PLANINSKI VESTNIK
bil v letih med obema svetovnima vojnama popularen skoraj le med Slovenci in v nemško govorečih deželah, med Italijani pa je takšen postal šele po 2. svetovni vojni. Seveda pa je tudi Havličkova realistična slikarska tehnika s primesjo romantike daleč od okusa poinejšega časa, čeprav utegne kot umetniški pričevalec svojega časa in ustvarjalec dokumentarno pomembnih slik danes spet postati zanimiv. NI dvoma, daje Trentan-Havliček tudi del slovenske kulturne zgodovine.
ZAHVALA
Čeprav je članek zelo nepopoln, sem moral nadlegovati vrsto gospa in gospodov, ki so ljubeznivo odgovarjali moji radovednosti ali pa to' s takšnimi ali drugačnimi sporočili spodbudili. To so bili v Ljubljani dr. Damjan Prelovšek (Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU), v Postojni Maja Kranjc [Inštitut za raziskovanje krasaZRC SAZU). v Ilirski Bistrici Vojko Čeli-goj, v Trstu dr. Marinka Pertot in prof. dr. Livio Poldini, na Dunaju pa prof biol. (mag.) Gerlinde Fischer. Vsem se za pomoč in podatke, brez katerih članka ne bi bilo, Iz srca zahvaljujem. Vesel bom, če bo spodbuda botanika, ki se zaveda svoje področne nekompetentnosti, vzklila v plodno zanimanje poklicnega umetnostnega zgodovinarja.
LITERATURA
Abram, J„ 1907: Opis Trente. Plan. vestnik 13: 52-56. 65-70, 81-86, 101-103, 117-119, 133-135, 149-153, 165-168, 181-185.
Ponatis v knjigi Jože Abram: Moja Trenta. Goriška Mohorjeva družba. Gorica 1972, str. 79-116. ■ar (S. Gregorčič), 1883: Trenta in njeni obiskovalci. Soča 13, št. 37,14. 9. 1883. Gorica. Badjura, R., 1953: Ljudska geografija: terensko izrazoslovje, Državna založba Slovenije, Ljubljana. Bisail, Z„ 1982: Spomini Pepine Malalan na dr Jullusa
104
Jelenca tjakaj pogleduje
VINKO HROVATIČ_
Jelenca tjakaj pogleduje, kjer sestra Mrzlica zmrzuje. Zakaj ti je snežena glava? Pri meni je že pomlad prava.
Od doma vsak dan gledam vaju in čakam tiste dni zdaj v maju, ko pride toplo sonce v svate, da spet zelene bodo trate.
Takrat mi janževk podarite in šopkov drugih cele kite, v zahvalo pesmi vama pojem, ki čuvam jih v srcu svojem.
Kugyja (10). Primorski dnevnik. 13. junija 1982, št, 123. Bois de Chesne, A., 1977: II giardino tra I monti (Juliana). Marino Bolaffio Editore, Trieste. Brile;, A., 1952: Planinstvo, alpinizem in smučarstvo v Slovenskem Primorju. Poglavje na str. 207-231 v knjigi V. Botiinec. F. Planina In J. Sotler, Slovensko Pri morje v luči turizma. Svet vlade L RS za blagovni promet/ Uprava za turizem In gostinstvo, Ljubljana. Cuseito, G. in dr., 1990: Reka - Timav: Podobe, zgodovina In ekologija kraške reke. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.
Čeligoj, V., 1995: Zlatorogove sledi. Plan. vestnik 95: 505-506,
Čop, J., 1996: Trenta in Soča: Doline, gore In ljudje. CZD Kmečki glas, Ljubljana.
Eisenberg, L„ 1893: Das geistige Wien. Künstler- und Schriftstell er-Lex Ikon, 1. Band Wien. Karolin, D., 1977: Snežnik In planinstvo. V knjigi: V. Čeligoj in dr. (uredn.), Snežnik, str. 7-43. PD Ilirska Bistrica.
Karolin, D., 1991: Na Snežniku je leta 1874 stala prva planinska koča: Dom pod vrhom gore beloglave. Plan vestnik 91:478^179,
Karolin, D. in V. Čeligoj, 1994: Prva planinska postojanka na Snežniku. Ilirske teme 1: 73-80. Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Ilirska Bistrica. Kugy, J., 1938: Fünf Jahrhunderte Triglav. Leykam-Verlag, Graz.
Kugy, J„ 1943 (izšlo 1944): Aus vergangener Zeit. Leykam-Verlag, Graz. Poglavje: Dr. Rudolf Baumbach: Eine Studie, str. 218-268.
Ložar, R., 1936: Slovenske planine v risbi in sliki. Plan. vestnik 36: 193-228.
Marušlč, B., 1977: Iz zgodovine Trente. Založništvo
Tržaškega tiska - Goriški muzej. Trst - Nova Gorica.
(Ponatis iz Jadranskega koledarja 1977, str. 185-195).
Munda, J., 1965: V besedi. Poglavje na str. 9-106 v
knjigi J. Munda, L. Zeplč in F. Zupan, Gore v besedi,
podobi In glasbi. Slovenska planinska bibliografija.
Planinska zveza Slovenije, Ljubljana,
Murko, V„ 1953: Čehi in naše planine. Plan. vestnik
53: 501-513, 595-600, 652-658
Müller, F., 1887: Führer In die Grotten und Höhlen von
Sanct Canzian bei Trlest und Notizen über den Lauf
der Reka. Deutscher und Österreichischer Aipenve-
rein Section Küstenland. Triest.
Pazze, P. A., 1893: Chronik der Section Küstenland
des Deutschen und Österreichischen Alpenvereins.
1873-1892. Fe st-P ubi ¡catión zur Vollendung des XX.
Vereinsjahres.Triest.
Vollmer, H., 1939: Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike zur Gegenwart 33: The dotos -Urlaub.
Zupan, F., 1965: V podobi. Poglavje na str. 107-168 v knjigi: J. Munda, L. Zepič in F. Zupan, Gore v besedi, podobi in glasbi. Slovenska planinska bibliografija. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. Zupan, F., 1982: Podoba. Poglavje na str. 263-274 v knjigi: M. Kmecl In dr (uredn.). Slovenske gore. Cankarjeva založba, Ljubljana.
Žiberna, J., 1981: Divaškl prag. Svet krajevne skupnosti Divača,