kovinskih predmetov. Zvišalo se je tudi število elektroinštii-lalcrjev, manj je mizarjev, sodarji pa so pridobili novega stanovskega tovariša. Porast je viden tudi v usnjarski, gumarski in živilski stroki, precej pa je ludi novih soboslikarjev in pleskarjev.
V	občinskem poslopju v SEZAM razstavljajo že nekaj časa maketo novega zdravstvenega doma, ki naj bi ga zgradili ob bolnišnici Ivana Regenta v Sežani. V 6200 k v. metrov pokriti!) površin naj bi v novem zdravstvenem domu uredili 10 ambulant za splošne medicino, osem dispanzerjev, ^zobozdravstvenih ambulant in reševalno službo. Razen tega sta predvideni tudi dve lekarni - odprtega in ZEiprlcga tipa. Nova ambulanta, ki naj bi jo začeli graditi konec prihodnjega leta, je zasnovana za 30 tisoč prebivalcev sežanske občine,
Maketa novega zdravstvenega doma v Sežani
Po 17 letih gradnje je splošna bolnišnica dr. Franca Derganca v ŠEM-PETKU pri Novi Gorici nared. Je najsodobneje opremljena, nanjo pa bodo vezani prebivalci tolminske, ajdovske in novogoriške občine. Celotna bolnlinica meri nekaj več kot 24.000 kvadratnih metrov. V novem objektu je 557 postelj, bolnišnica pa bo po načrtih zadovoljevala potrebe za regijo za prihodnjih 3n let,
V	Sipu v ŠEMPETRU v Savinjski dolini odpirajo novo tovarno kmetijskih strojev. Nova tovarna je za 1300-članski kolektiv velika pridobitev, saj bodo povečali proizvodnjo kmetijskih strojev s sedanjih 30 tisoč na 40 tisoč. V novih proizvodnih prostorih sit predvsem sodobni, numerično krmiljeni obdelovalni stroji, ki t>o-do še povečali že tako visoko produktivnost v tej tovarni. Večino strojev so v Sl F razvili v njihovi lastni razvojni službi, kjer dela 76 inženirjev in tehnikov, in le 15 odstotkov proizvodnje temelji na licencah.
V	ŠENTILJU so odprli nov mejni prehod za tovorna vozila in tako p ret! glavnit turistično sezono omogočili hitrejši pretok vozil. Zdaj je v Sloveniji že več kol slo mejnih prehodov, od tega dobra četrtina mednarodnih. Csz šentiljski mejni prehod je samo letošnjega junija prešlo 537 tisoč potnikov; lani pa jih je bilo čez deset milijonov.
V	Sloveniji so po zadnjem popisu našteli 27 tisoč ovac; od tega jih naj’ večja slovenska čreda, ki se pase na Vremščici, šteje 4000. Primorska ima tudi sicer še velike možnosti za razvoj ovčereje, štirje sežanski kooperanti pa sn ustanovili ovčarsko skupino, ki veliko obeta.
*
V	ŽALCU so slavili 100-letnico tamkajšnjega gasilskega društva. V treh dneh, kolikor je trajalo slavje, so razvili pionirski gasilski prapor, pripravili veliko gasilsko vajo v naselju Žalca, kjer so stanovanjski bloki, podpisali listino o pobratenju med gasilci Žalca in srbskega Kru še ven. uredili v domu gasilski muzej, ob koncu pa pri pravili veliko parado s slavnostnim zborovanjem.
šport
Slovencem devet prvih
Subotica je bila dva dni prizorišče 37. posamičnega atletskega prvenstva. Na njem je nastopilo 372 atletov in
atletinj iz 45 jugoslovanskih klubov, Delež slovenskih atletov je bil skoraj na las podoben lanskemu v Splitu; devet prvih, pet drugih in trinajst tretjih mest je bilanca, ki razveseljuje, čeprav v Subotici iti bilo najboljšega slovenskega atleta Roka Kopitarja.
Večina naslovov ostala v Sloveniji
Okoli 140 tekmovalcev iz 22 plavalnih klubov Slovenije, Hrvaške, Srbije in Vojvodine je merilo svoje moči na ljubljanski Koleziji na državnem mladinskem prvenstvu. Že predtekmovanja so pokazala, da bodo slovenske plavalke in plavalci na tem prvenstvu premočen nasprotnik, slovenski plavalci so potrdili to domneva na finalnih nastopih, saj so zmagali v vseh disciplinah razen 100 metrov prsno pri fantih in dekletih.
Jugoslovanski val
V prvi francoski nogometni ligi bo letos igralo 20 novih nogometašev iz tujine, izmed katerih je 10 Jugoslovanov, dva sta Danca, dva Islandca in dva Poljaka ter po en Švicar, ¿ved, Turek in Senegalec. Zanimivo je, da sta v nekaterih francoskih prvoligaških klubih kar po dva Jugoslovana.
Pet zlatili jugoslovanskih judoistov
Na 7. balkanskem prvenstvu v judu v bolgarskem mestu Perniku so jugoslovanski reprezentant j e osvojili pet zlatih, tri srebrne in štiri bronaste kolajne. V ekipni konkurenci je jugoslovanska reprezentanca osvojila srebrno odličje.
Zlata Breda Pergar
Mariborčanka It red a Pergar, ki je sedaj članica beograjske Črve ne zvezde, je osvojila zlato kolajno v teku na 3000 metrov na svetovnih študentskih igrah v Bukarešti; pri tem je postavila nov rekord iger in nov jugoslovanski rekord s časom S;53,78. Rekord uni-verziade je bil doslej 8:54,09; imela ga je Romunka Natal in Marasescu, jugoslovanski rekord Pergarjeve pa j c bit 8;5y,07, ki ga je dosegla lani.
osebnosti
73-letni slovenski pisatelj Ml S K O KRANJEC je po soglasni odločitvi žirije izbran za letošnjega dobitnika književne nagrade »Skender K n leno-vič«, ki je bila ustanovljena v okviru : književnih srečanj na Kozari. V obra-zložitvi je zapisano, da se Kranjcu dodeljuje nagrada *>za obsežno in raznovrstno književno delo, mspirirano z bitjem slovenskega naroda.
Miško Kranjec je ob podelitvi nagrade dejal; »Se vedno pišem. Pišemo ljudeh - za ljudi..
SVETLANA MAKAROVIČ se je j
s svojo knjigo »Pravljice iz mačje preje« uvrstila v častni seznam Januzsa Korezaka, Poljska sekcija organizacije ; ffil3Y je namreč razpisala natečaj za ; najboljše mladinske knjigo. Natečaja | se je udeležilo 19 držav s skupno 107 j knjigami. Mednarodna žirija je nagra- ! dila ali odlikovala osem mladinskih knjig, po eno delo iz ZR Nemčije, j Češkoslovaške, ZDA, Kanade, Polj- I ske, Danske, Avstrije in Jugoslavije, Uvrstitev v častni seznam Janusza Ko-1 težaka pomeni, da bo poljska sekcija ■ 1RRY knjigo Slovenke Svetlane Ma- I k aro vič ponudila poljskim založbam, j Zajetna knjiga 49 živalskih pravljic ; pod skupnim naslovom »Pravljice iz mačje preje« je izšla lansko pomlad pri zailožbi Borec v nakladi 15.000 izvodov in je že nekaj časa razprodana.
MILAN STIBIIJ, skladatelj iz Ljubljane, je v Karlsruhe-Dur! achu v ZR Nemčiji prisostvoval prvi izvedbi svoje najnovejše skladbe za violino in orgle z naslovom Melanholija, Navdih . za skladbo je Stibilj dobil pri znanem Dnrcrjevem bakrorezu Melanholija iz leta 1.5 14, ki je žc skozi stoletja navdihoval vrsto razmišljujočih umetnikov, med njimi španskega slikarja Goyo.
Umila sta:
V	67-letu starosti je umrl znani zdravnik dr- MIRKO DERGANC. Je ustanovitelj nekdanjega oddelka za plastično kirurgijo v Ljubljani, ki j c kasneje preraslcl v kliniko, znano po državi in. svetu. Za posebne zasluge pri razvoju slovenskega in jugoslovanskega zdravstva je bil odlikovan z več visokimi državnimi odlikovanji.
V	79-letu starosti je umrl pomembni slovenski skladatelj in dirigent dr. DANILO ŠVARA, Njegov bogati ustvarjalni opus vsebuje številne skladbe in opere, med katerimi so najbolj znane Slovo od mladosti. Kleopatra, Veronika Dc sen iška in Ocean. Pisal je tudi orkestralna, komorna, klavirska in vokalna dela. Za svoje ustvarjalno delo na glasbenem področju jc prejel več priznanj, meti katerimi je tudi Prešernova nagrada.
i<>
turistični.
vodnik
Turistična Primorska obogatila svojo ponudbo
V	ANKARANU so za letošnjo turistično sezono odprli nov aperitiv bar, preuredili kegljišče in razširili avto* kamp, v IZOLI imajo novo teniško igrišče na Rclvcderu, preuredili pa SO nekaj slaščičarn in zgradili gostišče pred Simonovim zalivom.
V	PORTOROŽU so pokrili restavracijo Ljubljana, ki lahko sprejme odslej t500 gostov. V tej restavraciji jo zdaj s slovenska kuhinja«, v restavraciji Jadran italijanska, gostišče Va-leLa pa ponuja ribje in lovske kulinarične posebnosti.
V	TRENTI so ponovno odprli restavracijo Planinski orel, na Mangartu pa kočo. POSTOJNA ostaja pri svoji tradicionalni ponudbi podzemske lepotice - jame in Predjamskega gradu, v LIPI d pa so uredili dve novi teniški igrišči, disko klub in upeljali 7-dnevne jahalne ture.
Turistična Primorska je torej nekoliko obogatila svojo ponudbo, tudi različnih prireditev, le spominkov še ni dovolj za vse, ki se zanimajo zanje, a turistični delavci obljubljajo, da bo naslednje leto bistveno bolje.
Prva turistična kmetija v občini Kamnik
Konec julija so v kamniški občini na ste/aj odprli vratu kmečkemu turizmu, in sicer na kmetiji Ane in Cirila Lani-ška v Luni šah 10, Tunjice.
Kmetija leži 6 kilometrov od Kamnika v smeri proti Kamniški Bistrici na nadmorski višini okoli 400 metrov. Na voljo je v njej pet dvoposteljnih sob s kopalnico, polni penzion pa velja 300 dinarjev.
Laniškovi imajo na Veliki planini lastno planšarij«, kamor organizirajo za svoje goste izlete in jim nudijo kislo mleko, maslo, ogled goveje živine itd-, gostje pa lahko na planšariji tudi prespijo-
To jesen se vključuje v turizem še ena kmetija v občini Kamnik iti sicer v vasi Sela v Tuhinjski dolini.
2tl
Pod Ratitovcem je dobri) kuhinja
Pred kratkim so pod Ratitovcem odprli prenovljeni Lovski dom in že se je raznesel glas o tamkajšnji odlični kuhinji. Ob dobrem domačem vinu postreže oskrbnica in gospodinja Aj-dnina Jakče z različnimi lovskimi jedmi pa z domačimi ajdovimi žganci s kislim mlekom, pehtranovo potico in še z drugimi domačimi specialitetami,
Lovski dom pod Ratitovcem nudi tudi lepe možnosti za prijetne izlete, Dom je v bližini idilične gorske vasice PrtovČ, do katere vodi lepa asfaltirana pot iz Železnikov, Od lam jc mogoče obiskati Ratitovec, Dražgoše, Savico ali Blegoš. Cilj izletnikov je seveda največkrat J 666 metrov visoki Ratitovec, od koder se v lepem in sončnem vremenu nudi lep razgled na vrhove, ki jih povezuje slovenska planinska transverzala.
Dom pod Ratitovcem je odprt do konca oktobra. Premore tudi 17 ležišč, nočitev z obilnim zajtrkom pa velja 150 dinarjev.
Moravci niso samo zdravilišče
Tam, kjer prehaja prekmurska ravnina v gričevje, je pred stoletji nastala vas Moravci, Prvič jo omenjajo leta 1587, takrat, ko so jo požgali Turki. Potem so leta 1960 našli toplo vodo na močvirnatem Bereku, kmalu postavili lesene hiše z desetimi lesenimi kadmi in vas je začela postajati zanimiva za številne izletnike.
Danes so Moravci tik pred tem, da postanejo naravno zdravilišče, Imajo 216 ležišč v značilnih Lesenih in s slamo kritih bungalovih pa 200 pri zasebnikih, kmalu pn bodo skupaj z iskro začeli zidati sodoben zdraviliški hotel, ki bo imel 252 postelj ali 336 s pomožnimi ležišči, prve goste pa naj bi sprejel žc prihodnje leti}. V Moravcih imajo danes 4 -odprte in en pokrit bazen, Vstopnina za kopanje je 40 dinarjev, penzion pa 448 dinarjev. Poleg kopanja vam nudijo dobre domače jedi kol so prekmurske palačinke, moravska plošča, domačo šunko s hrenom in še kaj drugega enako slastnega. Kosilo slane ud L10 do 120 dinarjev,
Če po dvajsetminutnem kopanju, toliko časa namreč priporočajo zdravniki dnevnega kopanja, ki zdravi predvsem revmatične in ginekološke bolezni, se Lili ko odpravite na številne izlete po razgibani prekmurski pokrajini. V sami vasi si lahko ogledale protestantsko cerkev. Kakšna dva kilometra od Moravec je vas Martjanci z dvema gostilnama. Tukajšnja župna cerkev sv. Martina je med najpomembnejšimi kulturnimi spomeniki
Prek m n rja. Prejšnjo cerkev omenjajo že leta 1366, sedanjo pa je zgradil Janez Aquita iz Radgone 1392. Glavno vrednost predstavlja prezbiterij, poslikan s freskami.
Druga privlačna vas je Selo, kjer je cerkvica sv. Nikolaja, edinstvena opečna romanska rotunda s svojimi gotskimi freskami. Prvič je omenjena leta 1366, zgrajena pa je bila ne kuj let prej.
Ne pozabite zaiti v lončarsko vas Filovce, kjer Lih ko kupite črno keramiko od 50 dinarjev naprej.
Zidanica ».la n/e v hram«
Gostinstvo Grozd iz Gornje Radgone je pred kratkim uredilo ob vinski cesti na Janeževem vrhu zanimiv in svoje vrši e u gostinski lokal. Oddaljen je 6 kilometrov od Gornje Radgone, približno enako pa tudi otl zdravilišča Radenci. Poslopje je bilo zgrajeno leta 1837 kot letni dvorec bivših lastnikov radgonsko-kapelskih goric.
Zidanica Janžev hram, takšno ime nosi novo gostišče, je prvi poskus gost insko-turističnih delavcev, da s posebno ponudbo v tem objektu postrežejo gosta na način kmečkega turizma
v	osrčju Slovenskih goric.
Oh lq>em vremenu je od gostišča idiličen pogled na pomursko ravnico, goriške griče, na obronke avstrijskega Kleka in na Pohorje. V bližini je čudovit park s stoletnimi smrekami in je primeren za počitek in piknike. Enkratno doživetje občuti gost v >>Janžc-
vi	preši«, ob degustaciji radgonskih penečih in sortnih vin, Preša je ti rejena v etnografskem slogu z dvojnim namenom: prvič kol muzej z razstavljenimi eksponati in kot degustacijski prostor vin iz bližini h vinogradov. Prijetno se bo gost počutij tudi v »Janševi dvorani«, kjer lahko izbira med domačimi jedmi in izbere prekajeno ali pečeno svinjsko kračo, prekajena svinjska rebrca, prekajen jezik, prleško tim ko, domačo smetanovo juho ali Ocvirkove pogačice.
Janžev hram obratuje od začetka maja vsak dan trd 14. do 20. ure razen ponedeljka.
Novi turistični prospekti
Hotel Prebold v Preboldu je pred kratkim izdal svoj prospekt, v katerem najdemo poleg opisa in fotografij hotela navedene tudi možnosti za rekreacijo in izlete, ki jih nudi sam kraj in njegova bližnja okolica: kopališče, Rimska nekropola v Šempetru, jama Pekel, smučanje na Golteh itd.
Prospektu je priložen tudi list s ec-
Hote! Prebold v Preboldu
nami zn prenočevanje in penzione. Tako izvemo, da velja vse leto p renti-¿išče 7. zajtrkom v enoposteljni sobi 360, v dvoposteljni (za dve osebi) pa 560 dinarjev, Polni penzion velja za eno osebo v enoposteljni sobi 410 dU narjev, za eno osebo v dvoposteljni sohi pa 3R0 dinarjev. Ostale informacije ptisreduje recejrcija hotela Prebold (63312 Prebold, Slovenija), Id. (063) 722-000, 722-045, in 722-129.
Prospekt je izšel v slovenskem, srbohrvaškem, nemškem in angleškem jeziku.
Izletniški vodnik po Laškem pa je izdal Turist biro Laško Avtorja Ijojze in Ldi Jelovšek na L K straneh predstavita s sliko in besedo Laško, njegovo zgodovino in krajevne znamenitosti ter predlagala nekaj izletov v okolico. Besedilu je dodana geografska skica s simboli turističnih posebnosti,
Izletniški vodnik po Laškem, tak je njegov naslov, lahko naročite pri Turističnem društvu 63270 Laško, Trg 2. julija 7, Slovenija,
Bilo je veselo
-	j atija v LAŠKEM, kjer so imeli ob tradicionalne m prazniku Pivo tn cvetje Sterilne [trireditve, med njimi folklorne nastope. ognjemet in prikaz kmečkih običajev po hišk ih ulicah;
-	L m 2, avgustu v LJUBNEM OB SAVINJI, kjer so ime liže 21. tradicionalni flosarski bal. 06 tej prilofoosti so imeh
številna športna tekmovanja, svečano povorko, osrednja prireditev pa je veljala udiranju flosa, flosurskctnS krstu, ptovljc-nju lesa in vožnji s flusom:
-	2. avgusta na STA RF M VRHU
na id Škofjo loko, kjer je bil žc trati icionaien dan oglarjev,
-	pa S. ir 6, avgusta v LUČAH, kjer jc hil Lučki dan. Domačinke so ob tej priložnosti razstavile najtefiia nočna dela. imeti so Športna in šahovska tekmovanja, povorko pa prikaz gozdarskega dela m žanjic z malico.
Koledar prireditev
Oktobra bo na BLEDU, Ir. medu ti rodni festival Briti ge Bled 81, na KATARINI polhograjska noč, v RADENCIH festival sodobne kom urne glasbe, v PTUJU grajska noč in razstava v spomin Franu Levstika, v MARIBORU mednarodni sejem mleka, V LIGU praznik kostanju, v
Postojni in rakovem Škocjanu
polharska noč, v PJŠECAH pa kulinarična razstava.
Strip P&ričnib (foto: Miroslav Zajec)
Slovenija v
mojem
objektivu
Foto:
Danilo Škofič
				
		3	!	ni
m I 1	■ *	H		
Domačija v Halozah
- 7 .
V sadnem vrtu
zakladi
slovenskih
muzejev
Plečnik in njegov dom
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani - eno izmed znamenitih Plečnikovih del (foto: Marjan Smcrkc)
»Veste, z nami je (ako: Pisatelje, ki jih smatrajo za umetnike, berejo, k O še žive. Po -smrti pa jih sunejo v ril in zaženejo njihove stvari v kot. v pozabljenje,
Arhitekta pa brcajo vse življenje, po smrti pa občudujejo njegovo delo, seveda če je kaj dobrega naredit,* je Plečnikova misel, iz.rečena okrog 1937. leta. Kar zadeva arhitekture, ta misel nedvomno drži, vsaj v njenem zadnjem delu.
Plečnikovo delo žanje danes občudovanja mnogih, pa ne samo v Ljubljani, na Dunaju, v Pragi, tudi drugod v številnih krajih na Češkem, na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni... Povsod, kjer je delal, je dal svoj pečat arhitekturi. Pečat, ki mu je prinese! naz.iv utemeljitelja slovenske moderne arhitekture, najuglednejšega med slovenskimi arhitekti s pridobljenim mednarodnim slovesom.
.lože Plečnik sc je rodi! 1872. teta v Ljubljani, Bil jc mizarjev sin in si pri očetu, po rodu iz Hotedršeiee, nabrat prvega znanja o oblikovanju Lesa. Oče je videl v njem naslednika svoje obrti, vendar je .lože ubral drugačno pot. Ko je prejel 18R8. leta štipendijo Deželnega odbora, se je vpisal na graško ohTtno šolo. Obiskoval jo je štiri leta. »Dota«, kt mu jo je na tej šoli dai profesor Leopold ThijICf, mu je prišla v življenju sila prav. Mlademu Plečniku je namreč približal risarsko odlike dunajske arhitekturne šole iti mu privzgojil disciplino pri delu. Prav tako mu je preskrbel delo na Dunaju, kjer je Plečnik marljivo risal in snoval načrte za pohištvo, Pri podjetju K, K, Hof-lhtu- und Kunsttiscblerei J. W. Vliiller je ostal Plečnik dve leti, nato pa skušal nadaljevati študij na umet noobrtni šoli. Tam pa so ga /.avrnili.
Pri VVagnerju
» Kadar vidim, da me stvar prime, jo znam. Svoj sivo človekovo jc snovanje,« je prav tako Plečnikova misel, ki se je potrdila v njegovem delu že zelo zgodaj. Očitno je. da ga je arhitektura
tedaj, ko str mu zaprli vrata na umetnoobrtno šoto, že držala. Veli ko poguma je moral imeti, da je leta 1894 stopil s kupom skic in načrtov pred velikega arhitekta Ottona Wagnerja čigar načrti, razstavljeni v Kiinstler-bausu, so ga prevzeli in navdušili. Skice in načrti so se gotovo zdeti Wagner-ju dovolj obetajoči, dovolj zgovorni, da je vzel Plečnika v svoj atelje. Še več, kmalu za tem je bil sprejet v prvi letnik arhitekturnega oddelka dunajske ti kovne akademije.
Vse pa le ni šlo tako gladko. Pomanjkljivo zn [in j e jc Plečniku ponagajalo, da je 1894 odstopil od študija, Odnehal pa ni. ¿e naslednje študijsko leiu je ponovno poskusil 1. vpisom, in bil sprejet, saj j c Akademijo »uradno* obiskoval v letih 1895 do 1897 Ves ta čas in tja do poletja 1900 pa je neutrudno delal v VVagncrjcvcm atc-
Ijeju. Zanj je risal načrte in snoval dekoracije raznih hiš in postaj dunajske mestne železnice, kor zasledimo med številnimi drugimi podatki o Plečniku zapisano v drobnem katalogu z. naslovom »Plečnikova zbirka«.
Plečnikova zbirka je ohranjena V njegovi hiši, nedaleč od trnovske cerkve v Ljubljani, v Karunovi 4. Tttin deluje od 1972. leta Arhitekturni muzej, čigar naloga je (udi, da obdeluje novejšo sloveitsko arhitekturo, urbanizem, industrijsko in grafično obl ¡kovanje ter druga mejna področja oblikovanja. V okviru tega muzeja pa deluje še mednarodni bienale industrijskega oblikovanja Bi O.
Stopimo znova na Dunaj, k Wag-nerju. študij pri Wagner ju je pomenil Ptečniku zagotovo najpomembnejše obdobje v njegovem življenju. Ne samo zal o. ker si je pri Oltonu Wagner-
ju pridobil ogromno znanja, pač ¡m (udi zato, ker jc sodil v prvo generacijo Wagnerjevih učencev, ki jc (kot je zapisal v omenjenem katalogu avtor (e-lega Damjan Prelovšck), najgiobje dojela probleme in potrebe po reformi v umetnosti in se trudila za uresničevanje novih umetnostnih idealov. Razen tega je Wagner skrbel za Plečnika naravnost očetovsko in mu priskočil na pomoč vselej tudi tedaj, ko je le-ta doživljal krize in dvome. Plečnika je testo begala inisei na slabo pred izobrazbo. ki jo je imel, in jo j c. skušal z vsemi močmi nadoknaditi.
Odtod nemara tudi Plečnikova misel v zvezi z Wagrierjem. »Stari Wagner. ki je sam imel dobro podlago tz Italije, Pariza in Ferlina, jc lahko gledat vse v obilni meri, kakor bi bral časopise, To pa jc bi lu usodno 7.a vse (iste, ki so delali isto brez vsake solidne podlage.«
Praga
Pomemben vpliv je na Jožeta Plečnika imelo tudi znanstvo s premožnim tovarnarjem Johannom Zaeherlom. To j c pripomoglo k preusmeritvi Plečnikovih idealov. Dotlej se je namreč Plečnik trdno oklepal umetnosti. Pri iatherlu pa .se je spoprijatelji! z znanim katoliškim pesnikom iit teoretikom Richardom von K ra Likom, dvornim kaplanom Swobodo, pisateljem Hermannom Bahrom, dunajskim županom Luegerjeni in z benediktinskim slikarjem WilIibrodom Verkade iz Bcuruna. Bolj kot za moderno profano stavbarstvo je začel poglabljati zanimati jc za cerkveno umetnost.
Leta 19tO je zasnoval železobeton-sko cerkev sv, Duha v Ottakringu in pri njej s vkrasevsko« trmoglavostjo uveljavil nove konstrukcije in gradiva. Cerkev j c bitu namreč izželezohetona, ki mu tedaj niso pripisovali kdo vc kolikšne veljave. Pri tej cerkvi velja zlasti kripta za naj večjo mojstrovino moderne arhitekture. S svojo arhitektu to pa j c Plečnik »zaznamovala še prenck afero cerkev, tako cerkev sv. Sren Jezusovega v Pragi, cerkev sv, Frančiška v Šiški, cerkev sv. Antona v Beogradu, cerkev v Bogojini sredi Prekmurja... Njegov je tudi načrt za hram sv. Jožefa v Sarajevu, za Marijo l-Urško v Zagrebu, za jezuitski kompleks v Osijeku ,..
Za dunajskega tovarnarja jc Jože Plečnik zrisal načrte za hišo. Zaeherlo-va hiša na Dunaju je zrasla med 1903 in [905 letom, velja pa za veliko Plečnikovo delo, pri katerem izstopa fasada. »Fasada brez dekorja je kot človek, ki se nikdar ne zasmeji«, je dejal Plečnik 1923. Eela. To je bilo že v času njegovega dela na Hradčunih. kjer je
izkazal vso svojo moč in dokazal kako velik arhitekt je bil. Kako velik pa je bit Plečnikov sloves, govori dejstvo, da j c Plečniku zaupal prezidavo Hradča-nov in letnega dvorca v Larivh sam češkoslovaški predsednik Masaryk. Masarvk je Plečniku popolnoma zaupal in mu pri tem delu pustil »proste roko«.
Ureditev ljubljanskega gradu
Izjemen delež jc Plečnik pridal tudi arhitekturi Ljubljane. Leta 1920 se je vrnil v svoje rodno mesto in se posvetil vzgoji študentov arhitekture. Vse do druge svetovne vojne je vodila Plečnika pot pogosto od Ljubljane do Prage in iz Prage v Ljubljano. Od 1920, leta naprej pa vse do smrti je bil Plečnik redni profesor na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani. V letih 1920 do 1938 pa tudi dvorni arhitekt praškega gradu.
V Ljubljani j c uredil Plečnik trg pred cerkvijo sv. Jakoba; Cojzove ceste se je »Eotil« 1927. leta. To leto je prišel na vrsto tudi nekdanji Kongresni trg oziroma sedanji Trg osvoboditve. Plečnikova je zasnova Vegove ulice, Tivolija, pa načrti za Čevljarski most. Tromostovjc, za ureditev Gra-daščicc.,. Kde» bi ne poznal svojevrstno zamišljene stavbe ob Ljubljanici — tržnice, ki je bila zgrajena po Pfcčni-kovih načrtih tik pred vojno, 1939-1940 leta in seveda velikih Zal, ki danes nekam odrinjene čakajo nove pomembnosti, ter Narodne in univerzitetne knjižnice.
Načrtov, ki jih je imel Jože Plečnik v zvezi 7. Ljubljano, je bito nebroj. Med najobsežnejše so vsekakor sodili tisti za ureditev ljubljanskega gradu, če bi tedaj mestni možje sprejeli njegove ideje o »slovenski akropoli«, bi nemara danes ne tarnali več nad neurejenim gradom, ki že lep čas za plotovi čaka na dokončno ureditev v poročili center, gostinske prostore, galerijo, turistično »postojanko* in kdo ve v kaj vse še.
Brez radia
Sprehod po Plečnikovi hiši v Karij-novi ulici 4 razkrije Plečnika kot svojevrstnega stanovalcu tc hiše, zasnovane v obliki kvadra in valja. Moderna zasnova pa se obiskovalcu ne razkrije (udi v notranjosti, Nasprotno, Plečnik se ni menil za udobje svojega časa. Umival se je iz lavorja, grel ob lončenih pečeh, za radio ni maral- Rad je imel preproste ljudi, na vrtnih gredicah pa je skrbno vzgajal številne okrasne rastline.
Na delovni mizi, za kalem je Plečnik ustvarjal ko je bil v Ljubljani, je
ostala vrsta drobnih reči - mojstrove risalne potrebščine, slovarji, priročniki. Pogled pade tudi na priljubljen Plečnikov klobuk s širokimi krajci. Potem se zaustavi še na številnih drugih predmetih, med katerimi je Plečnik živel. Na vrsto različnih svečnikov, javanski bati k iti šest japonskih lesorezov, ki jih je Plečnik hranil Se iz študentovskih dni,
Majhna pravokotna soba v pritličju je bila namenjena za obiske. Lončena, peč in lesene stene so ji ohranile domačnost, Tu je še ura s kukavico, pa kovinska plošča iz f 7. stoletja s Poklonom kraljev in dve risbi s kredo. Zanimivi sla Sternenov! skici nad kaminom, izdelani v fresko tehniki, pa Plečnikov portret, ki je verjetno delo Jiisefa Engelhardta.
Okrogla soba v prvem, nadstropju je polna pohištva, knjig, na nenavadni trikotni omari in predalih pod okni je veliko drobnih glinastih umetnin. Številne so tod tudi makete. Svojevrstni slu maketi Prešernovega mavzoleja v Vrbi. Mnogo je še drobnih reči, ki vzbude zanimanje v Plečnikovi hiši, ki vtisnejo spomin delček iz Plečnikovega časa, življenja, ustvarjanja, Pa naj si 1x1 to okrogla mizica z ljubljanskim zmajem ali pa postelja s premičnim vzglavjem, izdelana po arhitektovi zamisli, nemara kopija sv. Jožefa iz. Crngroba, ki jo je dobil nekoč v dar ...
Tisoči idej. tisoči skic, načrtov,., vse to sc je rojevalo Tudi tu, v Plečnikovi hiši, v kateri je mojster umri januarja 1957. leta. Njegova dediščina pa ni samo to, kar si obiskovalec lahko ogleda v Arhitekturnem muzeju. Jc veliko, veliko več!
Darinka Kladnik
korenine
Slovenska ljudska harmonika
Ljiuhk» harmonika spada v skupino instrumentov, pri katerih nastaja zvok /.amili nihanja prosto prcnihavajočcga jezička, ki zaniha v zračnem fcfcu. Takšni instrumenti so hiti znani na Kitajskem žc pred 3000 leti. Stare ustne harmonike .hu prispele v Evropo na še nepojasnjen način. V začetku 19. stoletja že opazimo pne poizk u$nc izdelave irurrLiFiienltJV, if j delujejo na lem principu Lela 1 829 je dunajski izdelovalce glasbil. Dem i6 rt, patentiral diatonično harmoniko z nazivom Accordion, iz katerega se je na Sti/iuJiiifl ofcoti ieia 1870 razvila Štajerska harmonika (Steierischc Zichharmonika), ki se je kmalu razširila še po ostalem slovenskem prostoru. Pri nas so jo imenovali ¿■¡nr harmonika ali rnrrirjniie, orgle, me-hi in še kako drugače. Najpogosteje sc uporablja spakedrana tujka »frajto-narca«.
Glavna značilnost teh harmonik jc, da sc oglašajo različno, če meh vlečemo ali stiskamo. Druga značilnost so okrogli gumbi. Primerne so predvsem za igranje ljudskih viž, predvsem tistih v duru Najbolj razširjene so trivrstne harmonike. Poznamo pa tudi šiirivrstne in dvovrstne (zelo stari izdelki). V primerjavi s klavirsko harmoniko je možno na ljudsko harmoniko igrati le omejeno število durov, odvisno otf iicvrfo vrst,
Ena od posebnosti teh harmonik jc tudi igranje na parne J. 7 o nikakor ni slabo. Kavno nasprotno. Saj se te muzikant. ki igra n« pamet, irr hicj> re.tmfiio in doživeto [josveti spremljavi plesa. Prav gotovo pa jc teoretično poznavanje io.s (rumeniš in glasbenih osnov pogoj za hitrejši napredek in popolnejše obvladanje harmonike. Že sama zgradba harmonike je laka, da zahteva pravilno igranje nanjo uporabo določenega s is lema. K ljub lento pa ne morento predpisali ali uzakoniti samo rtefealFriii prijemov, saj si jih bo vsak izbral po svojih željah in sposobnostih in pri tem gotovo odkrival še mnoge novosti.
Iz bili ena sekcije /a folklorno tlejav- I nttst pri Zveži kulturnih organizacij Slovenije
I larmoniku je prav gotovo najbolj priljubljeno glasbilo v Sloveniji, četudi ni našega izvora. Prišla je 5 severa konec prejšnjega sLnletja in s svojimi poskočnimi zvoki osvojita slovenskega človeka, da ji jc dal tudi svoje ime. Na Štajerskem so ji Tekli šumele, na Dolenjskem mešiček, na Gorenjskem meh, v Prekmurju fude. Harmonika je pravzaprav inštrument alpskih dežel srednje Evrope, a ni povsod enaka. Diatonična harmonika, imenovana »frajtonarica«, je slovenska prisebnost, saj drugje poznajo ie klavirske harmonike. Tudi pri nas je le-ta nekaj časa bila v modi, a so jo kmalu potisnili v ozadje, zlasti potem, ko je narodnozabavni ansambel Slak zaslovel prav s »frajtonarico«, tradicionalno okrašeno harmoniko izpod rok domačih mojstrov.
Iz Mengša gredo harmonike na vse strani sveta
Tovarna glasbil Melodija Mengeš posveča posebno pozornost diatonič-
nim harmonikam. Vseh skupaj s klavirskimi vred izdela letno okrog bOOO, od tega kar 2500 diatoničnih. Slednje M5 namenjene predvsem v tujino: Zvezno republiko Nemčijo, Avstrijo. Holandijo, Združene države Amerike, Malo jih ostane v Sloveniji, nekaj jih gre še v sosednjo Hrvaško, Te harmonike izdelujemo v Sloveniji, poleg nas pa le še Avstrijci in nihče drug v Evropi.
Po njih povprašuje domala pol sveta in Melodija Mengeš ne more ustreči vsem, ker nima dovolj prostora, če ho zanimanje zanje še raslo, potem bodo v tej delovni organizaciji začeli resno razmišljati, ali jim ne bi kazalo zgraditi novo tovarno.
V tej tovarni so nekdaj izdelovali slamnike, takoj po vojni, zeleta ld4b, pa so prostore namenili izdelovanju glasbil. Pobudo za ustanovitev je dalo takratno ministrstvo za industrijo. Da so se lotili tudi »frajtonaric«, je bilo tudi zaradi tega, ker so le-le medvojno vlivale novo voljo in dvigovale moralo partizanom na vseh bojiščih po Jugoslaviji.
Bogomir Bradeško iz. Preske pri Medvodah, eden izmed slovenskih zasebnih izdelovalcev diatoničnih harmonik
Pri aprilski javni televizijski oddaji a ¿Vaša sreča n ja ur je sodelovald okrog dvesto harmonikarjev različnih generacij. ,Va sliki: del udeležencev srečanja
Na začetku je hi la preprosta delav-rita. V njej sc je zbralo nekaj moj’ sirov iz Ljubljane in okolice, ki so že prej izdelovati harmonike, zložili so skupaj orodje, ki so ga premogli, in rodila sc je tovarna glasbil. Harmonikam so že takoj na začetku dali poudarek in tudi poskrbeli, da se je poklica izučilo več mladih ljudi.
Danes Melodija Mengeš slovi po kvaliteti, četudi gre za serijsko proizvodnjo glasbil.
Isli les, ista roka, a drugačen glas
Vendar harmonik ne izdelujejo le tovarniško, marveč imamo okrog Ljubljane še nekaj mojstrov, ki se ročne lotevajo ¡ega iuštrumenla. A jih je vedno manj, ker ra poklic izumira. Obiskali smo enega od njih: Bogomira Bradeška iz Preske pri Medvodah.
V kletnih prostorih svoje hiše Bogomir Bradeško samotno preživlja svoje dneve, da bi vlil življenja delom in delcem, ki sestavljajo diatonično harmoniko. ?.e petnajst let je samostojen mojster. V vseh teh letih ni bilo ni ko* gar, ki bi se žele! izučiti poklica pri njem.
»Co ne bi imel veselja dri dela, hi se že zdavnaj poslovil od poklica, za katerega sem se takoj po vojni izučil v Mengšu,a nam je dejal na začetku pogovora in nam razkazal svojo delavnico, v kateri nastajajo harmonike.
»Povprečno potrebujem okrog 150 ur, da naredim eno glasbilo. Če je
naročilo zahtevnejše, mi vzame še več Časa. Verjemite mi, da mi marsikatera ura steče v prazno, saj vsega ročnega deta nikoli ni mogoče preplačati. To ni le zaboj, ki ga zbiješ skupaj, in je gotov,« je navrgel in s tem hotel povedati, koliko posluha, koliko veščine je treba, da iz mrtvega materiala [zviješ lep glas.
Bogomir Bradeško dela tako, kot so ga bili izučili stari mojstri in izpod njegovih rok prihajajo prav takšne harmonike, kakršne so izdelovali pred vojno.
»Delo sem si olajšal sarmi z vrtalnim strojem, motorno žagieo in z nekaj sodobnejšimi napravami za izdelovanje okrasnega kovinskega okovja,k je naštel.
- V čem je skrivnost glasov iz har* mo ni te?
»V resonančni smreki, ki raste na Pokljuki in ponekod v Savinjski dolini. Gre za drevo z zelo gostimi letnicami, ker raste počasi zaradi dolge zime, Les si sam nabavljam pri kmetih na Pokljuki.«
Poleg lesa mojster potrebuje še meh, izdelan iz posebne lepenke, ki jo kupuje v tovarni papirja na Količevem, zalem platno, ki ga je težko dobiti in mora ponj nemalokrat čez mejo, pa razni kovinski deli in drugo, kar mojster ali izdela sam ali kupi. Kupuje, na primer, tudi lesene intarzije, znane okraske na harmoniki. To so različni ornamenti iz gadove kite, stiliziranega cvetja ali kaj drugega. Navadno je to v barvah, Našemu sobese-
dniku jih dela Jože Oblak iz Godešiča pri Škofji Loki.
Delov je najbrž več sto, ki jih je treba sestaviti skupaj skrbno in natančno, kar se da, Bogomir Bradeško v glavnem dela troglasne harmonike. Koliko jih letno izdela, bi ležko zapisali. ker je to odvisno od števila naročnikov, Vnaprej jih mojster ne dela, saj hoče vsak nekaj svojega.
»To je tako, kakor da bi prišli h krojaču in si naročili obleko. Konfekcije pri meni ni. Seveda pa se ne ukvarjam le z novimi inštrumenti, veliko jih imam tudi v popravilu,« je povedal in se zasmejal, ko se je spomnil, kako je popravljal stare harmonike, ki so dolgo ležale na podstrešjih kot stara šara, jjozabljene zaradi mode klavirskih harmonik.
»Potem so jih nenadoma začeli prinašati, prašne, umazane, da sem jih moral dva dni čistiti, preden sem se lotil popravljanja, kajti v modo so | prišli Slaki z diatonično harmoniko,« sc je spomnil mojster,
Cez noč so ljudje pozabili na klavirske harmonike in tudi tiste diatonične, ki so bile oblečene v celuloid namesto klasičnih okraskov. Tradicionalna har-munikiL je tako doživela pravi preporod, ki še trnja. Vsi hočejo tradicionalne harmonike, ki pa so, seveda, tudi drage. A mojstru ne zmanjka dela in pravi, da se bo s tem jroklicem zlahka ' »pripeljal« do upokojitve.
—	Kdo naroča harmonike?
»Večinoma so to kmečki fantje pa
tudi delavci in seveda moški. Izjemoma je to tudi kako dekle. Zanimivo je, da to niso le takšni, ki bi bili že vešči igranja, ampak tudi takšni, ki je še ne znajo- prijeti v roke in se je šele nameravajo učiti. Nekaj pa sem jih že izdelal tudi za naše ljudi v tujini: v Kanadi, Avstraliji.*
Ker je to delo ročno in počasno ¡11 ker je povpraševanje veliko, gredo vsake nove harmonike šc tople izpod mojstrovih rok.
—	Ali so vse harmonike, ki jih izdelate, enake?
»Vsaka je malo drugačna in to je tisto, kar me posebej privlači, Bolj gre delo h koncu, bolj sem radoveden, kakšen glas bo dala od sebe in včasih delam dolgo v noč samo iz tega razloga,«
—	Ali to pomeni, da kovačeva kobila ni bosa?
»Natanko to, saj mi harmonika pomeni tudi razvedrilo, Kadar me stisne žalost ali naveličane*!1, se vsedem in si zaigram pa naj bo ura šest zjutraj ali polnoč. To mi vlije novih moči.«
Albinu Podhtvšek
nasi po svetu
FRANCIJA
Delo »Jadrana« pred poletjem
lik prod poletnimi počit n ion mi je bilo izredno razgibano k ti It urno in družabno življenje slovenskega rudarskega, podpornega in pevskega društva »Jadram*, Pred nedavnim je zbor Jadran dobil tudi novega zborovodjo in na rednih pevskih vajah je spet zaživela slovenska pesem v vsej svoji barvitosti. Pevski zbor je s tremi slovenskimi narodnimi pesmimi najprej nastopil na proslavi v St, Avoldu, s katero so jugoslovanski klubi na področju Strassbourga počastiti dan mladosti.
Teden dni pozneje se je v Prevrni ng-Me rlebaehu začel kulturni teden pod pokroviteljstvom občine in dnevnega lista »Républicain Lorrain«, ki je trajal od it, maja do 6, junija. Prvi dan je bil praznik cvetja. Ob lej priložnosti je bil trg sredi Frevminga posejan s stojnicami, ki so vabile obiskovalce, Druïtvo Jadran je svojo stojnico pisano okrasi los plakati raznih krajev Jugoslavije, Za obiskovalce je pripravilo odojka (ki ga vsako leto ves FTcyming-Murlchach nestrpno čaka) ter kasete in plošče slovenske glasbe.
Osrednja prireditev je bila 4. junija v kulturnem domu. Sodelovali so vsi zbori iz Frcyming-Merlebacha, [lied njimi zbur Jadran, ter mladi pianisti. Občinstvo je vse nastopajoče nagradilo z burnim ploskanjem, lake prireditve so redke priložnosti, ko lahko vse narodnostne skupine v mestu pokažejo, kaj znajo in zmorejo.
Društvo Jiidran jc ob koncu šolskega leta svoje naj mlaj še člane, ki «hi -skujejo slovenski dopolnilni pouk, nagniti ii o z izletom v živalski vrt v Saar-briieknu. Vsi člani pa so se pred Odhodom na počitnice zbrali na pikniku 14. junija.
'Olga Kil m la, učiteljica slov. dnp. poglta
Slovesnost v rue Filipič
Kakor vsako leto smo tudi letos v SaHauminesu proslavili dan zmage Ji, maja, ko- po navadi počastimo tudi žrtve fašizma. Da bi spomin na žrtve ostal še bolj živ, je občinski odbor že pred teti sklenit, da se v novem naselju, ki leži blizu Lensa. ulice poimenujejo po padlih Žrtvah ne glede na narodnost. tina izmed utic nosi ime po Viktorju Filipiču, ki se je žc mlad vključil v odporniško gibanje in padel ravno na svoj 20, rojstni dan. Na le-
SfovesrJOst ob dnevu zmage v Ruc Viktor Filipič: poleg občinskih odbornikov tudi elani Združenja Jugoslovanov
tošnjo slovesnost v ruc Filipič je bila poleg občinskega odbora tudi precej številna delegacija Združenji. Jugoslovanov v severni Franciji,
Justin (lebiil
BELGIJA
Novice iz društva Sv. Barbara, Eisden
Konec marca 1981 je umrl slovenski rojak Konrsid Osel. Kol rudar je dočakal kar lepo starost, saj je dopolnil 77 let. Bil je član društva sv. Barbare od ustanovitve. Dokler je bil še zdrav, ni manjkal na nobeni društveni prireditvi, njegova žena Liza pa je sodelovala pri ukora j vsaki dramski igri. Kako je bi! spoštovan, je bilo moč videli tudi na pogrebu, Društvo se je od njega poslovilo z zastavo.
Malo bolj vesela novica pa je,da je 10, maja letos praznoval 80-lcinico rojstva Alojz Korde. Bil je že med ustanovitelji društva uv. Barbare in je eden izmed najstarejših članov. Na predvečer praznovanja so ga obiskali odborniki društva in mladina ter so se mu zahvalili za njegovo delo in podporo društvu, obenem pa so mu zaželeli še veliko srečnih let. Njegova skrbna žena Mila je vse lepo pogostila, da
smo nazadnje še zEipcti in celo zaplesali.
Materinski dan smo pri sv, Barbari praznovali 23. maja. Ob tej priložnosti je prvič nastopil društveni ženski in mešani pevski zbor pod vodstvom Ivana Kodeha. Naj omenimo, da je rojak Kodeh pokazal izredno požrtvovalnost, saj hodi na vaje zbora iz oddaljenega Charleroi. Naj lepša hvala! Zboru pa želimo veliko uspeha. Predsednik Gostiša se je zahvalil dosedanji voditeljici Fridi Gater, ki se je pred nedavnim poročila. Zaželel ji je tudi veliko sreče na novi življenjski poti ter izra-zilželjo, da bi bila tudi v prihodnje zvesta društvu. Zelo lepo so nastopili tudi otroci slovenske dopolnilne šole pni vodstvom učiteljice Milene Lukman.
Ob teji priložnosti nas jc obiskala Uidi prejšnja učiteljica Lucija Užmah. Kako smo jo imeli radi in jo spoštovali, sc je videlo po navdušenem aplavzu v dvorani, ko jc vstopila v dvorano. Lučka, obišči nas šc!
Obveščamo vse rojake iz Maasmcc-heiena, da sta se naš naj starejši član društva, 83-letni Jožef Krese in njegova žena Tončka za stalno preselila v sanatorij v Lanakcnu. Vesela bosta vsakega obiska. Društvo pa jima želi še na mnoga letal
Loj/ir Kak. lajni k društva Sv. H-E.tr -bara, List len
ZR NEMČIJA
»Celje« predstavlja domovino
Slovensko društvo »Celje« iz G reven broicha se kljub temu. da je še mlado, na vse načine trudi, da bi doseglo čim boljše rezultate na področju slovenske kulture in prosvete. Lahko se pohvalimo, da pri našem delu dosegamo kar lepe uspehe. Lahko se pohvalimo, da pri našem delu dosegamo
Slovenci se predstavljajo na prosi a vi praznika mesta Grcvenbroich
kar lepe uspehe. Navezali smo stike s kulturnimi lil prosvetnimi organ ¡nacijami mesta Grevenbnoich, kar nam se razširja področje našega delovanja. Tukajšnje organizacije so 4, julija organizirale praznik mesta G re ve n-bruich. Kor predstavnik jugoslovanskih društev jc bilo v ta praznovanja vključeno naše društvo, k sodelovanju pa smo povabili tudi slovensko folklorno skupino »Ljubljana« iz Essna, ki je vodi Jože Košar,
Na tej prireditvi smo predstavili našo domovino, jo opisali geografsko in kulturno, kar je imelo veliko odmeva med tukajšnjimi prebivalci. Imeli smo občutek, da je bilo veliko poslušalcev v mislih že na obisku v tiaši domovini, saj so sc začenjali letni dopusti. Podobno so sc počutili rudi naši rojaki. Vsak je bil po svoje že doma.
Mirko Umek, predsednik S D »Celje«
Pri' s/ovensitem društvu »Celje* v Grevcnbroichu. ZR Nemčija, so imeli pred nekaj meseci še poseben dogtxlck - pravo slovenski j ohcct. Poročila sta se Feliks Fefser. aktivni Odbornik iti sin rojaka Staneta, ki je ustanovitelj našega društva, in Mojca Umek, hčerka zdajšnjega predsednika društva. Mlademu paru želijo vsi člani društva veliko sreče na skupni življenjski poti. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo.
Dan mladosti v Berlinu
Jugoslovani, ki živijo v Zahodnem Berlinu, smo obeležili rojstni dan maršala Tita, praznik vseh mladih, podobno kakor mnogi zdomci v osLalih zahodnoevropskih mestih - z velikim shodom. Organizacija j c bila enkratna. Ne bi se mogla opredeliti, kdo je prispeval več k uspešnosti te prireditve. Vsak je pomagal po svojih močeh: Združenje jugoslovanskih državljanov »Edvard Kardelj«, Jugoslovanska dopolnilna šola, k ul E urno-ume miško društvo (folklora), mladinska delovna brigada, športno društvu, centralni šolski odbor in slovenski stilski pododbor.
Vreme je bilo megleno, občasno je rosil tudi dež. Kljub vse m vremenskim
muham pa je na prireditev prišla velika množica - vsak, kt se je čutil otroka svoje domovine.
Program jc bil pester. Ob zvokih raznih borbenih in revolucionarnih pesmi so v slavnostnem sprevodu prihajali na stadion: mladinska delovna brigada — v brigadirskih u ni formah, športniki - v svojih dresih, člani folklore KUD in JDS - v narodnih nošah. višji in nižji razredi jugoslovanskega dopolnilnega pouka - v belem, člani ritmične sekcije z rdečimi zastavami, otroci iz predšole v rumenem.
Menim, da je v programu nastopilo okrog 950 otrok in odraslih. Kol prva je nastopila ritmična sekcija, ki je zaplesala ub pesmi »Jugoslavija.«
Srce celotne prireditve pa j c bila jugoslovanska dopolnilna šola. Okrog RflO učencev je ob pesmi »Druže Tito, mi ti sc kunemo« zbrano in enotno izvedlo gibe, ki so morali ganiti vsakogar, ki SO kazali, kaj pomeni Lem otrokom beseda !'ito. Morda bi lahki) celo rekli, da je bilo to še kaj več - mogoče zaobljuba, želja, da bi ostali in postali otroci Titove Jugoslavije.
Otroci drugih razredov so z vso zbranostjo izoblikovali besedo'UTO, besedo, ki kot marsikomu drugemu pomeni tudi njim geslo, svobodo, mir ali morda srečno domovino.
Se bi lahko naštevala točke, ki so sledile, še bi lahko govorila, govorila in govorila. Upam pa, da bom z besedami, ki od tistega dne naprej leže v meni, povedala vse:
VSAKDO JE ENKRAT POZABLJEN, TITO NE RO NIKOLI, KER ON JE NASA SVOBODA, LJUBEZEN, MIR. NAŠE SREČNO ŽIVLJENJE.
Marija k ust er Berlin
ŠVICA
Deset let uspešnega dela in razvoja
V vrsti naših društev, ki že doEga leta skrbe za to, da sc naša beseda ohranja tudi na tujem, je nekaj onih, ki so ne le uspešno razvijala svoje dejavnosti, temveč so pusta la tudi dober vzgled drugim. Mednje šteje tudi Slovensko planinsko društvo Triglav v Švici, ki je bilo ustanovljeno leta 1971 v Meilemi ob Zimskem jezeru in ki letos praznuje svojo desctleLnico. Ta jubilej pa ni pomemben le za društvo samo, temveč za vse Slovence v Švici, kajti Triglav je njihovo nujstarejše
društvo, ki je svoj čas združevalo Slovence s celotnega švicarskega področja. Tako so bili že tako rekoč v »starih Časih« ustvarjeni pogoji za povezavo naših ljudi v lej deželi, ta pa se je ohranila vse do današnjih dni. To je ponovno potrdila tudi osrednja jubilejna prireditev SPD Triglava, ki se je odvijala v okviru Triglavovega desetega planinskega plesa in sicer 30. maja letos v veliki dvorani Albisriederhausa v Zürichu. Ne le da so se prireditve udeležih člani vseh društev, uspešno sodelovanje se je pokazalo tudi v programu. Poleg pevskega zbora društva Soča je sodelovala tudi Planika, kan-tavtor Mladen Rodel la, kvartet iz Ölte rta pa j c poskrbel za posebno pristno vzdušje, ko se je dvignil zastor in se je številnim obiskovalcem — dvorana je bila docela polna - predstavila Triglavova dramska skupina s svojimi prvim odrskim delom, krnečko veseloigro »Kje je meja«. Dolgi meseci intenzivnega dela in naporov so bili za njimi, dosledno in marljivo delo ter požrtvovalnost sta rodita bogat sad. Uprizoritev je vsestransko uspela, igralci -Majda Ipavec, Fanika Rode 11 a, Lojze Žgavec, France Koljšek in Juže Kovač - ter njihov odrski mojster Gnido Wälder pa niso poželi le burnih aplavzov občinstva, temveč tudi javno priznanje, ki jim ga je izrekla članica Mestnega glcdEilišča ljubljanskega igralka Vera Perova, Ne le ona. tem-več tudi njen mož Janez Eržen, ki je sodeloval tudi v programu, sta Triglavovi mladi igralski skupini v času priprav zvesto stala ob strani z nasveti, Vsi sodelujoči pa so so še istega večera dogovoriti, da bodo sestavili skupen program, s katerim bodo še letošnjo jesen gostovali v vseh večjih krajih, kjer žive in delajo naši ljudje v Sviti, morda pa ceio v sosednji Avstriji.
Jubileja pa niso proslavljali Slovenci v ¿vici sami, udeležili so se ga tudi njihovi prijatelji Švicarji in številni gustje iz domovine. Med gosti sta bila tudi jug. generalni konzul Gustav Kranjc in Sonja Ledine kova, pa pater Fidelis s Slovenske katoliške misije v Zürichu, katerega pomoč in sodelovanje 7. društvom že ud prvih začetkov je splošno znano in cenjeno. Svoje zastopnike sta poslala tudi revija Naš delavec in radio Ljubljana, med gosli pa sta bila tudi Franci Novak, sekretar, in Alfred Gnlavšck, predsednik Občinskega sveta občine Ljubljana -Center, s katero jc društvo žc pred leti podpisalo pogodbo o medsebojnem sodelovanju, ki je izredno uspešno. Kot posebno darilo za deseto obletnico je prav ta organizacija skupaj s številnimi organizacijami združenega dela v domovini posredovala gostovanje humorista Marjana Rubleka in orkestra Ludvika Lesjaka, ki je zbrane zabaval do zgodnjih jutranjih ur.
Kol znak zalivale in pobudo za nadaljnji; delo pa so nekateri prejeli tudi visoka priznanja iz domovine. Občina Ljubljana - Center jih je podelila vsem trem predsednikom društva, prvemu Guštinu Teropšiču. Romanu Kranjcu in sedanjemu predsedniku Metodu Frkfaku. Planinska Zveza pa je pr a vlako podelila priznanja, vsem trem predsednikom, ter blagajni car ki Cilki Bizjak, gospodarju Tonetu Maziju, ing. Ilar Francu in pa trem starim aktivistom, ki so se pripeljali v Švico prav posebej na to prireditev - Jožetu Jelovčanu* Janezu Peternelu in Francu Nece mer ju. Pa tudi jugoslovanski klub v Ziiriehu jih je podelil — za dolgoletno članstvo in sicer Cilki Bizjak, Jožici Pintar in Daretu Košorok u.
Bredli Slepič-Cudiich
Društvo jugoslovanskih slikarjev v Švici
Leta 1977 je bilo v Švici ustanovljeno društvo jugoslovanskih slikarjev, ki naj bi združevalo in dalo možnosti razstavljanja marsikateremu našemu človeku, ki se V svojem prostem času ukvarja s slikarstvom. Zc kmalu po ustanovitvi so imeli člani LCga društva svojo prvo skupno razstavo v Ziiriehu, nosila je naslov »Majski susrel 1977«, druga razstava je bila v Rniggu dve leti pozneje, letošnjo, tretjo pa so v Ca le rte zur A It e n Ra n k v Niedcruz.vvi-lu odprti v soboto 25. aprila letos.
Otvoritve str se udeležiti predstavniki švicarskega gospodarskega in kulturnega življenja, jugoslovanska konzula Borut Škrinjar in Sonja Ledine-kova, ter novinarji in fotoreporterji lokalnih švicarskih, časopisov. Otvoritev je bila izredno slovesna, odpri jo je Gcmeindetimman Siegfried Kobctt, članica društva pianistka Branka Gra-kalič-Paučič pa je s svojim koncertom iz del renesančnih in baročnih mojstrov na čembalu doprinesla k temu. da bo ta otvoritev ostala vsem, ki so se je udeležili, v nepozabnem spominu.
Vtis, ki sta ga zapustili prvi dve razšla vi, da bo namreč poudarek predvsem na naivi, je letošnja razstava zanikala. Tokrat je bila paleta hogatejša, zastopane so bile različne stilske smeri, pa tudi izbor tehnike je bil boga Lej -ši. Tudi zanimanje publike je bilo večje in, nekaj kupcev sc je javilo že kar na otvoritvi,
Sedanja predsednica društva, akademska slikarka Jasna Krnela, pravi, da je zanimanje za društvo precejšnje, saj se je v samo preteklem letu prijavilo okrog deset novih članov in tako je sedaj včlanjenih že 21 slikarjev, katerim so ta kr j dane večje možnosti za 30
razvoj, kot pa če bi nastopali samostojno. Kajti razen Jasne Krnele so vsi samouki. Vendar sc mnogi od njih izpopolnjujejo, obiskujejo slikarske in risarske tečaje ter s tem skrbijo za to, da bo to društvo nekega dne doseglo stopnjo, ki bo dober vzgled mlajšim generacijam naših ljudi v tujini.
Breda Stepič-Cechich
ZDA
Prireditve ob tridesetletnici smrti Louisu Adamiča
Letos 4, septembra je minilo trideset let, odkar so na farmi v Miifordu v ameriški zvezni državi New Jersey našli na skrivnosten način umorjenega ameriškega pisatelja slovenskega mdu Louisa Adamiča. V počastitev te obletnice je bila v ZDA vrsta prireditev, začenši z znanstvenim simpozijem o Louisu Adamiču, ki jc bil konec maja v St. Paulu. Minnesota. Dvodnevna prireditev, ki jo je organiziral Immigrant History Research Center ob sodelovanju Slovenske narodne podporne jednote iz Chicaga, je bila sanio uvod v vrsto drugih spominskih prireditev, ki SO v organizaciji SNPJ potekale v Clevelandu, Chicagu, Enoti Valleyu in New Yorku (slednja ob Sodelovanju United Church Board for Homeland Ministries). Medtem ko je bila večina prireditev spominskega značaja, je bil v Pittsburghu manjši znanstveni simpozij, ki ga j c SNPJ organizirala v sodelovanju s pittsburško univerzo, Tako oba simpozija kot ostali spominski večeri so pokazali, da j c med ameriškimi Slovenci in znanstveniki ameriških univerz (tudi neslovenskih) zanimanje za Adamiča še zelo živo, njegove ideje, zlasti s področja ct niči zrna, pa postajajo znova aktualne. Na vseh omenjenih prireditvah je sodelovala tudi slovenska delegacija, ki jo je vodit dr, Joža Vilfan, njeni Člani pa so bili še dr. Janez Stanonik, dr. Tine Kurent, Matjaž Klemenčič in mag. Jerneja Petrič. Ameriška srečanja so ponovno opozorila na vsestranskost Louisa Adamiča in potrdila dejstvo, da Adamič ni toliko pomemben kot leposlovni ustvarjalec, ampak predvsem kot ctnicist, zgodovinar, avtor naprednih političnih idej in predvsem kut velik humanist.
Vse omenjene prireditve v 7.DA predstavljajo samo prvi del počastitve neke pomembne obletnice. Drugi del jc bil septembra v Ljubljani, kjer bi!
tridnevni simpozij o življenju in delu Louisu Adamiča, razen tega pa je bila tudi vrsta spominskih slavnosti.
Jerneja Petrič
AVSTRALIJA
Ta marin izreden uspeh
Koordinacijski odbor narodnostnih skupin iz Jugoslavije je pred nedavnim v Sydneyli organizira! prireditev pod naslovom »Mikrofon je vaš«, prt kateri so lahko sodelovali predstavniki vseli jugoslovanskih društev s po etio vokalno, instrumenta!no ali plesno točko. Strokovna komisija naj bi potem izbrala najboljšo točko, ki naj bi predstavljala sydneyske Jugoslovane na skupnem avstralskem tekmovanju »Mikrofon je vaš«.
Slovensko društvo Sydney jc na tem tekmovanju zastopala Tamara Rogelja s plesno točko »Svatovsko kolo« in je bila od vseh nastopajočih izbrana kot najboljša, kar hkrati pomeni, da bo zastopala vse jugoslovanske narodnosti iz Novega južnega Walesa na finalnem tekmovanju.
Tamara Rogelja s pomočjo staršev in folklornega učitelja že precej časa vadi slovenske ljudske plese. Zanimivo je. da so li plesi zares pravi biseri slovenske folklore, ki jih jc mnč najti le še v kakih oddaljenejših naseljih. Pohvaliti je treba prizadevnost staršev in seveda tudi otroka pri ohranjanju tovrstne slovenske kulture.
Tamara Rogelja pleše belokranjsko svafovrito JtnJn
Na finalnem tekmovanju, ki je bilo konce junija v veliki mestni dvorani v Sydneyu, je med številnimi tekmovalci ponovno zmagala Tamara. Zasluženi pokal ji je izročil sam premier Novega južnega Walesa Neville Wren.
Tako je ljubka Tamara postala ljubljenka in zvezda ne samo Slovenskega društva Sydney temveč tudi vseh jugoslovanskih društev in narodnosti v Šv-dneyu. Slovensko društvo ji ho tudi v prihodnje dalo vso podporo. Na njen uspeh pa so ponosni vsi člani društva in vsi slovenski rojaki v Sydtieyu,
Jože Žohar
Alfred Milner je bil pred nekaj tedni z velika večino ponovno izvaljen za voditelja slovenske radijske skupine v Brisbanu, Avstralija, Pri dolu mu pomagajo tudi Marija Andniis, hčerka Jožeta Pluta, najstarejšega Slovenca v Avstraliji, ter njuni hčerki Dragica in Kristinca (vsi na sliki)
KANADA
Portret pevke Marije Ahačič-Pollak
* Detelj ljubim dve, i'«1 mi m pfHvc.
Moj nitim kraj, gore,
<jit ktife mc srce.
Kn prjdcm v rojit dl kraj. ivi vleče, me nazaj,
(kre/a Kanada foslr sp Jtoj srca. <r
Marij« Ahačič-Pnlliik ni samo nekdanja Avsenikova pevka, je naša kanatfsko-slo-venska pevka
Mnogo nas je Slovencev širom posve-[u, ki nam, je tujina razdvojila srce. Pravzaprav lahko rečem, da ga ni »sinit“ ali »hčere* slovenske zemlje, ki se mu ne hi kdaj pa kdaj stožilo po roditi grudi, Včasih se tega niti ne zavedajo, saj nam je v tej novi deželi lepo. Pa vendar hi bilo naše življenje tu sila pusto brez dole, ki nam jo je dala na pol »mati domovina«. Skrito v svojem *rcu smo prinesli, slovensko besedo.
slovenske pesmi, spomine na domači kraj in na mladost, slovenske šege in navade, skratka vse, kar se da spraviti v srce in nam ob težkih trenutkih lajša domotožje.
Tudi M arija Ahačič-Pol a k je prinesla svoj slovenski zaklad v sreu, ko je pred sedemnajstimi leti za stalno prišla v Kanado. Ni bilo lahko, še zlasti prva leta, ko sta oba z možem študirala na univerzi McGill v Montrealu ir se je bilo treba vsak dan spopadati v. angleščino ir francoščino... Pa oLroci so bili majhni In so zahtevati ves njen čas in pozornost. Le kdaj pa kdaj je Marija našla čas, ko je pobrskala po svojem zakladu in zapela za rojake venček narodnih ali pa tiste lepe Avsenikove »Na mostu«, »Tam kjer murke cveto«, »Čujte met čujte* .,,
Ko so se Pollakovi preselili v okolico Toronta, je Marija vse bolj pogosto delila 7. rojaki svoj glasbeni zaklad. Pela je na številnih prireditvah in njene pesmi so se hitro priljubite našim ljudem, kajti zapela jih je tako obču-leno, »tako iz dna srca, da H (po besedah slikarja Štritofa) še vragu dušo prebulila*.
Bolj ko je pela, bolj se je v njenem srcu polnil zaklad slovenskih pesmi. Še zlasti so ji priljubljene tiste stare slovenske narodne, ki so jih v glasbeni družim pri Ahačičev ih v Tržiču vsi radi prepevali. Preveč jc bito neizpetih pesmi, preveč je bilo neizraženih čustev - veselje, bolečina, ljubezen, domotožje - zato jih j c Marija, kot glasbena umetnica, začela izpovedovati v svojih lastnih pesmih. Takole pravi:
jiiji vrčtrij Jtii v tujini življenje težko je. slovenska pesem celr odprle Mrte vse. ■
Posebnost Marijinih pesmi, šc zlasti za nas izseljence, je vsekakor v feni. da nc obsoja tujine kot «hude mačehe,pač pa so njena čustva razpeta med dve domovini, ki si obe lastita ir os njenega srca, To njeno razdvojenost opazimo skoraj v vseh njenih pesmih, ki jih je lani posnela na LP plošč/ pri Hetidonu v Ljubljani- Vsebinsko so pesmi čudovita podoba našega izse -¡jenskega življenja, saj večina izmed nas nosi v sebi ljubezen do dveh dežel. .. do dveh domovin. Čeprav marsikdaj niti sami sebi ne priznamo, da bi nas utegnilo mučiti domotožje, nam je ob poslušanju Marijinih pesmi vendar lažje,
Marija jc svoje pesmi tudi sama uglasbi tu. «Komponirati sem začela že, to sem bila čislo majhna,« mi je v šali dejala, »kar naprej sem si izmišljala pesmi in melodije. * Skoraj dve desetletji potem, ko je začela svojo uspešno glasbeno kariero kot pevka pri A vsenikovem ansamblu, .so ji otro-
ške sanje spet privrele rta dan. Tokrat niso šle neopazno mimo, ker jih pač ni narekovala otroška domišljija, jVstre-kovalo jih je njen o srce.
Marija Ahačič-P«IJq k
Marija pesni kuje, komponira in poje... Pravzaprav najrajši poje. Nastopa povsod, kamor jo povabijo. Z velikim navdušenjem načrtuje lx>dočnost. Veseli se nastopov z Walterjem Ostankom na njegovih televizijskih oddajah, gostovanja v ZDA, predvsem pa upa, da bo v bližnji bodočnosti predstavila Svoje, pesmi tudi rojakom v drugih kanadskih provincah. Za njeno ploščo je veliko zanimanje, tako v Kanadi kakor tudi v domovini. Ni zgolj naključje, da je svoje pesmi posnela v Sloveniji. Hotela je domovini vrniti vsaj delček tistega, kar je v srcu prinesla seboj v tujino, hotela je rojakom doma povedati, da nam ni vse lej v tujini hudo, saj vsak izmed nas nosi v sebi zaklad, ki nam ga je data na pot domovina.
■f Tt rnoniu, Toronlv, danes je veselo rsi.\ v Torontu, v Tanmlu zdaj je kns Slovenije. .*■
IZn sam delček tega zaklada - ljubezen do rodne grude ■ nam pomaga graditi »domovino na tujih tleh«. Marijine pesmi so kot otroci te n nove domovine«.
C, Kocjančič
vaše zgodbe
Za kruhom v svet
Po odsluženi vojaščini sc je Janez zapodil v tekstilni tovarni na Gorenjskem, Bil jc čeden in postaven fant, tako da se je marsikatero dekle oziralo za njim. Rol j kol dekleta je Janeza v listih letih navduševal svet onkraj Karavank. Slišal je namreč, da se onkraj tistih visokih hribov odpirajo vrata V Široki svet ■ celo v Ameriko. Tako sc je neko noc skrivaj poda! v Avstrijo. Kmalu je spoznal, da vrata le niso tako široko odprta. Imel jc le dve možnosti: v Kanado ali v Avstralijo. Njegova usodit je bila V rokah uradni kov. Po [reli mesecih je bilo konec njegovega nestrpnega čakanja in Janez sc je z vsem navdušenjem začel pripravljati ?.a pot preko velike luže.
Dan pred njegovim odhodom mu je eden izmed prijateljev posmehljivo dejal:
»Škoda, da Že greš. Tako lepa Slovenka je včeraj prišla. Pa še tam nekje iz vašega konca je doma.«
Janeza je mučila radovednost. Ko mu je Tone končno le predstavil Micko. Janez skoraj ni mogel verjeti svojim očem.
»Saj to je vendar moja soseda!« je vzkliknil od presenečenja.
Da bi se Micka, hči naj večjega kmeta v vasi, sama potikala po svetu, Janezu kar ni šlo v glavo. Saj ji doma ničesar ni manjkalo.
»Kaj pa ti počneš tu?« jo je začudeno vprašal.
»V Kanado bi šla rada, če me bodo sprejeli.«
Njen obraz, ki je bil še pred trenutkom vesel in nasmejan ob nepričakovanem srečanju, je ob njenih besedah pobledel in po licih ji je spolzela drobna solza, ko je bolj sama zase nadaljevala:
V Avstralijo pa ne grem za nič na svetu. Grem raje nazaj domov.«
Ni ga prosila pomoči, čeprav je vedela, da odhaja v Kanado. Njen pogled je razodeval bolečino, v njenem srcu... strah, da se bo morala po vsem tem, kar je pretrpela, vrniti domov, v posmeh vsej okolici.
Ko sta sc poslovila, ji je Janez obljubil, da ji bo pisal, kakšno je življenje v Kanadi.
Naslednji dan se je Janez navsezgodaj odpeljal z vlakom do pristanišča, kjer se jc vkrcal na prekooeeanko.
Pred kratkim se jc še veselil lega dogodka. Pogovor z Micko pa mu je odprl staro rano, ki mu jo je že v nekaj mesecih povzročilo domotožje. Prve dni na ladji mu je spomin vse pogosteje slikal podobo matere in očeta; v mislih je videval domačo vas, rojstno hišo... pa seveda žalosten Mick in obraz.
Ko se je ladja začela zibati na mogočnih valovih Atlantskega oceana, so znane podobe počasi izginile iz Janc-zovega spomina. Pet dni je bil močno bolan, Zaradi morske bolezni je vse dni preždel v kabini, Ni mogel spati. Jesti tudi ne. Mislil je le na kopno. Le to sije želel, dahi spel začutil trdna tla pod nogami. Potem bo žc kako. Vse pogosteje jc mislil na Micko. Spomini na njuna otroška leta, ko ji je večkrat ponagajal v šolskih klopeh, so mu dajali čudno zadovoljstvo. Takrat je bil noro zaljubljen vanjo. Seveda ji tega ni povedal, saj bi sc vsa soseska smejala, Čc bi kdo zvedel zn to. Pozneje je Eudi sam spoznal, da jc bilo to nesmiselno. Kakor hitro sta zapustila šolske klopi, j c bila razlika med njima vse bolj opazna; ona j c bila bogata, on reven. Ločil ju j c nenapisan zakon: bogati z bogatimi, revni z revnimi.
Kmalu Janezovo bolno in oslabelo telo ni več čutilo veselja ne žalosti, niti ne strahu pred neznanim širnim svetom. Spomini so izginili in le tu pa tam se je v prividih pokazala Mickina po-doba.
Po desetih dneh jc bilo konec le mučne poti. Skozi okrogli} okence ladijske kabine je Janez zagledal mogočne pristaniške stavbe. Bil je v Hali-fasu. Od UhI so ga z vlakom prepeljali v Toronto.
Star Hrvat, ki je na ¡migracijskem uradu delal kot tolmač, je Janezu preskrbel stanovanje na Crawford ulici. Janez se je razveselil tudi te mate sobice na podstrešju, po kateri so se ponoči svobodno sprehajale miške. Gospodinja, ki jc bila po rodu Hrvatica, mu je za nekaj dodatnih dolarjev na teden kuhala tudi večerjo.
7,a delo je bilo nekoliko težje, saj ni vedel, kam naj se obrne brez znanja angleščine. Začel je tako kot mnogo slovenskih priseljencev: pri slovenskem gradbenem podjetju. Tako še nikoli v življenju ni garal... vendar ni godrnjal. Srečen je bil, da je lahko delal
Na delu si je počasi nabiral življenjskih modrosti, ki so mu služile za postopno vključevanje v kanadsko družbo,
»Delavec jc plačan tedensko in sicer s čekom. Tega neseš na banko, kjer ti dajo gotovino. Tam si lahko naročiš osebne čeke, s katerimi boš plačeval stroške. Pa še to si dobro zapomni, da je delavec v Kanadi lahko odpuščen brez vsakega odpovednega roka!«.
To run je prvi teden povedal eden izmed sodelavcev.
Ko je nekega dne Janez videl pred tovarno gručo ljudi s plakati na hrbtih, mu je isLi sodelavce razložil, da delavci stavkajo.
»To še ni nič,« mu jc dejal, »dragi teden bodo začeli stavko poštarji. Nihče ne ve, kako dolgo bo trajalo, če boš pisal domov, piši čimprej,«
Tisti večer je Janez napisat obširno pismo materi in očetu. Pisal jima jc o ogromnem mestu Torontu, o rojakih, ki jih je srečal pred slovensko cerkvijo. Omenil je tudi, da je Že dobil tlel-0 in da mu ničesar ne manjka.
Tudi Micki je pisal. Na dolgo in na široko ji je Opisal velike samopostrežne trgovine, kjer si lahko človek kupi vse, kar mu srce poželi. Povedal ji je. da ima v Kanadi vsaka hiša televizijo, pralni stroj in razne druge gospodinjske pripomočke. Pisal ji je o letnem kinu, kjer lahko obiskovalci gledajo film kar iz avtomobila, o restavracijah, ki ti naročeno hrano pripeljejo kar na tlom, pa o avtomobilih, ki so tako poceni, da si jih vsakdo lahko kupi. 0 sebi ji je bolj malo pisal - da je dobil delo in da se ima v redu.
Skoraj sedem tednov jc minilo, ko je prejet njen odgovor, ki pa ni bit lak. kot je pričakoval, Pisala mu je, da je bila njena prošnja za sprejem v Kanado zavrnjena, ker nima tam nikogar svojega.
Oh prebiranju pisma se je Janez spomnil Mickinega za [osmega obraza ob njunem slovesu. Spreletela ga je čudna misel:
»Če rečem, tla jc moja zaročenka, bi ji mogoče jaz lahko pomagal, da pride v Kanado. Nihče nama ntc ne more, če se no poročiva, ko bo enkrat m,«
2x v naslednjem pismu ji je razložil svoj načrt za rešitev položaja, hkrati pa se je pozanimal na ¡migracijsketil uradu, kjer so zahtevali, da pokaže bančno knjižico in tri ljubezenska pisma, ki naj bi služila kot dokaz, da je Micka res njegova zaročenka.
Zaradi denarja ni hilo problema, saj je Janez skrbno branil vsak dolar in je imel na hranilni knjižici še več, kot je bilo nujno potrebno kot dokaz, da lahko kl ije stroške ob prihodu zaročenke. Zataknilo pa se je pri ljubezenski ti pismih. Mick it) a pisma je res skrbno hranil, vendar v njih ni biki ničesar takšnega, kar bi ustrezalo zahtevani ¡migracijskega uradnika. Janeza tudi to ni ustavilo. Napisal jih je kar sam. Takole je začel:
Preljubi moj Janez!
Odkar si odšel, me vedno srce boli, ko hrepenim po tebi. Kar peš bi šla za tabo, čc ne bi bilo te velike vode. V tolažbi) so mi tvoje obljube, da se vzameva, ko pridem v Kanado. Zvesta ti bom do takrat. Komaj čakam, dp bova spet kmalu skupaj, Čez hribčke jn dolince fi pošilja poi/ifbčJte in pozdrave
tvoja ljubeča Micka
Ko je pismo prebral, se je smejal sam svojim umetnijam. Drugo in tretje pismo je bilo še bolj prepričljivo, tako da na i migracijske m uradu niti malo niso podvomili v Mickino in Janezovo ljubezen. Seveda je trajalo še precej časa, predeti je končno Micka Ig prišla v Kanado,
Janez jo je pričakal na železniški postaji, z lahkoto jo je prepoznal, ko je stopila iz. vagona. Njena obleka in neurejena friz tira sta kazali sledi dolge in naporne poti. Kljub temu se je Janezu v tistem trenutku zdela najlcpšc dekle na svetu. Njen pogled je izžare-val več ljubezni, krit jo je mogel Janez opisati v treh ljubezenskih pismih, za katera Micka še dolgo po njuni poroki ni izvedela.
Prva leta v tujini so Janezu zelo hitro minevala. Po štirih letih bivanja v Kanadi sta se Janez in Micka s prvim sinčkom preselita iz najetega stanovanja v lastno hišo na Pape Avenue. To jc bila velika dvostanovanjska hiša z. nekaj dodatnimi sobami na podstrešju, z verando in z majhno zelenico
pred hišo.
Zel plačilo hiše je Janez odštel vse svoje prihranke. Ostalo vsoto, ki je
predstavljala nekako štiri petine ce lot -ne vrednosti hiše, si je sposodil na banki. Najemnina, ki jo je prejemal od zgornjega stanovanja in podstrešnih sob, je skoraj krila mesečne obresti.
Tudi z zaposlitvijo je ime! Janez precej sreče. Se vedno je delal pri istem slovenskem podjetju, Z leti seje izuril v gradbeni stroki, tako da ga je gospodar postavil ceio za preddelavca. Tudi angleščina mu ni delala več posebnih težav, zlasti kadar je šlo za pogovor z drugimi priseljenci, Res, da je od časa do časa naletel na zagrizenega Angleža, ki se je posmehoval Janezovi slabi izgovorjavi in slovničnim napakam, vendar je tudi take kaj hitro ugnal.
»Excuse me, sir! Tudi vam bi se lomil jezik, če bi hoteli pravilno izgovarjali tuje besede. Kar poskusite: Janez Jančar. Kar tako me kličite od zdaj naprej! Ne John!«
Tako se jo Janez opravičeval, tistim, ki so zviška gledali na priseljence. Zavedal se je, da s svojimi žuljavimi rokami pomaga graditi Kanado in da zato ni nič manj vreden kol Anglež, katerega rod sega v daljno zgodovino kanadskih pionirjev.
Odkar je Janez kupil hiši, SC je še bolj-zagnal za delom. Delal je pozno v noč, pa tudi ob sobotah. Gospodar ga sicer ni priganjal, saj je vedel, da ga tudi Žena in otrok potrebujeta, pač pa je Janeza priganjal k delu dolg za hišo. Priganjala ga je nenehna bojazen, da se mu lahko to pravljično razkošje poruši, če je le nekaj tednov brez dela. Hvaležen je bil rojaku za stalno delo. Če bi delal pri Angležu, bi mu dajal Je najtežja in najslabša dela .,. priganjali bi ga ¡n brez milosti odpuščali,.. tako pa je ime! priložnost, da se je med delom učil in napredoval. Z dobrim delom je vrača! gospodarjevo dobroto.
Ko se je pri Jančarjevih rodil drugi sin, je Janez vse pogosteje razmišljal o hišici zunaj mesta, z veliko trato in vrtom, o hišici, kje» bi Živel satu s svojo družino in se mn ne bt bilo treba ogibali najemnikom.
S prodajo hiše v središču Toronta je zaslužil Ycčt kot jc pričakoval, saj so SC cene hiš v treh letih kar podvojile. Hišica n a obrobju mesta jc postala realnost. &e več, kupil si j c hišo, o kateri si prej ti iti sanjati ni upal. Hiša je bila skoraj nova. Imela je prostorno kuhinjo, dnevno sobo in jedilnico, dvojno garažo, nad njo pa tri spalnice, Kletni prostori sicer niso bili do kraja izdelani, vendar si je Janez že nb nakupu zamišljal, kje bo uredil rekreacijsko sobo s šankom, pralnico in pa seveda vinsko klet. Tudi zunanjost hiše je bila izredno lepo urejena. Pred hišo je bila asfaltirana dovozna pol, ki so jo na obeh straneh krasile grede
cvetlic; zelenica pred hišo je bila gosta ¡n mehka kot mah. Zadaj za hišo je bilo pet mladih drevesc in Janezu seje razveselilo srce, ko je opazoval vso to lepoto v soju pomladnega sonca. Zelenjavni vrt mu je pričaral vonj sveže preoranih njiv, po katerih sc mu je sicer večkrat stožilo, še zlasti ponoči, ko iti mogel spati, in sam sebi ni hotel priznati, da bt to utegnilo bili domotožje.
Jančarjevi so bili presrečni, ko so sc sredi pomladi selili v svoj novi dom v vzhodnem delu Toronta. Mnogo veselih trenutkov so delili tu S svojimi prijatelji: doma so delali koline, kisali zelje in repo, pripravljali vino - ne toliko iz potrebe kot ufcr old fimes sake«. Veliko lepih spominov so obudili oh takih opravilih. Sentimentalnost, ki so jo vsiljevali taki spomini, ni potešila Janezovega in Mickinega domotožja. %e bolj sta čutita potrebo po Stiku Z rojaki. Aktivno sta začela delovati pri različnih slovenskih društvih. Tudi sina sta uvajala v slovensko družbo, še zlasti poleti so se vsi veselili piknikov na društvenih farmah.
Po osmih letih si je Janez prvič privoščil mesec dni dopusta. Z druži no jc obiskal stari kraj, Bilo je to izredno doživetje za vse- — otroka sla bila vesela pustolovščin na Kovačevi kmetiji, Janez in Micka pa sta bila presrečna spet med svojimi dragimi, Obiskala sta vse bližnje in daljne sorodnike, pa nekdanje sošolce in prijatelje, o katerih sta večkrat razmišljala v tujini. Ti obiski so jima prinesli prav toliko bolečine koL zadovoljstva. Kot tujci so strmeli drug v drugega in le s težavo so-našli temo za pngovor.
Z novimi spoznanji s-ta se Janez in Micka vrnila po nekaj tednih nazaj v tujino. Ugotovila sta, da gre tudi doma življenje svojo pot - kmečka idila se umika tehniki; vedno večja težnja po boljšem življenju izpodriva nostalgijo in sentimentalnost. Čas pa povsod preganja ljudi, iz dežele v mesta, iz domovine v tujino - za boljšim kosom kruha.
Cvetka Kocjančič, Toronto, Kami da
umetniška
beseda
Orel in korenine
2.T. marca 1898 v Blatu pri Grosupljem rojeni LOUIS ADAMIČ st jf izselil v Združene države. Letu 1916 je slopil v armado ZDA in leta 1917 dobi) flinej-ri/fii državljanitvo. 1922. leta je bil častno tni-puščen iz armadne službe, pričet iskali nn-dnljevnnje .ninjš/a svojega življenja in se leta j 925 odločil za pot poklicnega piša te-Ija.
S svojimi deli je Louis Adamič hotel povedati Američanom, kako napačno je njihovo Stališče, da nekaj veljajo le včislir Američani. Hotel je dokazati, kako so ZDA dežela priseljencev in vsak n,und da je s selioj prinesel tudi svojo kulturno dediščino.
Louis Ac/ifFTtič je umrl 4. septembra 1951 na še do danes nepojasnjen način: našli so ga ustreljenega na njegovi farmi v Milfordu in v vseft poslopjih je bil podtaknjen ogenj. Njegov zadnji obisk v domovini leta 1949 je bil eno samo mrzlično beganje iz kraja v kraj. Kot da bi bil vedel, zakaj biti...
Verjel je v svojo Ameriko in bil fanatik v najboljšem pomenu besede, v celoti pa ■¿e je tudi razdajal za delo v korist medvojne in povojne Jugoslavije.
Adamičevo najpomembnejše in najbolj zrelo delt s OREL IN KORENINE je edinstvena listina tega ameriškega pisatelja slovenskega ¡porekla o srcu jugoslovanske revolucije. Delo jc končal nekaj mesece v pred svojo tragično smrtjo in prav ob njeni tridesetletnici so ga ponatisnili pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani.
Iz le,t;a ponafrsis objavljamo avtorju v sptjmin t jillomek iz. 2. pogia v ja k rt ji ge, poglavja. ki govori o novi vrnitvi v rodni kraj in prsrih vtisih, ki si jih je nabrat — kot pravi - »slučajno, tt
Približno opoldne sva sc s Francetom vzpela pet nadstropij visoku V tesno, pičlo opremljeno stanovanje njegovega svaka Staneta Valentinčiča in njegove žene, Slane je Slovenec, komunist, blizu štiridesetega leta, izobražen človek z odlično partizansko preteklostjo, podpolkovnik je v oddelku generalnega nadzorstva jugoslovanske vojske ler stalno potuje po vsej deželi. Davi se jc vrnil s potovanja po Makedoniji,
France je omenil svojemu svaku, kako osupljen sem in kako me bode v oči, ko vidim vsepovsod v mestu Titovo ime.
Stane me je pogleda! in se zamislil.
Skozi okno brez zavese, kije gledalo na zasneženo streho sosednje hiše, sem videl
T
I
T
O
na stranici dimnika. »Tole, na primer,« sem dejal. »Kaj je nagnilo nekoga, da jc napisal te štiri črke prav tj alt?«
Stane je pogledal ven. »'lega nisem opazi!. In ti?« je vprašal ženo. Zmajala je z glavo. »Teh napisov smo tako vajeni, da jih ne beremo več in jih konta j še vidimo,®
»Ne,k je prestregel misel, ki se je skrivala za mojim smehljajem, »napisi ne zgrešijo svojega namena, ker jih je (oliko. Kdorkoli je to napisal na dimnik, je to storil, da bi sam sebe politično izrazil, ne zato, da bi s propagando pridobival druge, zakaj na tej ulici je nemara komaj ducat ljudi, ki stanujejo tako visoko, da to lahko vidijo. Čeprav je bilo tisto, kar je imel v mislih, izraženo že neštetokrat okrog in okrog njega in po vsej deželi, je moral to spet storiti, in sicer sam. Zakaj? Iz istega vzroka, kot pišejo ljudje poezijo in knjige. Napisal je ,Tito', ker ga nekaj tare.«
»Kaj ga tare?«
»Ista stvar, ki tare nas vse - mojo ženo, mene, družino, ki stanuje poleg nas,«
Zastavil sem mu še druga vprašanja.
»Kje naj pričnem?« Stane jc pogleda! ženo, nato Franceta, nato šc mene.
»Pned zadnjo vojno jc bila Jugoslavija ena izmed večjega števila na pol kolonialnih državic na Balkanu, žoga za velesile, da so si jo podajale po mili volji, kakor je ustrezalo spremenljivi igri. Naša poglavitna sredstva so bila pod nadzorstvom tujega kapitala, medtem ko so naši domači izkoriščevalci - s kraljem, ki je bil njihov voditelj in vzor - goljufali vlado in kradli ljudstvu 7. leve in z desne, odlagajoč svoj plen v švicarskih, tmglcških, frart coskih, ameriških in h razili Janških bankah. Ta dejstvu odkrivajo naši preiskovalci, ki zdaj brskajo po arhi-
vih stare Jugoslavije, Neki ministrski predsednik jc v tesnem družabništvu s tujim imperialističnim kapitalom v nekaj letih ,zasluzit1 osemsto milijonov dolarjev in verjetno ni videl v lem nič nečastnega.*
e Razen morda, v najskrivnejšetu kotičku svoje duše.« je reki a Stanetova žena.
»Morda,« je rekel Stanc. »Med vso življenjsko dobo Stare Jugoslavije od začetka 1920 do 1941 rti bilo nobenih javnih del, o katerih bi bilo vredno govoriti, nobenih poštenih prizadevanj, da bi razmere v deželi izboljšali, vzdignili življenjsko raven in uredili prosveto lako, da bi bila vredna tega imena. Prilitiki vladajoče srbske klike (ne srbskega naroda) so se trudili, da bi obogatili kliko in zatirali druge narodnosti, zlasti Hrvate in Makedonec.
V mednarodni politiki tli imela stara Jugoslavija nobene besede. Ljudje, ki so sc imeli za intelektualce in so bili bolj ali manj nezadovoljni s teni, so fo pojasnjevali tudi tako, da smo majhna država in, kar je šc hujše, Balkanci in, kar je še hujše, Jugoslovani - heterogena, neuravnovešena mešanica, sami sebi ilajhujši sovražniki. ,Kaj pa Že morete pričakovali?To je bila večno ista lajna. Ves čas so jo navijali tisk, cerkev in politiki, Francoski in angleški upravitelji naših rudnikov SO Spodbujali to jadikovanje, dodajali nove poteze stari lemi in kuhali nove variacije, To so bili seveda preoblečeni diplomatski in vojaški obveščevalci,
Sinovi naših ,najboljših družin1 so se vračali z univerz v Bernu, Parizu in Londonu kol njihovi priučeni sodelavci. Tolpa samih snobov. Jugoslavija je bila zanje, joj me! zbirka samih pomanjkljivosti, ki jih je bilo mogoče premostiti. Vendar si lahko pomagal sam sebi, svojim bratom in svakom in bratrancem in bližnjemu in daljnemu svaštvu. če si sprejel |>oložaj ministra v kraljevi vladi, kadar se je zdelo kralju primemo, da premeče kabinet. Minister jc lahko v nekaj letih zaslužil deset milijonov. Prav tako poslanik, če je bil dovolj srečen, da so ga poslali v Švico, Francijo ali na Angleško, v Brazilijo ali Združene države, kjer je tudi ¿astopat kraljeve zasebne koristi, in prav tako sta si lahko opomogla ministrski predsednik in zunanji minister. To je bila idealna pot, po kateri si sc lahko pridružil podjetjem francoskih in angleških investicijskih sindikatov. Nato si kot Jugoslovan, čeprav Balkanec, lahko živel tako znosno, kakor bi moral živeti vsak kulturni posameznik ali družina. Pozimi si hodit na Riviero ;ili v Lgipt, da si občudoval sfingo in piramide, poleti si hlipal od navdušenja v norveških fjordih.
Da, bile so izjeme, mnogo izjertl-Mnugi sinovi in hčere , naj boljši h družin' so se zasukali na levo, ker jih jc
vlomil bur/irazije odbijala, in korak za korakom so postajali komunisti. Do Ida 1941 so bile nekatere izmed najodličnejših hiš v Beogradu in Uidi v drugih mestih glavni stan najpomembnejše komunistične dejavnosti in osebna skrivališča tovariša Tita...
Povprečni Jugoslovan je nekako vedel ali občutil, kaj se dogaja, in kadar je to premleval v mislih, mu ni ugaja-
lo.	Ugajalo pa mu je biti Srb. Hrvat, Slovence, Dalmatince, Bosanec, Makedonce, in sieer tako zelo, da sc je ¿delo to čudno celo tistemu neprizadetemu opazovalcu, ki je gledat s simpatijo nanj. Sovražnemu opazovalcu, ki je videl v vsakem nacionalizmu, razen V lastnem, samo zlo, pa sc j c zdel Jugoslovan zoprn nacionalist in neváis n šovinist. In bilo je norcev, ki so Živeli od sovraštva, ali zvitorepcev, ki SO podžigali sovraštvo med narodnost-mi, da so politično napredovali. Povprečni Jugoslovan pa je grešil samo takt>, da je bil navezan na svoje običaje, izročila in vrednosti. Ti so bili edino, kar je poznal, in menil je, da sov redu. Svoboda. Pravičnost. Resnica. Poznal je svojo narodno zgodovino in je bil v mnogih primerili ponosen nanjo: na osvobodilne vojne, ki so jih bojevali njegovi predniki in jih ali izgubili ali deloma zmagali v njih, in np razna gibanja med vojnami, ki so nastala, da hi koristila ljudstvu, Malo po malo sc mu jc začelo s vi Lati, da tuji in domači kapitalisti državo izžemajo, da St narodnostno vprašanje in življenjska raven z vsakim letom slabša, da slabe gospodarske razmere leta 1932 niso nastale samo zaradi gospodarske krize v Ameriki, kakor so j itn hoteli dopovedali kralj in njegovi politikaši, in da sta njegov narodnostni ponos in osebna čast precej obrabljena.
V takšna tla jc Josip Broz Tito zasejal seme revolucije. Kot generalni sekretar komunistične partije Jugoslavije je predstavil marksistično leninistično pot kot edini možni izhod iz tedanjega stanja in pot v prihodnost za Jugoslavijo. Leta 194] je poklical ljudstvo v Porfío.
Kaj se je zgodilo potem, kaj sc je dogajalo med borbo, presega besede -vsaj moje, ker sem preveč tega videl in je moja govorica prerevna. Nekega dne bomo imeli svojega Tolstoja, ki nam bo napisal našo Vojno in mir. Pod neposredni n vodstvom "lita, ki ga jc centralni komite komunistične partije Jugtrslavije imenoval za vrhovnega poveljnika revolucionarnih sil dežele, je ljudstvo hkrati dobilo vojno proti vpaduiku, državljansko vojno proti domači reakciji in družbeno revolucijo. v novembrskih volitvah 1945 je ljudstvo odpravilo monarhijo, ki je rabila kot ščiL korupciji in zatiranju, v stari Jugoslaviji in proglasilo Jugoslavijo za republiko. Odvrglo jc jarem
tujega kapitala ¡n domačih izkoriščevalcev, Vzelo je naravne vire in proizvodna sredstva dežele v lastne roke. in izjavilo, da je delo pogoj za članstvo v novi družbi-
Po razdobju obnove, med katerim nam je zelo pomagala UNRA, smo vložiti svoje sile v preobrazbo Jugoslavije iz zaostale kmečke dežele v napredno kmetijsko industrijsko - in uspehi se že kažejo. Imamo na stotine novih tovarn, majhnih in velikih. Zdaj že deluje na dvajsetine hidroelektrarn, na dvajsetine drugih pa dograjujemo ali bodo zdaj zdaj začele obratovati. Na tisoče predmetov, ki smo jih prej uvažali ali jih sploh nismo poznali, zdaj izdelujemo sami ali bomo k nial u začeli izdelovati, nekatere s stroji, ki smo jih izdelali doma. Splošni življenjski standard je videti nizek obiskovalcu iz tehnično napredne dežele, vendar jc že za osem i ndvaj se L od s [o viš j i, kol jc bil pred vojno. Obeh starih razdorov med Srbi in Hrvati in Makedonci in Srbi ni več, s cesic zgodovine sta se zvrnila v jarek. Brezposelnostjo samo neprijeten spomin - starejši ljudje ga še omenjajo. Jugoslavija je neodvisna, suverena država, s katero morajo druge države. Indi velesile, računa Li. Imamo čudovito novo vojsko.
Povprečni državljan danes to ve. Kakor je reven in utrujen, dojema, kaj vse to pometli zanj. kaj mu daje naša nova družba že zdaj ali kakšne možnosti mu odpira za prihodnost, Oti to doživlja iti to veliko silno doživetje živi v njem. Strašno trdo dela, včasih je pasje utrujen, godrnja, preklinja, ampak dokler je buden, ne pozablja več kot samo za minulo na uro, da tudi njemu velja nova obljuba do bregu življenja, in ponoči sanja o tem.
Človeku iz Amerike se res utegnejo zdeti naši ljudje revni, vendar čutijo in nekateri tudi zavestno in razumsko vedo, da nas je potegnilo v ustvarjalno življenje, posameznike in narod, v zaokroženo kulturno dejavnost. Gotovi smo, da nas čaka boljše življenje, ker so nam sredstva za to dosegljiva. Ta sredstva so zelo velika. Naša dežela je Itogata in šele zdaj smo pričeli odkriva Li, kako bogata.
Ptici vodstvom Tila je Jugoslavija stopila v vrste naprednih dežel. Da bi šli nazaj, ni mogoče misliti, V nas gorijo ponos, vnema, odločnost, borbenost in vse te lastnosti so tesno povezane S ,Titom'. Tito ni toliko človek kot simbol, in še bolj kol simbol jc to neka vstajajoča ideja. Večina izmed nas ne zna lega izrazili drugače, torej pravimo ,Tito‘ ati napišemo besedo na dimnik, na brzojavni drog ali na mešalec cementa.
Lahko bi dejali, da sta ljudstvo in dežela rodila Tira. da bi nas povede! v lioljšn prihodnost in da nas ni razočaral. Če napišemo Titn Je naš in mi $tno
Titovi, smo napisali resnico- Napasli Tita pomeni napasti Jugoslavijo, klevetati naše bistvo. Kdor poskuša uničiti njega, poskuša uničiti našo državo, kakršno hočemo imeti, /lahka razumemo laži o Titu in naši borbi, ki nastajajo na Zahodu. Seveda jib zamerimo, vendar nismo začudeni. Kaj pa morete pričakovati drugega? Toda Če prihajajo od kominforma, sc nam zde pošastno.
Ljudje, ki so zunaj partije, doslej še n c vedo veliko o krizi. Ampak nešteto jih občuti, za kaj gre. Niso se terjali vse resnice, kakor bi slu Lili, da je zelo huda, tako huda, da je najbolje, če ne govorimo o nji naravnost. Ljudje čutijo, da drug 'Mtú ve, kako mora to premostili, ampak užaljeni so in začudeni in seveda v skrbeh, V skrbeh so za Tita. Jc dobro zaščiten? Je zdrav? Kakor veni, dobiva z vsakim dnem na stotine pisem od ljudi, ki mislijo, da mu bo pomagalo, če bo vedel, da držijo v tej krizi z njim, da si tudi oni delajo skrbi.
Naši kritiki - naši nasprotniki v Sovjetski zvezi - to vedo ali vsaj sumijo. Postaja jim jasno, kaj pomeni ,Tito‘. Nočejo Titove vrste Jugoslavijo. Ne morejo je brcati naokrog, kakor bi radi. pri svoji igri z Ameriko in Anglijo. Torej se kominform snide in izda dolgo resolucijo, ki pomeni »Razžuni-mo tol' Tito je središče Jugoslavije. ,Tito' pomeni Jugoslavijo, torej ga jc treba odstraniti - zanj je krogla ali izgnanstvo. Ampak mi pravimo Nf ,r
Precej potujem naokrog. Komunist sem in častnik, torej bi me lahko imeli v sumu, da vidim Stvari, ki jill ni flii ki niso Lakšne, kakor jih vidim. Ne glede na to pa je to tisto, kar mislim. Od šestnajstih milijonov državljanov nove Jugoslavije nas je vsaj osem milijonov pripravljenih umreti, da bi podprli tisti Ne! in dali močnejši pomen silovitemu Da! v naših srcih in glavah. To je, kar pomeni .Tito' na dimniku. Zelo dobro poznam na stotine naših častnikov in mnogo navadnih vojakov, ki obžalujejo, da imajo samo eno življenje, ki ga lahko darujejo.«
Vprašal sem Staneta Valentinčiča, ali jc kdaj slišal o Nathanu Halli, Dejal je, da ne, pa tudi njegova žena in France nista nič vedela o lem. 7, veseljem sem jima povedal njegovo zgodbo,
France je ponovil, kar sem mu povedal o Gertrudi Stein, in kako bi una po mojem s kratkimi besedami povedala vso sedanjo jugoslovansko Zgodovino.
»Tito je ,Titol je Tito,« je ponovil Stane. »Da, to je izvrstno.«
za mlade
po srcu.
Predstavljamo vam pesnika DANETA ZAJCA
Pesnik Dane Zajc se je rodil 26. oktobra 1929 v Zgornji Jpvorščici pri Moravčah. Med vojno maje umrl oče, v partizanih pa sta mn padla dva brata. Gimnazijo je končal v Tj n bi j ant, sedaj pa je zaposlen kot višji knjižničar v ljubljanski pionirski knjižnici. Pesmi za otroke je pričel pisati že zelo zgodaj in kot pravi sam, »že kar na hruški pred njihovo domačijo*. Za svoje pesniško delo za trdraslc je prejel naj višje jugoslovansko književno priznanje - Gora rtov venec. Doslej je za mlade bralce napisa! naslednja dela: Bela mačica, Abeced arija. Na papirnatih letalih, Živali na dvorišču in prozno delo Mlada Breda. Zlasti znani sta njegovi lutkovni igri Kralj Matjaž in Alenčica ter Petelin sc sestavi.
Za vas pa smo tokrat izbrali pesem Aro, ki nam duhovito predstavi majhnega psa, kaj vse počenja in kakšno je njegovo življenje. Morda pa imate takšnega štirinožnega prijatelja tudi vi, zato vam bo pesem še posebno všeč.
ARO
Aro živi sam v veliki hiši.
Sam pere in kuha.
Njegova najboljša jed je kostna juha. Aro vsako jutro z repom prah pobriše.
Aro spomladi vrt obdeluje.
Sadi hrenovke in klobase rti faJiriio rahlo kosi, ki zelo hitro rase. Tti in tam pritakne cvetlico, da mit polepša gredico.
Aro poleti preganja škodljivce, roparje, rokomavhe in mačje vsiljivce.
Aro jeseni drva žaga,
z Žago smrčalmco stegnjen čez dva
praga.
Aro pozimi v hiši na varnem prezimuje,
stegnjen ob peči pasje modrosti črkuje.
Basen
ČEBELA IN GOLOB
Čebela je padla v vodo. To vidi golobček, s kljunom hitro odtrga peresce od vejice in ga spusti v vodo, Čebela srečno doseže peresce, se ga varno oprime in z njim prileze izvode. Rešena je bila gotove smrti.
Golobček spet sede na drevo. Mimo pride lovce, in ko zagleda golobčka na drevesu, pomeri pnško vanj iti hoče spražiti. Vtem pa pribrenči čebela in ga piči v roko. Lovec si mane roko, medtem pa se puška sproži sama od sebe in vse zrnje odleti daleč proč od goloba, golob pa zdrav in vesel zleti z drevesa.
Zapisal A. Praprotnik
Anton Ingolič
DEDEK SE JE IZGUBIL
Dedek iu Maša £ta odšla na živilski trg, dedek s cekarjem. Maša s cekarč-kom, saj ne gre, da bi dedek nosil sam, kar bosta nakupila. Čeprav bi bila Maša tako velika knt dedek in bi kot on nosila naočnike, ne hi mogla pregledati, kaj šele kupili in odnesti, kar je bilo naprivdaj. Njen cekarček se je kar prehitro napolnil.
»Dovolj bo za danes,« reče dedek, ko je tudi njegov cekar zvrhano poln.
»Pridi, Maša!« še reče in prime Mašo za roko.
Toda Maša si brž osvobodi levico in iz dedkovega cekarja vzame naj lepši korenček. Kot zajček ga gloda in se ob dedku preriva skozi množico kupcev in prodajalcev. Tudi dedek seže v svoj cekar, a ne po korenček, pač pa po slivo. Naj mn tekne!
Toda kot spet seže po svoj priljubljeni sadež, opazi, da Maše ni pii ujem. Naglo pogleda na vse strani. Okoli njega vrvež kupcev in klici prodajalcev in prodajalk. Maše pa nikjer. Hudo zaskrbljen se začne prerivati nazaj k stojnicam in mizam. Sreča, da ima krepke komolce. Vendar šele pred zadnjo stojnico zagleda temnolaso glavico, ki se zaskrbljeno ozira naokoli in kliče na ves glas: »Dedek, dedek!«
»Miisa, Maša!« se dedek brž odzove njenim klicem.
S polnim cekinčkom v desnici in obglodanim korenčkom v levici Maša priteče k dedku. Najprej se stisne k lij c mu, potem pa ga nagajivo pokara: »Izgubil si se, dedek!«
»Ne jaz, ti si se skoraj izgubila!« dedek zavrne vnučko.
»Ti si se izgubili« vztraja Maša, vendar spusti obglodani korenček v cekarček in prime dedka za rokn.
»Ce je tako, potem pa le trdno drži dedka, da se ti spet ne izgubi!« reče dedek dohrovoljno in začne delali sebi in vnučki pot skozi sejmarski vrvež in direndaj.
Basen
LISJAK IN ZAJEC
Lisjak je postal sLar in tako slab, da si ni mogel več iskali živeža. Sklenil jc torej, da se bo zadovoljil z vsako hra-
no, te treba tudi s travo, Ravno tedaj jc prižel blizu mlad zajec in lisjak mu je rekel:
»Usmili se me, zajček, in prinesi mi malo trave, da se nasitim.«
Zajček pa mu odgovori:
»Bi ti ¿e prinesel trave, a s travo vred bi pohrustal tudi mene,« in jc odšel.
Goljufu nihče ne verjame, četudi resnico govori.
Zvonimir Halog
ZELNATA GLAVA
¡ e kaj naj stori zelje, kadar ga boli glava, kadar se ga poloti kaka krava, kadar mu zajec gloda čelo ali brado, kadar mu glavo v mesiti na trgu prodajo?
Nekoč sem gledal zclnate glave,
to so jih branjevke tehtale,
zdelo sc mi je,
da bi rade nekaj povedale,
A kaj naj storijo uboge zelnate glave, ko so brez rok in nog, to /rameti prave?
v gozdnih tleli stakne osje gnezdo, ga izkoplje in se posladka S satjem.
Ponočnjaki jjizheei se razpoznajo med seboj po značilnem vonju in po belih, progah na lomni glavi.
V stiski se zna jazbec silovito branili. Lisic ne mara v svoji bližini, in če se te naselijo v njegovem brlogu, se jim raje umakne.
Jazbec, ki se je v jeseni dobi o najedel, bo Imel debelo plast tolsee pod kožo. Ta ga bo varovala pred mrazom in z. njo bo prebil zimo tudi brez 'hrane.
TA ČL1 DEŽNI SVET NARAVE
Jazbec jc gozdni prebivalec in znan samotar. Ker je ponočnjak, prileze iz svojega brloga šele, ko se znoči. Takrat gre na lov. Pravzaprav ni preveč izbirčen. V slast mu gredo žabe, ptičja jajca, miši, polži, deževniki, pa tudi hrošči in gosenice, čeprav jc zver, izkoplje tudi korenje ali repo, pobere jabolka in se spravi nad koruzo. Kadar
Črtomir Šinkovec
UGANKE
Srček ima iz grafita in ¿¡volek iz dreves; polja bela lesovi la prepotuje vse počez.
igru^UjAs
Ni padalo,, samo krov, ko v dežju greš z njim domov,
Jpuz.ip
Zvrhana skrinjica, škatlic in žic, iz nje prepevata tetka in stric.
oipnj
Od vekov v veke dragocen se zdi ljudem dokaj cenen, a zamujen, za ves denar, ne da kupiti se nikdar.
SHJ
Do noči se skrije, ko se zazori, svetla spet posije v črni čas noči,
BUH]
skozi ameriško džunglo
156, V vseh ameriških mestih so trume brezposelnih oblegale posredovalnice jp delo. se gnetle pred dobrodelnimi ustanovami, kjer so delili listke za brezplačen Obrok v ljudskih kuhinjah. Na stotine moških in žensk je spalo po klopeh v parkih, na železniških postajah, v vežah. Na ulicah so siromaki prosili vbogajme. V New Yor-ku je gospodinja, pri kateri je stanoval, dala v časopis oglas, da potrebuje moža, ki bi čistil peči. Naslednjega dne zjutraj je sialst preti hišo množica ljudi.
Medtem pa so družbene kronike v časopisih prinstšak vesli o razkošnih zabavah In
15K, Malo preden sta odšla na pot, je rekla Stel la: -»Se ved« bova obiskala tudi tvojo družino na Kranjskem.*
»Seveda,* jc tiho odgovoril Louis, »obisk bo kratek, mogoče bova ostala kakšno popoldne.*.
Pisal je domačim, da se bosta z ženo, ki je Američanka in ne zna govorili slovensko, oglasila doma sredi maja. Svojo novo knjigo je nameraval pisali v gorskih predelih Dalije in Avstrije. Zavedal se je, da ga je Evropa doslej zanimala samo posredno. Govoril, pisal in bral je samo angleško. Hal se je slika z. domačimi.
pojedinah hoptašev, ki sc niso hoteli zavedati revščine okrog sebe,
Ob vse!) teh nasprotjih se je Louisu Adamiču porodila misel na knjigo, ki bi pripovedoval a O delavcih in njihovem Življenju v ZDA. Vendar se ni zadovoljil samo s tem, da bi ptHjpissd razmere, v katerih živijo, ampak je segel v zgodovino
in /apel preučevati boj delavstva prori kapitalistom. Svoji knjigi je dal naslov »Dinami!«, Adamič sc j c zavedal, da bo leda-nja kriza dolgotrajna irl d;j čaka delavstvo dolga doba preizkušenj.
L59. Tri tedne kasneje je sredi Atlantika rekel Slclli: »Malo strah me jc tega obiska domu.«
»Zdelo sc mi jc, da tc nekaj muči,« je rekla. »Zakaj?«
»V teh dolgih Idih. sem se spremeni!,« ji je začel pojasnjevat). »Doma imam poleg staršev sc štiri brale in šliri sestre, Dva sla ■se rodila, ko sem jaz že odšel. Tujci smo si. Oni ne vedo ničesar o meni, kot sam ne vem ničesar o n)ih. Včasih je bil rtmj oče premožen kmet, toda kriza jc prizadela tudi Evropo. Kdove kako se jim godi?«
»Mogoče se tvoji prav lako bojijo tebe in tistega, kar je iz tebe napravila Amerika,« jc ugovarjala Slclla.
157. Zdaj sc jc lahko ponovno lolil svoje avtobiografske knjige »Sme!) v džungli«. Doživel je prvo priznanje: Guggen-heimov sklad mu je podelil štipendijo za leto dni ustvarjalnega dela v Evropi.
Pred kratkim se je oženil z-ameriškim dekletom - Stello. Ko ji jc pripovedoval o svojem otroštvu, o svojih siarsih. o svoji vasi. skoraj verjeti ni mogla. Vse se ji je zdelo tako pravljično. Louis je hiJ zanjo Američan od glave do peta.
164.	Ladja, s katero sta priplula iz Amerike, se je ustavljala v velikih evropskih pristaniščih - v Lizboni, Neaplju, Palermu — iii povsod sta lahko videla množice razcapancev, ki so oblegali turiste. Louis se je hal, da bo v Jugoslaviji šc slabše. Toda v Dubrovniku sta bila prijet no presenečena. Dalmatinci so sc jim zdeli lepi, ponosni ljudje.
Ko je ladja priplula v Trst, ju je na krovu obiskal predstavnik dravske banovine, kakor sc je lakral imenovala Slovenija, in jima pokazal šop časopisov, ki so Louisu Adamiču izrekli dobrodošlico.
161. Vožnja z vlakom od Trsta dr» Ljubljane jc bila čudovito doživetje. Bila je pomlad. Kmetje so delali na poljih. Bil je vesel, da je v Sloveniji. Ljubija na, bi se mn je nekdaj zdela veliko meslo, jc bila videti majhna. Ne vojna nc čas se je nista bistveno dotakni ia.
¿večer, ko je S tel la n trnje na legla, se je odpravil iz hotela na potep po mestu. Uti* fice si: bile temne in samotne. Stari rimski ¡tid j c bil videli nekoliko bolj razdrapan, nad mestom je kraljeval se vedno enak stari grad. Edina Oprana sprememba - sredi mesi a so postavlja] i dvanajsta adslropni nehoiičnik.
IW* Krenili so preko travnikov proti domn, V Blatu jih jc prav tako čakal» množica. Med njimi je Adamič prepoznal nckiij svojih let. bral rančev in sestričen. Miičc ji L rekel ničesar. Pustili 50 ga, da je pohitel domov,
Klati ga je čakala ¡ned hišo. Pogled na-nJl' ga jc rezkostmi L v sreč. Postarala se je, Včasih je bila krepka. še mlad« žena. Zdaj « njeni lasje osiveli, lica so ji upadla.
Objela ga je in žal mu je bilo, da ji ni '■'cikrai pisal.
162, Louis je iskal sledi svoje mladosti. Vznemirjen sc jc vi nil v hotel in dolgo ni mogel zaspati. Zjutraj, ko sta s Stello prišla v hotelsko vežo, sta zagledala dva mlada moža, bi sta živčno stopala sem in tja.
Bila sta Louisova brala France in Jože, gimnazijca. Mali ju jc poslal» ponj.
*Vsa vas - pravzaprav vsa dolina - govori samo o tebi. Muti in sestre že nekaj dni nc spijo. Vsi te nestrpno pričakujejo.«
In Louis sc je nenadoma zavedel, da je svojim domačim v vseh teh letih pomenil veliko vef, kot so oni njemu,
165.	Pristopi! je oče. Bil je siv in shujšan. Pomolil je svojo Ircsočo, nagubano roko, Nasmehnil se je in rebei: »Slednjičsi le prišel. Pozdravljen sin.«
Ob hišno sitno so se naslanjala štiri dekleta. Bile so Tončka, PavN, Poldka in Anica. Zadnja ga je pozdravila sestra Mimi, zdaj nuna Marmelu.
Stopili so v hišo. Nekoliko so jo popravili, vendar se bistveno ni spremenila, Miza je bila pogrnjena in bogato obložena. Posedli so okrog nje. Nihče ni mogel nc pili nc jesti, toliko čuslev sc jc nakopičilo v vsakem izmed njih. Vsem je bilo nerodno zaradi StdJc, ki ni razumela slovenščine. Toda kmalu jih je s svojo preprostostjo osvojila.
L6.1. Na železniški postaji v Grosupljem jc stala množica ljudi,starejši kmetje. Jenske, mladi fantje in dekleta, vsi v praž-njih oblekah, nekaltr» dekleta v narodnih itošah. Stali so molče. Pisatelj ni poznal nikogar, samo nekateri obrazi so ga spominjali ra obraze lz njegove mladosti.
Bil je veličasten, sladek in boleč trenutek.
Obkrožili su ga v spošlljivi razdalji, lu pa tam je kateri iztegnil roko- Potem sta stopila predenj mlada fanta. Bila sta njegova brata Stane in Ante.
166.	Na dvorišču in v sadovnjaku 50 sc pričeli zbirati ljudje - sovaščani in ljudje lz bližnjih vasi, sorodniki in prijatelji, Adamič, njegovi bratje, Steli a in ena i^nted sestra so stopili ven. Sprva so sc kmetje obnašali zadržano, kot se menda spodobi pred tako slavnim možem, kmalu pa so ^učelu deževali vprašanja. Pristopilo je tudi nekaj Amerikancev. ki jih je predvsem zanimalo, kako huda jc kriza v Ameriki.
Zvečer, ko so vsi odšli, je pisatelj še malo posedel 7, materjo,
Odpravil sc je spat. Rjuhe so blie Lz grolieg», domačega platna. N» isti postelji j c prijokal na svet in za hip se mu je zazdelo, da je priplul v varen, domač pri-. stan.
skozi ameriško džunglo
167.	Pisatelj in njegova Zena hi rada oslala v Blatu ic nekaj tednov, toda kmalu so začeli prihajali časnikarji, ki so spraševali Louisa Adamiča o življenju v Ameriki. o prvih vtisih na Slovenskem, prihajala mi pisma in brzo j a vite in ju vabila na vse strani. Da hi sc lahko od/vala vsaj nekaterim vabilom, sta se preselila v I-jLrbljsno-Dnižba mladih časnikarjev ¡n pesnikov ju je najprej odpel jaki na Bled, sladili go ni
družabni večeri, obiski koncertov, opere in gledaliških predstav, Tako se jv Adamič seznanil i vodilnimi slovenskimi književniki - z Župančičem. Jušcm Kozakom in drugimi.
Z ženo Stel to sta se odpravi ta najprej v Črno goro in živela nekaj časa vGaličniku, obiskala sta Dalmacijo, se ustavila v Splitu in Dubrovniku, pohitela v Sarajevo. Pot ju je vodila naprej v Makedonijo, od koder sta potovala preko Kosova v Beograd in sc ustavila v Zagrebu. Povsod soju ¡epo sprejeli, pridobita sta si veliko znancev in tudi prijateljev Med njimi je bilo veliko takih, ki so jih mučili in preganjali.
Lbft. Ko je katerega od svojih novih znancev srečal na utici ali je slopi! z njim v kavarno, ga je preše netilo, da vsi šepet a jo, Vedel je, da vlada v Jugi Flaviji diktatura, da bedi nad državljani stroga cenzura, vendar se ni zavedal, kaj lO prrmeri.
»Natakar, ki nama je postregel, jc lahko policijski agent. In prodajalka rož, ki jv prej vstopila, je prav lahko v službi policije, « so mu razlagali, »Biti morate previdni.«
»Američan sem,« sc jc zasmejal Adamič.
»ftes jc, po zakonu vam nič ne morejo, toda lahko bi se vam zgnila nesreča.« so ga posvarili.
]7lb Beograjski režim jc postajal vse ¡Milj zaskrbljen, kakšno knjigo bo napisni Adamič o Jugoslaviji, Vladni funkcionar je ponudil pisatelju izdatno pomoč, ki bi lahko znašala tudi do dva lisoč dolarjev. 6c bi v svoji knjigi napisat, kako so ljudje v Jugoslaviji navdušeni /a vlado. Ko je odklonil tako pomoč, so mu ponudili odlikovanji belega orla, Tudi tega jc odklonil. Segli so po di ugašal metodi.
V beograjskem časniku »Vreme* so objavili lažen razgovor s pisateljem, v katerem Adamič hvali razmere v Jugoslaviji,
J69. Med novimi znanci sta bila uidi Boris Kidrič In Edvard Kardelj. Pripovedovala sta mu o nasilju, s katerim skuša oblast zatreti vsako nasprotno misel. Ječe so polne ljudi, ki jih mučijo, da bi jih prisilili k izdajstvu. Veliko političnih jetnikov ubijejo, ne da bi jim sodili.
Adamič je poslušal, zapisoval. »Napišite zgodbo, kako so vas aretirali in mučili,« jc naročil takmL dvajsetletnemu študentu Edvardu Kardelju. Zdaj ni več pomislil, da bi odpotoval v Italijo, potovat bo po Jugoslaviji.
»Napišite knjigo o Jugoslaviji, o nasilju, O izkoriščanju delavcev, o propadanju kmetov,« so mu govorili. »Vi to lahko siorite. Svet mora izvedeti.«
171. Kljub ogorčenju, ki je tlelo v njem, je zaprosil /a sprejem pri kralju. Končno jc bil eden izmed treh diktatorjev v Rvrtipi. V Italiji se je štipiril Mussolini, V Nemčiji so zapirali in pobijali na Hitlerjev ukaz,
Srečanje ni bilo prijetno.
Čeprav še ni poteklo teto, se je pisatelj hotel vrniti v Ameriko. Obiskal jc k svojce V Blatu in se poslovil riti njih. Mlad kmet. ki ga je obiskal, mu je rekel: »Napišite vso resnico, čeprav bi zaradi tega ne mogli priti domov, dokler so ti ljudje na oblasti.«
Jn tako je tudi storil.
j love knjige
materinščina
Razhajanja
llcdck je že naš roj n k lin tujem, ki si ne hi privoščil nekaj obiskov v domovini. Nekaterim je pr^ii» to ne le v prijel mi, praznično navado, temveč v dolžnost do sebe in lIhi domačih na ol>ch plateh luže. In oboji blejejo letu in merijo čas tudi poteh obiskih, Ta roman j« ho koledar, so mejniki, so ustni časopis, oh katerem ne uskladijo novice na «he h st ra neb.
In pri tem oboji oh vsakokratnem obiska - zavestno in podzavestno - ugotavljamo se nekaj: Murije v jeziku. St posebej pri bolj redkih ribiških hitro začuti mn razlike, razhajanja v jeziku, o katerih M najmanj pričakovali.
Dobro se ne spominjam obiska starejše družine iz Amerike. Nismo se videli že celo večnost. Z očetom in materjo je prišel tudi sin, prvič v staro domovino, saj je hi! rojen že na oni strani luže. Vsi trije so govorili prijetno pojoče domače. Tudi sin. Nič ni bil v zadregi za obliko vanje stavkov. Na pni pogled simi imeli vsi isli jezik ir) srno se čudovito razumeli.
Selc počasi smo postali pozorni na nekatere nove stvari, "Sc li ne /tli, da tudi Ivanka po tržaško poje?« mi je zvečer omenila žena. Sam lega poprej skoraj nisem opazil, bolje rečeno, tega nisem občutil kot posebnost, saj sem bil že od prej vajen njenega primorskega naglasa, /daj sem ugotovil, da ima žena prav. /a Ivanki no govorico ¡e bi To zdaj pelje posebno značilno, prav odmikalo sc je od govorjenja moje žene. čeprav sla obe doma iz istega kraja.
»Jaz pa Jožeta težko razumem,« mi je drugi dan rek d moj sin. "Kako neki tež kol Saj vendar govori tako domače,® sem ugovarjal. »Pa ne po moje! Uporablja hesede, ki j ib nisem šc uikoti slišal. Na primer ,dlarL, ko sva govorila o nogometu, Sete čez nekaj časa sem spoznal, tla gre za enajstmetrovko.«
Tedaj se mi je odprlo. Seveda, lu gre vendar za celo večnost, kar se nismo videli. V tem času sc je tudi v jeziku marsikaj zgodilo. Meni je beseda elfan še znana. Bolj iz spomina kakor iz resnične rabe. Včasih, ko sva z Jožetovim očetom nabijala žogo, sva kajpak sreljala »elfarje«, zdaj sreljajo enajstmetrovke. Tone je odšel.v Ameriko, kjer nimajo čisto našega nogometa, zato je ohranil domač izraz iz mladosti in ga prenesel tudi na sina. in sin gu je sprejel k ni povsem razumljivo stvar in sestavni del svojega izrazju Ravno ta kri. kakor jc po očetu iti materi povzel tržaški in primorski nagi us.
Tedaj veni sprevidel, da je bi|n za Toneta in Ivanko nujno, da sta se oklenila svoje materinščine, svoje dediščine, kakor sta jo vsrka Ta v mladosti, saj sta bila poslej postavljena v čisto drugačno jezikovno okolje. Zn njuno slovensko izrazje z melodijo vred seje čas nekako ustavil. Koda ¡mala vse skupaj posnelo na magnetofonski tTuk in se ne spreminja več. Kvečjemu sc kaj ohTahi ali pozabi, kvečjemu kuj še izraziteje poudarita in zapojeta, da je še bolj svojevrstno in značilno sredi povsem drugačnega jezikovnega okolja.
Kaj pa mi? V stari domovini je šlo precej drugače. N a in in bilo treba jezikovno okrepeneti, celo se bolj smo se sprostili, ko se jc stari, zgodovinski, državni, pokrov Meljski jezik med vojno osramotil in se priskutil kol jezik okupatorja, tako da sc je zavestno in podzavestno začelo čiščenje, tudi iz kljubovalnosti, iz odpora, zato se je celo v i sakdunji govorici marsikaj spremenilo, Celo vel farji« so sc spremenili v c najstnici rovke, čeprav sli hu nam, prvemu rodu po prvi svetovni vojni, mogoče prvi trenutek zdele še predolge in prenerodne.
lak je bil naravni razvoj, izrazil razi Oj. ne okrcpcnclosl. saj smo kot Svobodni), matična dežela čutili prešerno samozavest, da smo močan in samostojen jezikovni organizem, ki je zmožen ne le življenja, temveč tildi rasli, tudi poglabljanja, tildi vsestranskega razmaha, saj se je tudi slovenščini kakor (oliko drugih jezikov znašla enakovredno sredi silovitega duhovnega in tehničnega naporni, kti nam dan z.n dnevom prinese ne samo veliko novih besed in pojmov, zkisti zaradi novih dognanj, izumov m iznajdb, temveč tudi toliko in se več novih pojmov in besed zaradi poglobitve, razširitve in specializacije že znanih strokovnih področij, na katerih poslej tudi slovenski strokovnjaki tlel njo doma in posvetu kakor enakovredni partnerji in se pri tem izražajo v svojem
jeziku.
Ko so se naši očetje in ¡ledi psHl tujo državno upravo in pogosto pod tujim šolslvom Oh prehodu iz hlapcev in kmetov učili obrti, sn pogosto z ukom in stroko vred sprejemali ludi »jezik®. Od toil toliko germanizmov v našem prejšnjem rodu, deloma tudi še v mojem in Tonetovem, ne |>a več v jeziku mojih sinov in vnukov, saj so lahko jezikovno veliko samostojne je sprejeli prehod iz obrti v industrijo i II razumništvu.
V tem so torej med Jožetom iti mojim sinom vendarle razhajanja, ki izhajajo samo iz: živega slika z. matico na eni strani in iz iHJrezanosti od nje na [irugi, zalo je naša domovinska dolžnost misliti tudi na take objektivne težave in jih po svojih močeh premeščati. Kolikor pogostejši ho torej obiski naših rojakov v domovini, toliko bolj je (udi jezikovna povezava živa in strnjena z matico, toliko manj je razhajanj,
Janko >ladcr
Ml:idinska knjiga v Ljubljani in Jugoslovanski leksikografski zavod v Zagrebu sta podpisala dogovor o tiskanju druge izdaje ENCIKLOPEDIJE JUGOSLAVIJE v cirilici in izdaje v makedonščini in slovenščini, Izdajo v cirilici bodo v Mladinski knjigi natisnili V 20.00(1 izvodili, slovensko izdajo v 10,000 izvodih, makedonsko pa v 7.500 izvodih. Prva knjiga izdaje v cirilici bo dokončana še letos.. slovenska in makedonska pa naslednje leto.
Dela FRANA LEVSTIKA sli po slovenskih knji guru ah že pred časom pošla, zato si jc večina založb v jubilejnem letu, ob 150-let niči pisateljevega rojstva, odločila za |jonati5e ali nova dela o Levstiku,
Mladinska knjiga ho izdata Martina Krpana z. Vrha, Državna založba S-kivenije bo izdala še zadnji zvezek Levstikovih /hranih del in Levstik-Krcftovo dramo Tugomer, za Partizansko knjigo pu je prof. ilr. Mul inž Krnce! pripravil monografijo o Levstiku, ki bo vsak čas izšla. Pri mariborski založbi Obzorja je v tisku lilcrarno-kulturoi vodnik Janez.u Debeljaka / naslovom Popotovanje k Levstiku, koprska založba Lipa pa ho letos ponatisnila eno od Levstikovih del. ki ju jc izdala pred dvema letoma.
Dr, ALEŠ BEBLER: ČEZ URN IN
SIR V založba Lipa, Koper. V lem delu nam partizanski general, španski borec, diplomat, soudeleženec konference miru v Parizu letu UJ-th in st dri predstavnik v Združenih narodih razkrije velikih dogodkov polno življenje. Njegovi spomini segajo vse tin rodne Idrije pa prek I .juhljane in Pariza, kjer je opravil doktorat iz prava, do Moskve in spet Pariza, kjer jl- bil po vojni naš veleposlanik- Pomembneje tudi Beblerjevo predsednikovanje v Svetovni zvezi društev /n Združene narode, ko je /uče! 7. akcijo za rešitev vojne v Vietnamu, zaradi česar se je sestal tudi s predsednikom 7.DA Johnsonom.
I HUNI/f l AMFORA: VENSKI TABERNAKELJ, /uln/li.i Obzorja, Maribor.
Knjigo je napisal ljubitelj, skoreda pobožen častilec vina, seveda U: v dobrem pomenu besede, m to sc deiu ¡*)zrta. Pisec ne pozna suhoparnega naštevanja dejstev, paši pa ga nadomešča s prijetnim krami julijem, nasveti, ljudsko modrostjo, predvsem pa s svojo dolgoletno ljubiteljsko izkušajo. Dionizij Amfora je psevdonim ™ urednika založbe Obzorja Branka Avsenaku, ki nart) / Vinskim lahernakljcm nudi koristne nasvete, pripoveduje o zgodovini in zemlje pisju sort vinske (rte, nasvetuje uslrezno zaščito - in modro, torej ne pretirano pitje.
mislimo
na glas
Dober človek
Biti dober človek ni lahko. Ct spadate k lakti imenovan im dobrim ljudem, ste to najbrž že spoznali in izkusili. Srečaš znanca. Že od daleč se ti reži na vsa usta. Od vljudne prijaznosti je ves poeukran, da ti kar dih zastaja in s strahom pričakuješ, kdaj pride tisto »glavno«, ki je vzrok te njegove prijaznosti. In ne čakaš dolgo. Kar bruhne iz njega: »Prišel si kakor naročen, kakor da si slutil, da že nekaj dni mislim nate, Dober človek si iti vem, da mi ne boš odrekel majhne usluge, za katero te bom prosil. Sin se mi ženi, pa hišo gradimo. Stroški, sami stroški. Vzeti moram posojilo, drugače ne gre. In potrebujem poroka. Saj boš podpisat, kajne? Dobro me poznaš in veš. da si lahko brez skrbi. Sama forma!* nost, zame pa velika usluga in rešitev iz zagate.. .* Tako sili vate, da ne veš ne kod ne kam. Vsak tvoj pomislek in izgovor že vnaprej izpodbije in ker si -dober človek, se končno vdaš in mu nstrežeš. Zatem pa slede skrbi, negotovost. strah - ali bo v redit odplačeval dolg? Ob srečanjih, se znanec izmika. Ko dobiš prvi opomin za njegov dolg in ga potem iščeš po telefonu, ga ni nikoli doma. in spet opomin in zate noči brez spanja. V stiski se izpoveš prijatelju, a dobiš slabo tolažbo, '»Nasedel sl, dragi moj, To je pravi lump. Cez glavo zadolžen. Ničesar mu ne moreš vzeti, ker ni nič več njegovega. Res, nasedel si, ker si predober.«
Dobrota jc sirota, pravi pregovor, ki je dostikrat bridko resničen. A dobri, ljudje so pač dobri ljudje in ne morejo iz svoje kože. Sredi mrzle zimske noči sem se nekoč vračala s kolodvora proti domu. Visok sneg je ležal na cestah, ki so bile tihe in prazne. Kar zagledam sredi ceste nekaj črnega. Bila je zajetna aktovka. Pobrala sem jo. Malo naprej je v snegu ležal njen lastni k - lepo oblečen starejši možak. Prestrašila sem se, da se mu je kaj zgodilo. No, kmalu pa sem ugotovila, da je samo opit. Dolgo sem sc mučila, da sem ga spravila na noge. Podpirala sem ga, da bi ga spravila do ceste, kjer jc bil doma in nosila njegovo aktovko. Nenadoma pa se je pijanec ustavil in začel kričati name: »Kdopa si ti, pravzaprav, ki me ne pustiš pri miru? In
kaj imaš z mojo aktovko. £'e si mi kaj ukradla, boš že videla. Legitimiraj se, jaz sem gospod, gospooocf,,.« To me je hudo razkurito, Prav nič več se mi ni smilil. Spustila sem ga, da je telebnil nazaj v sneg in mu vrgla k nogam aktovko, zatem pa sem v telefonski celici opozorila milico nanj, da ne bi zmrznil v snegu.
Helen in Jack sta prišla pogledat stari kraj, od koder je Jackov ded nekoč odšel v Ameriko. Oba sla bila otroka že v Ameriki rojenih slovenskih staršev in prvikrat sla obiskala Slovenijo. Ker je Jack zvedel, da dedov rojstni dom še stoji, čeprav v njem Žive tuji ljudje, sla ga prišla pogledat, da bi ga posnela za njihov družinski album. Vozila sta sc po belih cestah med polji in travniki in občudovala lepe nove hišice, ki so bile med zelenjem raztresene vsepovsod. Za dedovo staro hišico sta sicer vedela, da mora biti stara in revna, vendar pa je bila še bolj žakisLna in revnejša, kakor sta pričakovala. Majhna okna so bila brez rož in nekatera celo brez šip. V izbi, kamor so ju pospremili sedanji lastniki, je bila samo vegasta miza in klop. ob steni pa stara napol podrta kmečka peč, na kateri so čepele kure. »Oh. to je pa žalostno,« je zaklicala 1 leleu, stara kmetica pa je posmehnila in zajanirata: »Kaj hočemo, ko smo pa revni.« Mlajša zraven nje je zavzdihnila in prikimala, možak jez.akašljaL otroci pa so preganjali kokoši, ki so se neprestano motale med nogami.
I leten je zavzdihnila od sočutja in segla v torbico po bankovec in ga stisnila kmetici, Jack je pa nagradil kmeta, Fotem sta zunaj hišico fotografirala in se hitro poslovila. Ko sta sc pripeljala na klanec, sta se ustavila pri krčmi in Helen je še enkrat fotografirala dedov rojstni kraj. Jack pa se je medtem pri krčmarici pozanimal, kako to, da so prav ti ljudje, ki žive v stari hišici njegovega deda. tako zelo siromašni, ko je okrog toliko lepih novih hiš.
Gostilničarka, se je zasmejala. »Saj imajo tudi oni lepo novo hišo, poglejte, tistole tam,* j c iztegnila roko in pokazala precej veliko enonadstropni-eo z velikimi okni in sončno teraso, In je potem še pristavila: »O, saj čisto dobro žive, zet in hči delata v tovarni, stara dva pa redita kure za oddajo. V ta stari hiši imajo samo kurnike...«
Hm, vsaka medalja ima dve strani, kajne?
J na
tiskovni.
sklad
J. AFRIKA; Adolf Rozman 210 - diffl
ANGLIJA: Franc Gu.nlirr 3fJfl,- din.
AKGLMlN.A: ban Utrdim: MO- U5Î
AVSTRALIJA: Janez Škrjanc lit].- tiin in 7,- L, .Marica Vogrinčič 2,.tl L, Ivankit Skuf 2,37 L, Sionistov Tchovnik 1,18 L, Zdenka NuVEik 1,- L. Anin Bir^a ¡,89 L. Stav. avl ral. društvo Ûled. Hobart 330,- din. Slavko Prinčič (V- l,'55. Frank, Vida Končina NO,- din, Franc Mramor K,- aS, Vinko Ovijat 5,- a J. Karle Ptičar 390. ■ din in 5. - USî. Sonja Peiek 6.-a$, Iti ni j v Plesničar 5,88 L.. Frank Kostrin 6.- a$. Peter Strah 1aî. John Marinček ft.- aS, Alojz Kirn 4,42 L, Angelu SchaLIcr 2,9ft I., Itarinko Hafnar 1.73 !.. Rudolf Varga 24C.dirt. Bert Prihac 2,99 L. I Termina Volk 8.- aS, Slava Samsa 2. aS. Rozika Plesa J,-aS. Tončka Slana
4,	- aî, Marija Kromar L - L. Ivan Kranjc 1.- L. Slovenski kitih Hindmarsh 43,5] USŠ. .five. Andreja Tciak 2,- aS. Mihael Malkovič 2.- I.. Ivanka Škof 50 at. Vid Stariha 8,- USS. Maria Start 6.- USS, Franc Klemeni 1,70u$, Vuk-nlin Lenko L,- L, borat Jurande 1,B9 I., Jožef Horvat 3,5(1 L
AVSTRIJA: Vida Gruber 10.■ Sch, Marija Čopek 20,- Sch.
BELGIJA: Amonija. Jožef Krese 240. IJfr. Marija Virant 10,- (ifr, Louipa Zornik 40.- liti. Knslina Rcisulnik 7if,- Hfr, Jožefa Glnhcvnik 120,- din, Francka Kovte-Kllen |fi(J.- Bfr, Franc Miška 40--Bfr, Friderik JuSl 294,- Bfr.
FRANCIJA; Malija Pučko IS.- FF, Ivan Gradišnik 16,- FF, Manja SntaSck-ChaJgne HI,- FF, Kimali Bien kovic 15,- FF, Suni slav Južnič 10.- FF, Franc Pavlič lil.- FF, F1 ¡zabela Turnšek 15,- FF, Fliza Leban 40,- din. André Hriar 5.- FF, Jean Tolma j net 15.- FF, There je Kastelic 15,FF, Štefan Kogej 30,- FF, Ani Martinčič 5,- FF. Angela Ziegler 5,- IFF', Cecilija Strmšek 5.- FF, Mariin blatnik L0,- FF, Ferdinand PinLer 15.- FF, Anion Škraba 10.- FF. Jean Prihodek m - FF, Joseph Fon 80. Ji rt.
ITALIJA: Cecilija Nizza 2.000.- Lit. Giovanni Pečenko 3.000,- Lit,
JUGOSLAVIJA: Frank Milavce 5,- USS tol 5!).- din. Jelka, Janez Senegačnik 200- din. Tune nmhnič 20,- din
KANADA; Kal arina Kozlevčar 2,- USS. Viki Čadonič 8.- cS. Peter Habjan 3,- USiMarija Maučec 3,- tj, Julie I Imp 3,- cS, Franc I lajiti-njitk 7.- cS. JoJin Šporar 8,- cS, Viclor IJenko
5.	- cj. Marija Breg 5,- cS, Alojz Anderlič 0.- cS. Cvetka Cernas 3,-c$. Kudi Milavec 2,- cS, Joïe [v.mčič 2,- cS, Ani I.csknvce l.- cS. Karl. Mimi Al birmi 3,- ci. Miroslav, Vida Puc 4 - cS. Mary Goden v spomin n it pok. moža Johnu I5,- cî, Arka Peroš Ib,- cS. Stefan Lesic 3,-rî, Ivanka Jovanovič 2,- cS, Franc Kastelic l.c$, Slavko Zupet 5,- c5, Ivan Krose! ft,- c5. Joscf CiregnrL I.- c$, Andrej, Milena Zupančič- 8,- cS, Joe Vojska 140,- ilin, Mirko Kump 3,- cï, Albert Mlekuž: 3.- cï, Frank Gregorič, 2,- cS, Olga Bukovce4,- c5, Cvetka Kocjančič 2 - cS. družina Cernas. Torwilo 10 - eS. Karoline Sinko 14.-cS. Jože Maznik 9,- c$. Vinko Babnik 19,- ejš. L, M, Yugoslav Pensioners Club, Vancouver 5.-eS, Niek EVrrnsttuk 2 - rS, Ivanka Hremšak 7-* cS.. Jakob Levstek 5,- eS. Anion, Vida Skok 2--c5, Slavko üleinbachrr 5.CÎ, Jctžc Grulitčž.- d), Joseph SvoLjšak I,- cS. Kun 7.izuk [0,- e$, Ani Urbanic I,- e$. Kose Praprosl 2.eS, Anthony Krašovec Iff.- ei, Tone Dolinar 5,- c$, Anton Fctnvar 5,- eï. Amalia Šuštaršič 5,- cï. fvan
l'iennartlC S - ■.'¡S. Aloj? Tvflnc 4 - ¿5. J™ Šajn 2--ci, Ivuii Bračko J,- i*, Frank Vrhovci! 3.- cS, Vinku LSul-ulü 2.- c£, Kun Ivanu 3.- ti.
LUXEMBURG: Benjamin Medvešček 2S,35 SFr.
7.K. NEMČIJA: Vladimir Sclmfaritsch 2,-i>Nf, Anltm Vute 6. DM, Alujzijii Aller 6,-DM, f>]pu Vulf 3.- DM, AJujjdja Uayt 4.- DM. Fclia Kapun 4.- DM, Clotfricii Mihclilsch 2fiFk-din, Ju2e Budna 4,- DM, Mas Frölich 8,- DM, Milan Šauperl 4,- DM Mariin Konda 4,- DM. Vinzenz Mugcrlc 4,- DM. Ernest Jamšek 40,-din, Cdcitma Bauer 4,- DM. Karotina Vinter [00.■ din, Bernarda Kun;pt 2,- DM, Danici J anali K DM. Atojž Zupan 40,- din, Vinko Marinku 4,- DM. Maria Černigoj J,- DM, Emil HtTga 2,- DM, Juzcf Kat:jan4.- DM, Stanislav Pepelnik 3,- DM . Fanika Fersoh 2,- DM, Martin ] k raus R - D M, Kasan Siiaini 3,- dm. Anion Zcki 12,- DM, Marij? Schnell 120,- din, Franc Mlinarič 3,- DM, B. A. Weinberg« 4,-l>M. Anita Ktinuitur 2.- DM, An Lun Straki 4,-DM. Angeld Bail 3,- DM, Helena Klular V-DM, Josef Kamuscher 3,- DM. Fanti A.Tnrj.ut 3,- DM. Franc JEROVSEK 4,- DM, Marjan» Muh it 2,- DM, Gril Klemenčič 20.din.
Švedska: Benedikt Kcinrut 5,- Skr. Joze Ciglar 5 - Skr, C’iril Kral HI- Skr, Martin E-Ioz-"jfln 10,- Skr, Mirko Lukačič 3il.- Skr, Ivan Pucko 10,- Skr, Antonia Neubauer 5,- Skr, Aiuulia Fenku 5. Skr, Elizabeta Stamear 13.-Skr. Franjo Bneznik 5,- Skr, Marjeta Berglez 5. -Skr, Franc Gomilšek 10,- Skr, Janez Stražar 70,- din, Frank 'iTuirk IMG.- din, t.njzc Hribar 20.- Skr, AnlOll Bremeti 5,- Skr, Franc Indnf 20.- Skr.
ŠVILA: Klara Bertoncelj 5,- Sir, Dr. P. Zupan lÜ.Sfr, Murka LirbaüA- Sfr, Stane PLanku S,- Sfr, Slani dav Horjak 5,- SFr, i.ailka Gasser 3.- Sfr, Mart? Jochum-S'jiljir 5,- SFr, Ana Ka-denšek 5,- Sfr. Rumail Kiiuljc 5,- Sfr.
USA: Joseph Treber 2- USS. John Cedi fi, IJSS. Rirai, Charlie Dumchuk 3. - USJ, France* Kavcith 2. - IJS$, Jcnnic Jesenovec 7. — ÜSS. Ferdinand Pnž.ek I. - IJSS- ihcresa (rerktnan 2.
-	USS, Lydia PI alt 2. USS. Lučmila Ptaznie 2.
-	USS. Mary Gtuenc 2, USS. Peter, Rose Verderber 2. - US$. Ruse Krajnik 1. - USS. Frank t.uvsen 2. - USS, Henry Siernisha 2 USS. ,lns.ic Mezgct v spomin na družini Medvešek in Lovše (f, — USS, Angela Zaitz v spumin na pnk, nečak? Josepha D. Vrechka IL.- USJ. Augusl P. CeptUI 2. - USS, Jennic Rehar 2. -USS, Anita Bakalie 3. - USS.. Martin Matjan v '■pumiti na pok. starša Simona in Marjeto iz Raven v Tuhinju 211. — EJSS. Frank Set ihn 1. USS, Frank, Vida Mikec 6. - US S. Louise Mndnik 2. USS, Angela Bischof 3. - US$. Slavica Fisttier 4. - USS, Louise Sacher 2. -USS. Milka Zalar 4. - USI. Marija Adam I -USS. Marie Dolynk« t. - US S. Josdplünc Vogrin 2. -USS. Gabriela Frevler 4. - USS. Jos , Ann Kl? rieh .3.- USS, Steve Mohorko lUS$ Joe Mlakar I - USS. Charlie Zclc 2.- USS, George Bolo S,- USS, Mike Pavšek 5.USS, Leo ätnlfa 2,- USS. Jen nie Gorjanc 6,- USS, Alice Ažman I,- US$, Jonnie Brumen 2,- USS, Francas Klein ft.USS, Marija Skušek J,- USS. Francis Arko 2, - USS, Marica Lokar 4,- USS. Mary Kobal 4 - USS, Danita Hrvatin 4,- USS. Violet RuparKteh 2.USS, Theresa Veber i.- U5$, Daniel Potegu 4. USS, Anna P?diat v spomin na pok. sina Wrlliatna 5 USS. Joseph Ovnik 3.-US5. Agnes Malencik 2,- USS, Cecilin Suhci 4.-USS, Katit Kraj 2, USS, Tonika Opeka 2.-USS, Martin Šavor 2,- USS, Mary Rubiti 2--USS. Frank, Helen Gumsey 2.- USS. Stanley Rngtri I 2,- USJ, Mary Kovačič 2,- LlSS. Fnul-oci Smrdet 2.USS, Ann Umniki 2.- US$. Vincent H. I.anlcr 2.- USS. Slanley laiular 2.USS, Vera MencigSf 2,- USS, Anton Knific S.- USS, Dominik lloucvur 2,- USS. Fiauees Vurctie 2,-USS, Frantes Arch 2. USS.
Vu prispevki st* bili vplačani do 2Í. julija 1981. Urcdniätwt in uprava Rodno grude se vil:m darovalcem ii-kreno zahvaljujeta.
filatelija
JUCOSVlRl I
f 1 3,50
J.SLAVIJA
2S. maja je Skupnost jugoslovaiukilt PTT dala v produjo 4 znamke tradicionalne serije »Floran, na katerih so upodobljene naslednje njivske rastline;
3,50	din - sončnica ali sončna roža (He-lianthus n mums).
.4,fd) riiu - iintelj |l i um ul lls. lupulusj,
8.ÜU din - kuni za (Zea Mays) in
13,00	tli n- navadna pile nica (Triticuni uulgare).
Osnutke za znamke je tlorisaI akademski slikaj' Andreja Milenkovič iz Beograda. Znamke je naiisnilst liskama vHblio Cour-voLslti, S.A.«, La Chauv-dc-Fords. Švica, v večbarvni hcLiogrnvuri v ptdah po 2?
kosov.
Ib. junija je SJKTT izdala večbarvno znamko za 3,51) din v počastitev 3. kongresa samoupravljalccv Jngoslisvije, ki jc bil od Ib. do 18. junija v Beogradu. Pri delu kongresa je sodelovalo nad 1.800 ddcgh-tov ir gostov, od ttga 1.400 delegatov iz združenega dela.
Osnutek za znamko je naredil akademski slikaj' Dušan Lučič iz Beograda, Znamke pa je Tisiilsnil v večbarvnem ofsetnem tisku beograjski Zavod za izdelavo bankovcev v prodajnih polah po 25 kosov.
Ob MMcinici smrti makedonskega revolucionarja Djorča Petrova pa je SJFIT 22. junija izdala znamko zíi 3,50 din s slavljenčevim doprsnim portretom.
Djorčc í’btrov (Varos pri Prilepu 1išfi4 -Sofija 22.fi. 1921 j je bil učitelj v Štipu. Skopju, Bitoli in Solunu. L-eta 1885 je posta! lIíiii centralnega komiteja VMKU (Notranje makedonske revolucionarne organizacije in njen prvi predstavnik v Bolgariji. Vodi! je brezkompromisni boj za ohranitev samostojnosti makedonskega nacionalno revolucionarnega gibanja pred vsemi zunanjimi vplivi. Sodeloval je v IJin-
deuski vstaji na prilcpskem področju kot vodja čete. Po T. svetovni vojni se je boril v.ii ohranitev enotnosti in neodvisnosti Makedonije. Djorče Petrov je bil čudovit publicist, govornik, sociolog in avtor izrednega dela »Gradivo za proučevanje Makedonije«.
Osnutek za znamko je narisal akademski slikar Andreja Milenkovič iz Beograda. Dvobarvni ofsetni lisk je tudi to pot oskrbel Zavod za izdelavo bankovcev v Beogradu v polah po 25 znamk,
Kol običajno je ob vseh izdajah dala Jugoniarka v prodajo ovitke prvega dne.
vaS
kotiček
Resno
Spoznati želim žensko, razočarano v življenju* staro od o(l do 45 let, višina Ib? do 170 cm, vitko, okrog 60 kg, Po poklicu sem izučen mizar, star 45 let. Oglasite sc mi na naslov r Vince K., S Grand, Bnmlfnnl, Oni.* Canada
Poizvedba za bratom
Iščem brata Jakoba Rupnika, ki živi nekje v Argon t in i. Zaposlen j c bil v Klado delo. Javil sc mi ni že več let. Lepo prosim vsakogar, ki bi karkoli vedel o njem, ali ga morda osebno poznal, naj mi sporoči na naslov:
Laorenc K upnik- ChanipJain Sud 53, Rut AlcKandre lene, St, Max 54.130 Nancy* France
Prodam
Prodajam zemljišče z vinogradom, primerno za vikend v Kučjuob Kolpi. Hkrati prodajam gozd.(30 arov) in Z steljnika.
Naslov v uredništvu RCi, Slovenska izseljenska malica, Cankarjeva 1/1!, Ljubljana, Jugoslavija
Prodajam dvoinpolsobno stanovanje v Ljubljani. Gena 160 milijonov st. dinarjev, Naslov; ŽLAJPAH Osvald* k veti rova 7* Ljubljana, tel 1161-443-102
Prodam novo hišo z ograjenim vrtom na lepem sončnem kraju v bližini Kranja na OnTcnjskem.
Naslov: Alojz LEVIČAR, Jul. Lebar-str. 27, 7212 DE1SSLINGEN, Nemčija* lei. 0742IM5I6
JUGOBANKA
KO BOSTE POTREBOVALI STROKOVEN BANČNI NASVET KO BOSTE ŽELELI NAJETI POSOJILO KO SE BOSTE ODLOČALI ZA VARČEVANJE
POKLIČITE ALI OBIŠČITE
JUGOBANKO
LJUBLJANA. Tilova 32. [el 310-388
LJ UHLJA N d. Celovška 106, tel.: 557-679
LJ US LJ A N A, Tifova 64, tel 337 -066
LJUBLJANA, PraiakOva 14 te. 311-926
CELJE, Titov trg 7. tel.: 23-436
CELJE. Miklošičeva 1, tel 23-715
JESENICE, Maréala Tita 20. tel. 61-576
KRANJ, Ceste JLA 14, tel.: 33-371
MARIBOR, Razlagova 11, lel : 37-551
MARIBOR, Svelozarevaka tel 24-190
MARIBOR, Cankarjeva, tel 27-172
MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 5 tel.: 21-333
NOVA GORICA, Kidrifiirva 7. tel.: 23-530
NOVO MESTO. Kom Stanete 36, tel : 24-209
PTUJ, Prešernova 1, tel : 711-701
SEŽANA, Partizanska cesta 7. tel 73-139
A-1040 Wl E N, Argen ti n ierstr 22/1174-11. tel 656-440
SYDNEY N. S. W. 2000. St. Martins Towe'. 31 Market Stresi
PRAHA 1 Eliéky Kransohorske 9, TeI : 61926
LONDON EC 3 v 5 £T, Moor House. London Wall, tel 01623 906
173
75116 PARIS. 25, Rue Launston. tet. 500-63-73
AMSTERDAM C, SingaJ 512 tel 249-274
20121 M PLA NO, VI a Fatebenefratell i 157IV, tc l 632-005
TORONTO, -1D1 Hay St. tel 362-2605
0 FRANKFURT 7 Main 1, Gólhe Sl ráese 2 205-956
4 DÜSSELDORF. KlOSterslrasse 34, tel.: 356-434
1000 BERLIN. C70 BFG-Bank, Am Schiller!Neater 2-4 tel 311-42-
85
8 MÜNCHEN, Friedrichsring 28. tel.: 595-967 NEW YORK, N ¥ 10036, goO Filth Avenue, tel.: 9445200 CH[CAGO, 60611 875 North Michigan Avenue, tel 337-024 11 1 22 STOCKHOLM, Kungsgalan 6573, tel 00-21 33 06 6001 ZÜRICH, Lowenstrasse 14/I. tel 017211 77 67
DOBRODOŠLI!
JUGOBANKA
trgovsko p o d I e t j a
Istia-fr&nrz
koper, vojkovo nabrežje 10
prodaja vseh vrst naftnih derivatov in avtomateriafa. Na naših bencinskih servisih v Sloveniji in v hrvaški Istri boste hitro in solidno postreženi.
Trgovsko podjetje fSTRA-BENZ p. o. Koper Vojkovo nabrežje 10
-o
Program oken in balkonskih vrat Jelobor 80 s termoizolacijskim steklom
Aluminijasti profil
Specialnu 4 mm debeta steklo
ZsrtEsljiva površinska zaščita
Z globinsko delujočimi fazurnimi premazi
Prikrito kvaiilelno enoročno okovpo
Permanentni silikonski kit za jasteklilev
Sušilno Sredstvo
A k u slični podložni trak
omogoča da je TERMCTOM ■stsklD elastična vložena
Specialni: aluminijasti ud kapni profil
Tesnilni prolil
Izbran les (smrek a/jel kaj
posušen na optimalno lesno vlago 12%	2 %
Optimalno prnfiIIran zunanji del okvirja, ki omogoča
vgraditev zunanje in notranje okenske police
a = D.3 rTi^/h m mm VS K 2.28 W/m* K zvočna ¡iofadja 30 (IB
© JELOVICA
LESNA INDUSTRIJA. ŠKOFJA LOKA KIDRIČEVA 5S TELEFON El-301
NOVO!
SLOVENSKI KOLEDAR ZA LETO 1982 IZIDE V OKTOBRU 1981!
Knjiga, ki smo jo letos pripraviti, bo bogat zbornik člankov in razprav, ki zanimajo slehernega Slovenca. Naj vam naštejemo nekaj naslovov;
•	Louis Adamič - spomin za bodočnost (članek je napisala Vida Tomšič, članica predsedstva SR Slovenije),
M Dosledni v Titovi zunanji politiki (napisal Jože Smole)
t Koliko jugoslovansko gospodarstvo prispeva za razvoj nerazvitih območij v naši državi?
•	Razgovor z dr Bogdanom Brecljem, nekdanjim Titovim in Kardeljevim zdravnikom.
•	Napeta zgodba o eni od najredkejših slovenskih knjig, Trubarjevi "Cerkovni or dningi«.
•	Žvegla, oprekelj, trstenke. drumelca - to so slovenska ljudska glasbila - ali jih res poznate?
•	Kdo je moj praprapraded? Tako se sprašuje marsikateri izseljenec. Kako boste raziskovali svoje poreklo?
•	Ali res ni dobrih gostiln, kot poje slovenski pevec? Gotovo so še, vendar nekdaj so bile še boljše.
•	Kako je sploh nastal koledar? In seveda veliko več o starih slovenskih šegah in navadah ob prelomu časa.
•	Predstavljajo se mojstri slovenske karikature'
To je le nekaj naslovov iz prvega dela letošnjega koledarja. Poleg tega smo vam pripravili dovolj zanimivega branja v književnem delu, PRVIKRAT v koledarju pa bo tudi poseben del - namenjen mladim Slovencem na tujem, bogato ilustriran z izvirnimi ilustracijami. V zadnjem delu knjige pa je bogata kronika o Slovencih po svetu.
Posebej vas opozarjamo tudi na bogato barvno prilogo, kjer je objavljenih 32 fotografij slovenskih krajev!
C&ns Slovenskega koledarja ne priznava inflacije' Enaka je kot tari: 150.- dinarjev, za prekmurske države 5,- dolarjev'
Naročajte ga na naslov naše revije oziroma na naslov:
Slovenska izseljenska matica
Cankarjeva 1, p. p, 169 61001 Ljubljana Slovenija - Jugoslavija
no, iû/ei
RODNA GRUDA. Magazine for Slovenes Abroad, Cankarjeva lili, 61001 Ljubljana, Slovenila-Yugoslavia Tel. 061/23 101
Published by Slovenska izseljenska malica, Ljubljana Editors: lote Prelezen (Editor-in*Chlef) and Jagoda Vigele. English translations: Milena Milojevic-Sheppard, M. A. RODNA GRUDA is published monthly. Numbers 8 and 0 arc published together as a doable Issue.
Yearly subscription for overseas countries is 8.—- fj, 8-, 1Q.~~ Canadian or 7.-— Australian dollars. Payment can be made direct to our Account, No, 5Qm*62O-Q}Q-32Q02-28im at Ljubljanska banka, or by international money order, or by check —- payable to rslavenska Izseljenska matica* — in cl registered letter.
	Id		Kr V* " 1	|pV
\ "r- y ,r •-1 it i		mi	r /¿k	- v
The Untied Slovenian Society Rand of Cleveland, Ohio, Iasi summer on its first lour in Slovenia, this Band is the only of its kind in America and Canada. The Band is under the direction of Norman Novak, a third generation American Slovene. Their lour through Slovenia began at the great tourist event “The )Vedding in Ljubljana" (Ljubljanska oh cet).
News
Meeting of the World council for food
NOVI SAD: The knowledge, technology and means needed to solve the hunger problems of the world are available. If it were not to direct its efforts towards this aim then the international community would be showing its weakness. With these words the President of the Praesidium of S.i'.R, Yugoslavia, Sergej Kraigher, greeted the participants of the conference of the World Council for Food (FAQ), which began on May 25lls in Novi Sad.
Taking part in. the conference were members of the delegations of 32 member-countries, as well as oE dcle-
gations of another 32 countries with observer status. Also taking part were the delegations of 28 international organizations.
Container traffic with (he U.S.A.
KARDELJEVO: An agreement was recently signed here about the introduction of a new route for container traffic between (lie Port of Kardeljevo and the Great Lakes in Canada and the U.S.A, This route will be maintained by "Jadroplov” of Split, which will use special ships for the transport of containers. At the time of signing of the agreement the ship ' Este”, with 7415 b.r.t., sailed from Kardeljevo for the Great Lakes. Thi ship's route will take her to Montreal, Toronto, Chicago and Milwaukee,
Therm¡il water at Hied
BLED: Everything indicates that tourism at Bled is going to return to its original source — liealth-spa tourism, for which it was well-known in its earlier days as a tourist centre. In recent years the thermal waters, for which the top-class Grand Hotel Toplice became famous, have been pushed into the background by new modem hotels.
Recently Bled hoteliers have been discussing how to assemble the financial means needed to continue geological investigations at a depth of 300 metres. There are strong indications that thermal water may be found,
A start to the systematic investigation of the hot-water springs at Bled has already been made by “Geološki zavod Ljubljana”. By 1979 thirteen bore-holes had been drilled south of the Hotel Park, and in eight of them thermal water had been found with a temperature of 16 to ly* C. Some of this warm water is used to supply the Hotel Golf.
Later three bore-holes were drilled to a depth of 45 to 60 metres. Water with a temperature of 20 to 22“ C was discovered. When larger quantities of tills, warm water were pumped out, its temperature dropped, as it mixed with colder water.
Monument to the Nobel-prize winner Friderik Pregelj
LJUBLJANA: A commemorative plaque and bust of the great chemist and first Slovene Nobel-prize winner, Friderik Rajmund Pregelj, were recently unveiled at the house where the latter scientist was born, on Gos-poska Street, No. 19. On this occasion the Dean of the Bi »technical Faculty, dr. Savo Lapajne, spoke of the life and work of this chemist, who was awarded the prize of the Swedish Academy of Science for his invention of the microaualysis of compounds in the year 1923. The bust of the Slovene chemist is the work of the academic sculptor, BoStjan Putrili,
“Oil this and that side of the ocean”: A new book by France Kurinčič
Recently an interesting book W'ilS published by the “Borec” Publishing House of Ljubljana, containing the memoirs of the returned Slovene emigrant, Franc Kurinčič, and entitled “On tills and that side of the ocean”. Franc Kurinčič was born in the year 1900 at Idrsko near Kobarid, where already as a youth he had to undergo many difficult experiences. He took part in the First World War, and experienced Fascism, which wanted to destroy the Primorsko Sluvcncs. The largest part of his memoirs is devoted to his richest life experience, which he underwent in Argentina as an emigrant. Among nur emigrants in Argentina Franc Kurinčič was an active society worker. During the Second World War he directed all his efforts towards the struggle for the truth to be told about our national liberation war and for the organizing of assistance for the Yugoslav partizans and for the annexation of Primorje to Yugoslavia. This was Jiis greatest life experience. Franc Kurinčič was among the most active members of the Coordinating Committee for Assistance to Yugoslavia, and was elected its president. The committee worked for a period of two
years, and spread its network among not only emigrants in Argentina but also those in Uraguay and Brazil, particularly among emigrants from the Primorje region. In the course of its work the Committee collected a total of 10,000 signatures of Primorsko Slovenes demanding the annexation of Frimorjo to Yugoslavia. These signatures were sent to the conference of the United Nations Organization in London.
Kuriniic's book covers all the periods of his life. The first chapter is entitled “Home and School’*, and describes among other things the funeral of the poet Simon Gregoreic. The second chapter relates about the First World War and refugees, whereas the third chapter describes the pressure applied by the Fascists to Primorskij Slovenes and of the illegal organization T1GR. The central part of the book is concerned with the author’s experiences as an emigrant in Argentina. The concluding chapter describes the important events which occurred after the author’s return to his native land in 194B, when Franc KurinSie returned with a larger group of Y ugoslav emigrants.
Seventieth birthday of the famous Slovene sculptor Zdenko Kalin
It was seventy years ago in early April of this year, in the picturesque village of Soikan near Gorica, that Zdcnko Kalin, the sculptor, was bom, whose name lias been carried by his works from his little Slovene homeland to all the countries of Europe, and to the continents of America and Australia, He grew' up in the family of a senior accountant and a post-woman, from which one oilier famous Slovene sculptoi grew up, his brother Boris. When the progressive Kalin family had, due to the well-known teu-sons of nationality, to leave Prijnor-sko, it moved to Ljubljana. Here young Zdenko finished high-school and underwent technical training with the master-sculptor Alojz Repic-Later, like many of the other gifted young artists oE that time, lie went to llte Academy of Art in Zagreb, whore he gained valuable knowledge from the famous professors of art, Kriiinic, FratigeS and Babic,
After completing his diploma he set off for studies to Italy and Paris in
order to broaden his knowledge and horizons. Here he became enthusiastic about the works of sculptors who still today hold an important place in the history of European and world sculpture.
Then he returned to his native land, and, for the last fortyfive years, has been creating and enriching the Slovene artistic heritage.
Early recog nil iort
Experts consider that Zdenko Kalin was, with his works, the first to bring the new Trends of Western European sculpture into Yugoslav sculptural endeavours, which had been strongly under the influence of the world-famous Ivan Mcstrovie, and that he helped to break with tradition and to set up new foundations in Slovene sculpture.
lie soon became a professor at the Academy of Art in Ljubljana, where for thirty years he taught talented young Slovene sculptors. Thus he has
It
carried out meritorious service in providing an excellent education for these young Slovene artists, who work honestly and at a high standard, and also love their work,
During all these years he had exhibited his works on many occasions, independently and, even more frequently, in the company of other well-known Slovene artists. Ills works have been admired by art-lovers at independent exhibitions in Trieste, Gorica and Paris, Together wills other Yugoslav artists lie has been a visitor to numerous cities of West Europe, and, most importantly, at the famous Biennial at Venice, where the product of the paintbrush or chisel of a Slovene artist appears only infrequently and then ah the more j usti lied. His works are kept by the numerous owners of private collections and collections open to the public, in Slovenia and elsewhere.
And what is exception ally important for us in Yugoslavia and for you, our fellow-countrymen living in far-off continents, is that Zdenko Kalin has always been glad to accept invitations to make sculptures of famous Slovenes for our emigrants’ societies.
Thus our emigrants in Melbourne, Australia possess a sculpture by Zdenko Kalin of Oton Župančič, whereas in Sydney there are sculptures of Ivan Cankar and France Prešeren. In Toronto, Canada there is a sculpture of Simon Gregorčič, and in Pittsburgh in the U.S.A. there is a sculpture of the writer of Slovene origin, Louis Adamič. The same bust of Louis Adamic has been erected in the village where Adamic was born, Blato near Grosuplje. The second bronze cast of Ivan Cankar is in the entrance hall of Cankar’s high-school ir Ljubljana, and the bust of Oton Župančič is, like the one ju Melbourne, in the entrance ¡tall of Ljubljanska Drama.
Zdenko Kalin has not yet seen his “American ’’ and "Canadian1* sculptures in the surroundings in which they stand, but he was in Austrialia when the bust of Oton Župančič was unveiled in Melbourne. On this occasion lie visited his "Australian” Prešeren and Cankar.
And how did lie fed when visiting this country, the second homeland of many Of our Slovene fellow-countrymen.
“1’vc never had such a kind and cordial welcome anywhere”, Zdenko Kalin recalls. "At the place where I was staying they treated me as (bough I was a member of the family. And T met a lot of Slovenes from Primorje, my nearer fellow-countrymen, in Australia, They still speak the local Slovene dialect, as though they had never left Primorje, whereas from liv-
ing in Ljubljana so long I've lost mv Primorje dialect unnoticed.*’
The artist’s works earned early recognition. The most important were the following: the Prešeren prize, the top Slovene prize for artistic achievement, in 1955, the award of the insurrection of the Slovene nation ir 1966 and, eleven years later, the top Yugoslav award, the AVNOJ prize, Thus it’s no surprise to learn that he was elected a corresponding member of the Slovene Academy of Science and Atl on March 25th, 1966.
Portraits in bronze are his host and favourite sculptures
An extensive and well-illustrated monograph about Zdenko Kalin, his life and work, has been written by the director of the Modern Art Gallery in Ljubljana, Zoran Kržišnik. The monograph contains many pictures which witness how Kalin's work is spread (!i roughout ail Slovenia, which places a high value on them and is proud of them,
Zdenko Kalin particularly likes to accept the invitations of his fellow -Primorje Slovenes. Thus together with the architect Boris Kobe he made the monument to the Bazovica victims, which stands in the St. Ana Cemetery in Trieste. The monuments of Vilhar, Valenčič and Tomšič in Knežak are also his work; they wrert erected with the collaboration of the lady architect Živa Barago, who designed the surroundings of the monuments. Kalin has also made busts of many famous Slovenes: that of Simon Gregorčič in Nova Gorica and Branik, that of Alojz Gradnik and Ludvik Zorzut in Medana, that of Anton Žnidaršič in Ilirska Bistrica that of Igo Gruden in Sempoiaj and that of Ivan Grbec in Skedenj. Zdenko Kalin lias presented his bust of the musician Marij Kogoj to the new and intimately arranged Pilon’s Gallery in Ajdovščina. His monumental bronze male torso fits in very well with the setting of the fairytale Zemono Court near Vipava.
Kalin’s monument to the victims of the National Liberation War at Urli near Ljubljana is one of his most impressive monumental sculptures, as is also the monument in Ljubljaua*s main ecmerttcry, Žale.
Kalin’s well-known sculpture of a young shepherd boy, a slender figure with a pipe. Was born in 1942. This sculpture has stood since May 1st, 1942 in the southern part of Ljubljana's Tivoli Park. He appears, and has done for many years, at the beginning and end of Ljubljana Television’s daily programme, inviting sweet me-
Jodies from his pip* to a background of clouds, so common in Ljubljana.
‘T modelled the shepherd-boy soon after the occupation, in 1942, for a small exhibition. It was bought by the conservator of the Museum of Ljubljana at that lime, Ivan Messesnel. The time had come that when the figure had been cast in bronze it was already necessary to hide it”, explained Zdenko Kalin.
Why?
"With the boy’s figure I had created a symbol of freedom, youth, and victory, a symbol of things which didn’t suit the occupying forces." Thus it’s not surprising that RTV Ljubljana chose his shepherd-boy as the start and end oE each day’s programmes. Because of its originality and symbolism, the sculpture of the shepherd-boy won a first European prize. The music which accompanies the appearance of the shepherd-boy was written by the well-known Slovene composer, Uroš Krek. It only took hint two days, so strongly did the figure impress him. Still today, wc living in Slovenia are warmed in our hearts when Kalin’s Shepherd-Boy with his pipe bids us goodnight at the end of die day's television programmes,
Hie shepherd-boy signified the Start of a new period oF the sculptor’s artistic career, a period ol gentleness and sensitivity. During this period Kalin created one of his finest works, "Children at Play”. Slender children are playing and mating friends together. it' difficult to tear your eyes away from thorn.
Master sculptor Kalin’s portraits in bronze are his best works, and he likes them best, too. He can entice out the best and most nobles qualities in a man or woman, whose sculpture lie is making, and can express this discovery by means of his fingers, in clay.
“I’ve too little time to devote to my own ideas”, says Zdenko Kalin, as there are a lot of orders, which permit no rest,
Recendy he completed a portrait in bronze of Pepca Kardelj, the wife of tbc late revolutionary Edvard Kardelj, and he's working in clay on a sculpture of the national hero Albert Gruden-Blisk, his fellow Primorje Slovene from Scmpolaj, who has recently been living in Sciana. Other clients are waiting, ton.
Seventy years, which have brought satisfaction and success, but not without troubles and	af fictions,
haven’t tired out the master sculptor at all.
J. Vi gele
m
Louis Adamic and World War II
Before we can fully appreciate Adamic’s role during World War 1Ï and his activities among the South Slavic Americans, particularly the Slovenians, we must remember that Adamic Was at this time already a very popular and successful American writer; he was a member of one of the Commissions of Lite National Security Council through liis membership oil the Common Council lor American Unity; and he served in the struggle for the unification of all Americans, regardless of bach ground, against the forces of Nazi fascism. Moreover, to illuminate Adamic’s important place in the activities of the Slovenian Americans during World War II, a history of the events connected with them must also be considered.
Adamic’s work during World War IT may be divided into two periods. The first period includes the outbreak of the War until the end of 1942, the time iti which Adamic supported the Yugoslav nations against the Axis through correspondence with important world leaders, members of the Yugoslav regime, and later its representatives in exile. The second period of Adamic’s activity' as the official representative of the Slovenian Americans began in December 1942, after he had been elected honorary president of the Slovenian American National Council.
Before the Axis invasion of Yugoslavia, Adamic sent a letter on March 19, 1941 to the. Vice-President of the Belgrade Government Vladko Maiek, asking him to counter the Nazis with weapons. The Belgrade Government ignored Adamic’s appeal and signed a collaboration pact with the Axis powers. The Yugoslav people resisted the decision and toot to the streets, shouting “BETTER WAR THAN THE PACT”. Such events led to a coup which brought Simovic to power and prompted Hitler's attack on Yugoslavia April 6th, 1941. Along with a group of Yugoslav immigrants, Adamic sent a wire to General Si movie, encouraging his fight against the Nazis.
From its conception on April 19, 1941 the Yugoslav Relief Committee, Slovenian Section was concerned with helping the divided homeland politically as well as materially. There was, for instance, the question of to what extent, if any, the Yugoslav Government in exile and its Slovenian members would be involved in organizing the political activities of the Slovenian Americans with respect to the homeland. The Yugoslav Govern-IV
merit m exile sent Franc Snoj and Boris Furlan (who headed ministerial posts in the exiled government) to sway support towards the government in exile among American Slovenes.
At this time, the Slovenian Americans Organized also other relief activities connected with the Slovenian parish communities. These activities were organized under tilt leadership of Reverend Ambrožič who escaped from Yugoslavia, before Hitler’s attack, Reverend Ambrožič organized the relief activities of the Union of Slovenian Parishes with the help of Slovenian priests or priests of Slovenian descent. This activity was carried on under the slogan of ‘Immediate Aid” and practically meant that tile American Slovenians raised funds and sent them, through the Vatican Bank, that is, through Bishop Rožman, to the humeland. In his office in Ljubljana Bishop Rožman organized relief action for the Slovenians who became victims of the Fascist terror, and was thus able to gain the support of the citizens of the U.S. which by then was at war with the Nazis, while at the same lime he leaned towards the Axis occupation forces. Through this program the Slovenian Americans gathered toge-gether $ 40,000, donated in good faith and the hupe that it would be used to counter the Nazi forces,
Louis Adamic called a meeting at the Willard Hotel in Cleveland, January 4, 1942, to which he summoned all representatives of the Slovenian American organizations, to discuss the attitude of the American Government to the Slovenian American National Congress after Pearl Harbor, and at that meeting Mr. Snoj was also to have provided some news about the homeland. This meeting was attended by Kazimir Zakrajšek, who also escaped from Nazi occupied Slovenia in 1941, Etbin Kristan, and the presidents of the fraternal organizations. Adamic first talked about the attitude of the American Government toward the so-called “free movements" of the American ekizons in reaction to the events in the old country. He considered that the American Government was, after the Japanese attack on Pearl Harbor, acting in favour of organizing the Congresses of American Ethnic Groups. Mr. Snoj furnished misleading information on the situation in Slovenia, At this meeting, Janko Rogel, who had access to Snoj’s documents proved to Adamic that Snoj had presented misleading information at this meeting,
On January 13, 1942, Adamic attended a dinner at the White House. There he met President Roosevelt unci the British Prime Minister, Sir Winston Churchill, They discussed Adamic’s “Two-Way Passage” idea, He asked Roosevelt and Churchill to support the struggle of the Yugoslav nation? against the Axis. Of course, for Adamic, as for most Americans in the second-half of 1942, the leader of the. liberation movement in Yugoslavia was Draža Mihailovič, When we examine the question of how much the American Slovenians knew about the. events in the Old Country, we must not overlook some articles appearing in ethnic'newspapers referring to the attacks of “Communists Against the Axis in Yugoslavia". Adamic wrote a letter to President Roosevelt in February 1942 which conveyed his knowledge about the current situation in Slovenia.
At ELbin Kristan’s 75th anniversary where all the important leaders of the Slovenian American Organizations gathered, new ideas for political activities in connection with the old homeland appeared. The need for political activities among the Slovenian Americans arose especially after a professor of geography at Columbia University in New York, George T. Renter, published a map with the boundaries of Europe after World War IT in Collier's magazine. According to this map, the whole Slovenian ethnic territory was divided among Italy, Austria and Hungary, and Dalmatia, Istri a and Montenegro, for instance, belonged to Italy,
President of SNPJ, Vincent Cuin-kar called a meeting of Slovenian American leaders at the Slovenian National Hall in Cleveland. He told the audience that he had called the meeting to provide an oppurturuty for the Slovenian Americans to talk about political action which would make the American and world public in general aware of the necessity for a united Slovenia, and oppose articles and views like Renner’s. Louis Adamic proposed to send protest telegrams in rebuttal to Renner’s articles to many different addresses and recommended also that the Slovenian Americans stan to send telegrams and resolutions, inform others who the Slovenian Americans are, how many are engaged in defense activities, and how many Slovenian Americans are in the U,S,A. Army. From the meeting a protest telegram was sent to the Secretary of State, Cordell Hull, regarding the question of registration of the cuastland Slovenians who were U.S. residents but were, as citizens of Italy, registered as enemy aligned.
At the meeting of September 12, 1942, the Slovenian section of the Yugoslav Relief Committee, decided to tall upon American Slovenians and Slovenian newspapers to a Slovenian American National Congress. In September 1942 Louis Adamic who was engaged in two political actions which were of Yugoslav American significance was involved a split between American Serbians and Cro-atians, the other invoke! FDR's use of Serbia instead of Yugoslavia in a speech.
On December 5, 1942, in the Slovenian National I-Iail in Cleveland the Slovenian National Congress began. At this Congress 528 delegates of ail Slovenian American fraternal, cultural, and political organizations parlici-paled. Among the delegates there were representatives of all political factions in the American Slovenian ethnic and political movements.
Die Congress discussed and received resolutions on Slovenian Americans and the War, on the Situation of Slovenians in Yugoslavia and Her Bordering Countries, and Her Future, and about the Political Action of the Slovenian Americans. The writer of the first resolution was Adamic who emphasized the contribution of the American Slovenians to America in Hie War effort, as well as the wish of the Slovenian Americans that America support the aspirations of the Slovenian nation for a United Slovenia. The Congress adopted a special resolution against the attempts of Otto Habsbitrg to establish a Federation of Danube Countries in Central Europe, in connection with the establishing of the Austrian battalion of the American Army, in which immigrants from the Habsburg monarchy and their descendants were to serve. At the Congress the Slovenian American National Council was elected, with Etbin Kristan and Adamic as honorary president.
In connection with the question of the establishing of the Austrian battalion, which had offended not only the Slovenians but also the representatives of other ethnic groups who came from the lands of the ex-Hapsburg monarchy, Adamic sent some letters to President Roosevelt in December 1942. The result of his protest, as well as the protest of the other leaders of ethnic groups who came from the ex-Hapsburg monarchy and the soldiers conscripted arbitrarily to the battalion was that in March 1943 it was finally abolished.
After very long discussions with the representatives of the Office of Strategic Services Adamic published an article in the December 19t 1942 issue of THE SATURDAY EVENING
POS T in which he explained the truth about Tito and his partisans.
Adamic organized a reception in Washington DC for the representatives of the Slovenian American National Council at die office of the Director of the Office of Strategic Services to De Witt Poll, aild the Undersecretary' of State Sumner Welles. The memorandum which this group of Slovenian Americans presented to both officials first of all described the conditions in Slovenia during World War 11, then the needs for a United Slovenia with a large degree oE autonomy and a free federated and democratic Yugoslavia.
Adamic was not only conscious of Slovenian American politics but also keenly aware of political developments in Yugoslavia. Already on January ldlh a group of American Yugoslavs under the leadership Of Louis Adamic sent a greeting telegram to the President of the Anti-Fascist Council of National Liberation of Yugoslavia Ivan Ribar.
Ix>uis Adamic and Etbin Kristan soon began, to unify other Yugoslav immigrants. Kristan attended the Croatian American National Congress of February 20—21, 1943 in Chicago. Adamic wanted to make a united organization of the American Serbians, Croatians and Slovenians to support the aims of the Yugoslav nations at the eventual Peace Conference, of this, and to make this organization possible called a meeting together with Zlaikn Balokovie for the representatives of the American Yugoslavs May 10, 1943 in New York. From this meeting Kristan, Balokovic and Bun-eick sent a joint letter to all three American Yugoslav organizations, in which they asked them <o come to a meeting in Pittsburg June 19, 1943 in order to establish the United Committee of the American Yugoslavs.
From this Committee’s meeting a telegram was sent to Louis Adamic greeling him as the President of the United Committee of the American Serbians, Croatians and Slovenians, In July '1943 American Bulgarians and Macedonians established a Bulgarian -Macedonian American National Congress at a meeting in Detroit. Adamic asked Kristan to represent the United Committee at this Congress and authorized him to invite the American Bulgarians and Macedonians to join the United Committee, which they accepted. They elected two representatives: one Bulgarian and One Macedonian. It was after this that the Committee changed its name to the United Committee of South Slavic Americans. Following the Congress Adamic called a meeting of UCSSA August 7, 1943 in the Cleveland Slo-
veniaii National Hall. A declaration of
ten.	points on the function of the United Committee was submitted. Point seven was the following; “To give moral and as soon as possible material support to the National Liberation Army and Partisans of Yugoslavia and to the Peoples Guerrillas in other Balkan countries who for more titan two years have fought the As is and sacrificed so much.”
At the end of the year 1943 Adamic’s My Native Land was published. This book was in reality a romantic!Zje4 history and an analysis of the events in the homeland, of the national liberation struggle, its causes and in part also its consequences. Furthermore this book clearly slates that Mihailovič and his Chctniks were Ihc bearers of the old ideas, and Tito and the Partisans were the bearers of the new.
In April 1944 Adamic was forced to resign as the president of UCSSA due to his health. During eight months of his presidency he was working sixteen hours a day, as he was working on Jiis own writings and for the UCSSA simultaneously. The doctors ordered him to have complete rest and lie became honorary' president of the UCSSA. Together with Ealokovid Adamic instigated yet another action, that is relief activity, that was inspired by an announcement of a rescue ship supposed to have arrived in New York in 1944 which was to ship goods to Yugoslavia. By 1949 the so-called Yugoslav Relief Committee that changed its name frequently gathered about twenty million dollars support for Yugoslavia,
At the end of 1944 and in the first half of 1945 Adamic directed his activities lowrard resolving the question of Trieste, the coastland and Carin-thia, And he continued his work in this field also after World War Tl. He succeeded in drawing the attention oE the State Legislatures and the Congress to the Trieste question through his friends who were members of the Congress.
Before we can fully appreciate Adamic’s role during World War TT and his activities among (he South Slavic Americans, particularly the Slovenians, we must remember that Adamic was at this lime already a very popular and successful American writer; he was a member of one of the Commissions of the National Security Council through his membership on the Common Council for American Unity; and he served in the struggle for the unification of all Americans, regardless of background, against the forces of Nazi fascism,
Matjaž Klemenčič
IDO., 1112. The man got down from the bos he was stand in g on, and hit Stefan a heavy blow. Stefan hit him back, but the speaker didn’t even twinge. He pulled a pamphlet out of his pocket and told Stefan to read it.
Stefan read the pamphlet and changed from being a wrestter and good-for-noihing to being a left-winger, Tho words jo the pamphlet about the exploitation of the workers shook him- Soon he himself started to talk to other people. Later he even organised a strike in a factory where he was employed. The workers succeeded in their demands but Stefan was thrown out of his job. Then he turned his back on the left wing.
vr
I.ojze carefully recorded all be heard, saw and learnt, like the stones in a big mosaic.
When he had learnt so much English that he could translate English newspaper articles into Slovene without tiny great difficulty, he was appointed, at the start of the year 1916, as Mr. Zctaljar’s assistant. lie was only 17 years old at the time. Like most of the newspapers for emigrants, “Narndni glas”, too, had trouble in selling enough copies, Lujze suggested (hat they send him on a trip round the country in order to describe the conditions in which Slovenes were living and to get new readers.
His first journey was to Peter Molek, in Forest City, Pennsylvania, “Well, do you still remember what I told yon”, he started, '’America’s O. K.. for people like you”,
Peter gave him the addresses of acquaintances in the neighbouring mining-towns. There LojiC got acquainted with the dismal life of the emigrants who worked for a living underground. They lived in tumbledown houses. Everything was covered with coal dust ¡md grime. Piles of coke lay between the houses, with stinking rubbish-lips, where children were pUying-
J.ojze was glad when iris trip was over.
Through the American jungle
97.	War had broker out in Europc, The standpoinLs of the European countries had become so widely separated that eunflict was unavoidable. After the assassination of Archduke Eranz Ferdinand Austco-Hungary declared war on Serbia. Montenegro, Russia, England, France and Belgium took up arms on the side of this small Balkan country. The opposing forces consisted of Austria and Germany, and Italy, who deserted her two allies and didn’t join in at (he start of the war,
Lojze read the newspapers fervently. Sometimes he thought of his home and family, fait only briefly ami indistireHy,
98.	The news about the arms race in Europe had already before the outbreak of war worried Americans, but Europe was far away, and at home there were a lot of unsolved problems. At the start of the conflict the United States of America had declared their neutrality. But soon differing opinions started to dash, some being for war and some against it. The majurity of them were left-wingers.
In poorer towns popular speakers lectured on the streets every evening. Their opponents hired young brawlers, who challenged the speakers on purpose and made it possible for the police to arrest the speaker.
99,	Stefan, in his desire (o become as American as possible, bad given up his regular employment. As he had had some success as a wrestler, Stefan thought that lie could live without work.
One evening he invited Lojze along with him. Tiie speaker, who was thundering against the war on I he Williamsburg bridge, was a Stocky, determined gentleman. Every evening a crowd of dockers and sailors gathered round him.
Suddenly someone threw a (umato at him. in tbc middle of his speech, which hit him in the face, ,;Who threw (hat?’" his bull-like voice thundered.
“I throw it”, shouted Stefan, even though it wasn't true,
1-03. In spite of new readers the "Na-roJni glas” newspaper stopped being published. Mr, Zemljar had gone to Chicago, to a newspaper firm there. He had tried to organize a job for Lojze there, but hadn't succeeded. Thus Lojze remained Alone, without a job. He wrote to Peter Molek, asking him whether he could get employment in Forest City. But Molek warned him not to try and get a job in Forest City. If he wanted to stay in America permanently, then he should mijt with real Americans.
Lojze look Molek's advice. For two months he lasted the difficulties facing the majority of American workers.
106.	The future was uncertain. The war in Europe was raging On. In the United States volunteers were being assembled, whu would be prepared to go and join the war in Europe. At the start of l he year 1917, German submarines had sunk some American ships, and the U, S. A. had broken off all relations with Germany.
On that February day Lojze had been wandering about the streets of New York and had met a sergeant who was trying to convince young men to enlist in the Army,
"Can you speak English?” the sergeant asked him, Lojze nodded in confirmation and told the sergeant that he had been employed at a newspaper.
104. He could only do the lowest-paid kind of work. For a time he dug up the pavements in New York. His fellow-workers were mainly foreigners, illiterate Italians and Frenchmen from Canada, few of whom spoke English. They were dull and without spirit, At first Lojze felt sorry for them, and then lie started to hate them. They submitted to their employers, and would have worked fer even lower wages. They knew nothing of the world in which they were living. They worked like animals driven by a human master without mercy.
107.	Lojze listened to him in amusement The sergeant’s promises were too good to be true. But he bad only a few dollars in his pocket, so be Stepped forward and asked the sergeant to allow him the way to the cnlislment office for recruits.
He was sent to Fort Slocum, where he had a medical check-up and had to sign a paper that he would serve in the U, S. Army for three years. He then underwent two months of military training. In April President Wilson announced Hi at the U. S. A. was entering the war against Germany to Ihc defence of democracy and the protection of the rights of small nations. Lojze opected that they would be setting off for Europe,
11)5. When he lost that job, for a time Lojze loaded goods onto carriages, and then for a lime he swept the floors of the silkfactories in Paterson, New Jersey. The women workers in the silk factory filled him with torturesome and nightmarish feelings. They worked from 7 in the morning until tj in the evening. Sometimes they had to work (be whole night for the same pay, Among the noisy machines, the sweat and (he sharp, biting dust these women workers seemed to have grown old prematurely.
Lojze left his job in (he silk-factory. He didn’t wanted to lie a poor, unimportant cogwheel in a huge induslrial machine.
108,	More and more recruits arrived at the training camp. Some of them had joined the Army as a means of escape; from unemployment and hunger, whereas Others had joined out of enthusiasm. When they found out that Lojze came from Austria they attacked him. He had to defend himself wilh his fists. In this way he met I he young American Lonnie Burton, whose home was in Milford, Pennsylvania. They taked together a Jot, and I Minnie advised Lojze which American writers he should read.
Thus the weeks passed by, and both of them, expected that they would be setting off for Europe. However they boarded a boat hound for Panama,
vn
página en español
Pintura eslovena en Madrid
En Madrid está abierta al público Ja exposición de pintura eslovena que ha enviado la Galería National de Ljubljana intitulada «La pintura eslovena desde d romanticismo hasta e! inpresionismo». La representan cerca de cien obras de renombrados artistas. Entre ellos pinturas de LANGUS, TO-MTNEC, STROJ, Hermanos ŠUBIC, JAMA, GROHAR y otros. Ha exposición ha despertado un gran interés, En especial entre al público artístico español. En Madrid estará abierta la misma durante 30 días, despué será trasladada a Barcelona. La exposición fué preparada en marco al intercambio cultural y educativo entre España y Yugoslavia, En la inauguración estuvo también presente núestra. delegación. Ha nisma asiste al Congreso del P, C. español y está representada por H. Po-zderac y Vida Tomsió.
Concierto de coros eslovenos
Estar presente en el campamento o encuentro de Coros eslovenos en Šentvid pri Stični significa vivir un gran número de impresiones gue se vienen acumulando durante d transcurso de doce anos. Desde el principio hasta húy dejan en cada uno de aquellos que aman el canto coral en Eslovenia gratos impresiones y recuerdos. Miles de cantores se reunieron el 21 junio en los montes de Šentvid. Los organizadores aseveran que estuvieron presentes en número de 7.000. Los mismos desfilaron através de esta idílica ciudad de Dolenjska. Con su presencia nú hicieron nada mas gue afirmar su amor al canto y su participación en todo lo rcEeicntc a las canciones eslovenas y al canto coral. A través de! canto demostraron su dedicación al
canto y a la tradición coral, ésta como bien sabemos participa y está ligada a todo lo que sea la cultura nacional, Y lo hicieron justamente a través del canto y la canción.
El desfile oficial frente a la tribuna en sí, en el cual estaba tambiéncl presidente de la presidencia de Jugoslavia Sergej Kraigher, manifestó y demostró abiertamente el amor del pueblo esloveno hacia el canto y las canciones corales, Los coros que asistieron a este gran evento cultural, entre ellos varios desde más allá de nuestras y unirá a todos los hombres de buena patria, demostraron en Šentvid su amor hacia el canto coral y fortificaron la idea de que el canto une, unió y unirá a todos los hombres de buena voluntad,
Si hojeamos el compendio o publicación oficial del duodécimo encuentro- de coros eslovenos podemos ver la colaboración del presidente de la presidencia de Jugoslavia S. Kraigher, Entre otras cosas leemos «... los cotos o agrupaciones corales son seguramente la más representativa aseveración de las posibilidades de desarro, lio que tienen las actividades olido-nadas dentro de la sociedad auto-gestora socialista.» Con palabras si-mi la-res saludó a los participantes del encuentro en Šentvid durante la función de clausura el conocido y célebre retórico Matej Bor. Este poeta habló así a todos después de entonarse el himno de la cual es autora de la letra del mismo Mari Vozlič, miembro del conjunto coral Griže, el arreglo y adaptación i a hizo Radovan Gobec. Durante i a ceremonia de clausura del
12.	encuentro de coros eslovenos, todos los coros cantaron al unísono la canción de Lipar-Bor, «Partizansko slovo» («La despedida del guerrillero»),. Además cantaron las canciones Pričakovan jo (Espera), Gorjanska, Kresnice y otras.
Resumiendo podemos decir que una vez más Šentvid unió por intermedio de la canción a gente de todas partes de Eslovcuia y fuera de día.
Exposición de las armas de Tito
Hace poco tiempo alias ¡se abrió una exposición de armas en el Museo «20 de Mayo» de Belgrado. Esta exposición reúne un gran número de armas, Es una colección bastante completa y pertenecía en vida at Mariscal Tito. La exposición estrá abierta hasta el mes de septiembre. Cada día Ja visitan más y más. Esta colección tiene su origen a partir de la segunda guerra mundial hasta el año 1979. Por el sentido que tiene ésta es sinduda la única en su género en d mundo entero. La colección es un gran número de todo tipo de armas, escudos, etc. que fueran regalados al mariscal con amor y respeto. Lus mismos fueron dados por nuestros hombres, organizaciones sociopulíticas, gobern antes, jefes, presidentes y militares de todas partes del mundo. En Jas vitrinas podemos ver cuatro regalos de incalculable valor histórico y arquelógico, Espada y casco de [a época primaria de hierro (donación del Musco de Zadar) que fueran encontradas cerca de Kamtiik. El rey de Grecia Paulo, en el año 1954 donó al mariscal tm casco corintio que es originario entre los siglos Vil y VI antes de Cristo. Las tres piezas sün de bronce fundido. El último de los más antiguos regalos es el mosaico de Gamzigrad (donación del museo de Zajeear), representa acontecimientos relacionados con la caza:.
También podemos ver garrotes de la antigua cultura Sudán (Afríka), Arco, carcaj y flechas de Etiopía, Rep, Central Africana e India. Además ■lanzas de Etiopía y Rep. Central Africana, Especial atención presenta la colección con sus 15 espadas, 27 sables-, 14 cimitarras, 41 puñales y cuchillos. Las espadas son regalos de Sudán, Burma, Indonesia y Argel, mientras que Japón está representada por tres espadas cortas (samurai) del siglo 14. También están expuestos 7 sables de la época contemporánea que están relacionados con personalidades de renombre mundial.
Hay además un gran número de armas de caza. Regalos de todo tipo y forma coronan esta magnífica colección. Vale le pena verla.
vm