Št. 319 (15.421) leto II. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi._____________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 7 Kfin I ID POSINMAPIAČANAVGOTOVH IDUULIK $PB>. IN ABB.POST.GR. 1/50% br'll/D BANCA Dl1 CKECMTO Dl TRI E STE . dLIKd tržaška kreditna banka NEDEUA, 3. DECEMBRA 1995 Svetle in senčne plati protesta Sergu Premru g Preprodajo orožja vodil | nekdanji funkcionar CIA NEAPELJ - V okviru sodne prei- veščevalne službe CIA Rogerja skave o medcelinskih razsežnostih D’Onofria. Ta je med drugim odlocil-organizacije za nezakonito prekupCe- no pomagal pri pranju umazanega vanje z orožjem, mamili, devizami, denarja, usmerjal pošiljke orožja z zlatom in radioaktivnim materialom, vojnih prizorišč na Balkanu v Italijo, ki je privedla že skoraj do kakšnih imel tesne zveze z ameriško mafijo in dvajsetih aretacij, so včeraj kara- z Vatikansko banko ter na debelo binjerji zaprli tudi nekdanjega dolgo- zajemal iz blagajne Ciine privatne letnega funkcionarja ameriške ob- banke National Security Agency. Na 2, strani | Neprestano upadanje I zaposlenosti na Tržaškem TRST - Konec letošnjega septem- jih je posredovalo deželno vodstvo bra je v tržaški pokrajini čakalo na sindikata CISL, samo še potrjujejo, zaposlitev več kakor 14.000 oseb, da se kriza na tukajšnjem trgu dela od tega skoraj 4.800 mladih, ki niso neprestano zaostruje, a tudi, da ne bili še nikoli v službi, v vsem gre stiske pripisovati le obubožanju tretjem trimesečju pa je bilo število industrije, temveč tudi redčenju de-Ijudi, ki so bili ob delovno mesto, lovnih moči na področju trgovine, za 972 večje kot število tistih, ki so obrti, turizma in, skratka, storitve-se nanovo zaposlili. Ti podatki, ki nih dejavnosti. Na 3, strani ŠOLA / PROTEST SE ŠE NI POLEGEL PREDSEDNIK REPUBLIKE Svetle in senčne strani dijaškega protesta zadnjih tednov so včeraj prišle do izraza na manifestaciji, ki je ohromila tržaško mestno središče. Dijaki so se udeležili manifestacije množično. Tri tisoč mladih je razigrano, pisano in hrupno (pa kakšni mladi bi bih, ko ne bi bili razigrani, pisani in hrupni!) izrazilo svoje zahteve. Konec zasedb torej še ne pomeni konca zahtev po reformi šole, ki je bila potrebna, ko je bila moja generacija mlada, pa je še vedno ni. Problemi, ki jih je nakazalo dijaško gibanje, so nedvomno resni in pereči. Ne bo napredka brez prenovljene javne šole, brez investicij v izobraže-vanje in v raziskavo: to so Povedali tudi na predstavitvi tržaškega odbora gibanja Oljke Romana Prodija, ki se je odvijalo istočasno z dijaško manifestacijo. Pogled na prihodnost države, ki so ga orisali predstavniki gibanja, v katerem se združuje levosredinski politični svet, se torej v bistvu ujema z gledanjem dijakov. Nedvomno pozitivna plat včerajšnje manifestacije je bila tudi že uveljavljena prisotnost slovenskih dijakov, pa tudi novost prvega skupnega nastopa z goriškimi in furlanskimi dijaki, do katerih je včasih prevladovalo nekakšno »velemestno« zaničevanje do »provin-dalcev«. Odprtost do slovenskih dijakov je neobhodno privedla do splošne solidarnosti kot uveljavljene vrednote. Gibanju dijakov pa še vedno manjkajo stvarni cilji in taktika za dosego zastavljenih ciljev. To je tudi posledica pomanjkanja sogovornikov, ki bi bili sposobni se soočati z dijaki, jih usmerjati in jim pomagati pri iskanju poti za uveljavitev njihovih zahtev. Ne gre samo vprašanje dijakov, pač pa širšega konteksta, v katerega sodimo tudi odrasli in predvsem politične sile, družbene organizacije in nenazadnje šolniki. Drugo negativno noto je včerajšnji manifestaciji dala skupinica fašističnih skrajnežev s svojimi žaljivkami, ki so prizadele naše mlade. Nekoč je imela večina italijanske mladine tak odnos do Slovencev, včeraj pa jih je bilo v triti-sočglavi množici kakih 50, in v vsaki družbi je slaba 2 odstotka idiotov. Pomembnejše je dejstvo, da se je velika večina italijanskih dijakov ogradila od svojih fešističnih sošolcev. Množična deželna manifestacija dijakov TRST - Tržaški dijaki so včeraj stopili na ulice: v središču je potekala množična manifestacija, ki so se je udeležili tudi predstavniki dijakov z Goriškega in iz Furlanije. V povorki so bili tudi transparenti slovenskih višjih srednjih Sol, ki so jih nosili Številni dijaki, nekateri njihovi sošolci pa so ostali na šolah. Skupinica fašistov je žalila slovenske dijake, vendar jih je večina italijanskih manifestantov osamila. Prevladale so teme, okrog katere se zadnje tedne razvijajo dijaški protesti, v prvi vrsti zahteva po izboljšanju šolskega sistema. Na 3. strani BONN / CLINTON OBISKAL VOJAKE V NEMČIJI Američani odhajajo v Bosno SARAJEVO - Predhodnica mirovnih sil Severnoatlantske zveze, ki naj bi na območju nekdanje Jugoslavije vzpostavila potrebna komunikacijska središča in poveljniška mesta, bo predvidoma v ponedeljek odpotovala na krizna območja. V kontingentu, ki bo štel 2500 pripadnikov, bo tudi 700 ameriških vojakov. Ameriški predsednik Bill Clinton je v svojem govoru ameriškim vojakom, nameščenim v Nemčiji, in ameriški javnosti zagotovil, da »ameriški fantje« ne bodo izpostavljeni pretiranemu tveganju v nemirnem balkanskem kotlu. Najresnešo grožnjo ambicioznemu načrtu predstavlja nasprotovanje bosanskih Srbov, ki grozijo, da ne bodo pristali na nekatere zanje sporne daytonske rešitve. General Mladič je zbrane Srbe, ki so protestirali proti načrtovani priključitvi srbskih delov Sarajeva, ogovoril z besedami, da »ni mogoče prisiliti Srbe, da bi živeli pod krvniško oblastjo«. insicmc a 0|»iciiin skupaj na Opčinah Kupuj v trgovinah, ki izobešajo ta znak z zelenim in modrim trakom. * SLOVENSKA SKUPNOST PROSLAVLJA f je v e v m s\ o.in mrzidNi- oroamziranosi t VRtRLANI.ll-JliLl.jSKl KRMIM , DANES, L DECEMBRA l‘>95, V Kl I II KM \! DUMI V GORICI, I I.. IIRASS 211, /. Z V I I KUM UH 16.1:1(1 »Zadnjo besedo o volitvah nujno ima parlament« Neenotna stališča med strankami RIM - Na volitve ni Firencah, kjer se je mu-mogoce iti »jutri«. Od- dil na obisku. Scalfaro ločilna beseda glede je v bistvu dal razume-predčasnega razpusta ti, da bi bilo bolje z vo-parlamenta pripada litvami počakati do ju-parlamentu samemu, nija, ko bo Italija ki se mora izraziti po zaključila svoje pollet-točno predvidenih po- no predsedovanje stopkih, kar zahteva Evropski zvezi.Scalfa-svoj čas. Tako je pove- - rova izvajanja so takoj dal predsednik repu- izzvala vrsto reakcij, v bilke Oscar Luigi Seal- katerih je spet prišla do faro, ko je včeraj spre- izraza neenotnost sta-govoril o italijanskem liSč. političnem trenutku v Na 2. strani V Zagrebu proti HDZ ZAGREB - S tem, ko so včeraj v zagrebški mestni skupščini izvolili za predsednika in župana dva pripadnika opozicijskih strank in ko je v Zagreb prispelo deset tisoč hrvaških demon-stRAntov iz Bosanske Posavine, je Tudmanova politika doživela kar dva velika udarca naenkrat. Poslanci vladajoče HDZ se prvega zasedanja mestne skupščine niso udeležili in zasedanje proglasili za nezakonito. Istega dne pa so Hrvatje iz Bosanske Posavine v središču Zagreba uprizorili največje demonstracije po osamosvojitve Hrvaške. Na shodu so Tuđmana ožigosali za izdajalca naroda in ga posvarili, naj ne odide v Pariz in naj ne podpise daytonskega sporazuma. Danes v Primorskem dnevniku Brodolomce še pogrešajo Slabe vremenske razmere niso dopustile, da bi se nadaljevalo iskanje 15 Albancev, ki jih v južnem Jadranu pogrešajo po brodolomu gumenjaka. Stran 2 »Oljka« tudi v Trstu Prodijevo gibanje Oljke je formalno zaživelo tudi v Trstu s podporo 11 levosredinskih strank. Stran 3 Scalfaro odgovarja SSŠ Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je odgovoril na dopis, ki ga je nanj naslovil Sindikat slovenske Sole, da bi opozoril na svojo pravico do sindikalne reprezentančnosti. Stran 4 Slovenska skupnost praznuje Slovenska skupnost bo danes v Gorici proslavila 20-letnico obstoja. Stran 4 Prva zmaga Lasse Kjusa Norvežan Lasse Kjus je po Štirih drugih mestih v letošnji sezoni končno stopil tudi na najvišjo stopničko v smučarskem svetovnem pokalu. Včeraj je bil v Vailu v najhitrejši v superveleslalomu. Stran 35 POLITIKA / PREDSEDNIK REPUBLIKE NA OBISKU V FIRENCAH Scalfdro vabi politike k jasnosti glede volitev Državni poglavar opozoril, do imo odločilno besedo porloment - Neenotnost stališč no desnici in v levi sredini RIM - »Italijansko ljudstvo ima pravico slišati od odgovornih ljudi jasne in razumljive besede, sicer je samo zmeda, ki ni nikomur v korist.« Tako je povedal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, ko je vCeraj spregovoril o italijanskem političnem trenutku v Firencah, kjer se je mudil na obisku. Seveda se je državni poglavar s svojimi besedami nanašal na zadevo, ki že skoraj leto dni buri italijanske politične kroge, se pravi, kdaj razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve. Scalfaro se je ironično obregnil od tiste, ki menijo, da bi lahko šli na volišča že »jutri«. Kaj takega ni mogoCe, saj predčasen razpust parlamenta ni odvisen samo od predsednika republike. Po ustavi se mora le-ta ozirati na voljo parlamenta, ki ima pri zadevi pravzaprav odločilno besedo. Normalno bi bilo, da bi šli na volitve, ko bi se izkazalo, da parlament ne podpira več vlade in da ni mogoče sestaviti nove, je še dejal Scalfaro, ter opozoril, da po ustavi od henutka razpusta parlamenta do volitev mora poteči najmanj 45 dni. Predsednik republike je vse to dejal očitno zato, da bi posredno potrdil, kako ni mogoče takoj na volitve in da bi bilo v bistvu pametno počakati na junij, ko bo Italija zaključila svoje polletno predsedovanje Evro- pski zvezi. Scalfarove besede so takoj izzvale vrsto reakcij, iz katerih se da razbrati, da sta oba glavna tabora, desni in levosredinski, v resnici dokaj neenotna. Vodja NZ Fini je na veliki demonstraciji v Rimu predlagal, naj bi volili konec februarja. Nekoliko bolj medlo stališče je zavzel koordinator Forza Italia Previti, odločno proti takojšnjim volitvam pa sta se izrekla voditelj CCD Casini in liberalcev Costa. Proti volitvam pred koncem evropskega semestra je tudi tajnik LS Bianco, medtem ko je član vodstva DSL Bassanini dejal le, da se je Scalfaro korektno izrazil glede postopka razpusta parlamenta. NEAPELJ / PREISKAVA O TRGOVINI Z OROŽJEM V zaporu tudi bivši agent CIA Roger D'Onofrio je vohunil 40 let NEAPELJ - Preiskava »cheque to cheque«, s katero skušajo sodniki in karabinjerji zatreti organizacijo za ilegalno preprodajo zlata, denarja, orožja in radioaktivnega materiala z ene celine na drugo, postaja vse zanimivejša. Včeraj zjutraj so aretirali bivšega funkcionarja ameriške tajnoobveščevalne službe CIA Rogerja D’Onofria, ki naj bi bil pobudnik prekupčeval-ske mreže. Sodstvo je odredilo, da se nek- OTRANTO / PO BRODOLOMU GUMENJAKA V MRZLIH VODAH JUŽNEGA JADRANA Pogrešajo še 15 Albancev Pet brodolomcev bodo jutri v domovino OTRANTO - Močno razburkano morje ni dovolilo, da bi izvidniški čolni kapitanije in finančne straže iz Otranta nadaljevali iskanje 15 Albancev, ki jih pogrešajo po brodolomu gumenjaka (na sliki ostanki plovila) z 22 osebami na krovu v bližini Sante Cesa-ree pred Leccejem v noči od četrtka na petek. Pogrešane so iskali z dvema helikopterjema in z vojaško ladjo »Cassiopea«; v pristanišče je priplul tudi izvidniški čoln otrantske kapitanije, ki je prejšnjo noč sodeloval v reševalni akciji. Pet preživelih Albancev, ki so jih po petih urah iz mrzlih voda potegnili na varno, je trenutno v centru za prvo pomoč v Otrantu, kjer so jih preiskovalci že zaslišali. Iskanje pogrešanih Albancev se je nadaljevalo vso prejšnjo noč, vendar brez uspeha; preiskovalci so vsekakor zatrdili, da se bo iskanje pogrešanih nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, seveda v upanju, da bodo vremenske razmere to dovolile. Medtem pa se je izvedelo, da bodo italijanske oblasti že jutri dopoldne odposlale v domovino pet preživelih albanskih brodolomcev; njihovo zdravstveno stanje je še kar zadovoljivo, saj so včeraj mimo odgovarjali novinarjem, ki so včeraj v velikem številu prispeli v Otranto. Kljub zelo razburkanemu morju pa se beg Albancev nadaljuje; sanje po boljši prihodnosti ne poznajo ovir, pa čeprav se prepogostoma končajo s tragedijo. danjemu vohunu zaradi njegove starosti (72 let) dovoli hišni pripor, toda šele čez deset dni; do tedaj mora ostati v samici, da ne bi zmotil preiskave. Obtožen je hudih prekrškov, to je izoblikovanja zločinske tolpe, katere cilj sta pranje umazanega denarja (zaslužka od kupoprodaje mamil) in nezakonito posredništvo pri deviznih poslih. Možaka so prijeli v Solopaci pri Beneventu, nanj pa so prežali istočasno še v Rimu, Frosino-neju, Fondiju in Tele-seju, ker ima povsod po eno stanovanje in ni v nobenem prebil več kot eno noč. Na muho so ga ujeli po zaslišanju Enri-ca Urša in Francesca Elma ter Belgijca Jeana Luča Herigersa, ki so jih uklenili v lisice pred nedavnim. D’Onofria so po lastnem priznanju prvič srečali v rimski pisarni Antonia Marselle, proti kateremu so oktobra prav tako izdali zaporni nalog, a je izginil. To okoliščino sta potrdila general VValter Bruno in njegov sin Francesco, ki sta lastnika prostorov, v katerih sta Marsella in bivši tajni agent (za Cio je delal polnih 40 let) opravljala svoje uvozno-izvozne posle. Tudi Francesco Elmo je bil nekako v agenturi, saj je bil zunanji obveščevalec vojaške tajne službe SISMI, po katere naročilu da je moral nadzirati D’Onofria. To naj bi mu bil zaukazal polkovnik Mario Ferraro, ki so ga našli julija letos mrtvega na domu v Rimu (okoliščine smrti še niso bile pojasnjene). O Američanu je bil govor že leta 1983 med preiskavo o trgovanju z orožjem, ki jo je vodil Carlo Palermo, in je veljal za enega od 30 plačnikov CIA, torej tistih njenih funkcionarjev, ki so smeli segati po tekočih računih agencije National Security Agency (Ciine privatne banke). Poleg tega je imel tesne zveze z ameriško Coso nostro, pa tudi z Vatikansko banko. Elmo je še razkril, kakor poroča ANSA, da se je pred meseci na Blejskem gradu udeležil tajnega sestanka za odkup pošiljke orožja iz rok častnikov slovenske vojske, zaradi česar da je neapeljsko sodstvo že navezalo stik s policijo v Sloveniji. D’Onoffio naj bi tudi organiziral ilegalni prevoz orožja iz Hrvaške v Italijo preko Albanije. PREDSEDNICA MARIJA FERLETIČ O VPRAŠANJU POMOČI IZ SLOVENIJE Interventna pomoč-SSO pojasnjuje SkiBrlavmi draguljarna Trst - Ul. Battisti, 2 - Tel. 7606012 V DECEMBRU ODPRTO TUDI OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH ZA PREDSTAVITEV NOVE KOLEKCIJE DRAGULJEV ZANCAN Prejeli smo in objavljamo: Kam vodijo naše žalostno zaraščene stezice? To vprašanje se mi vsiljuje ko moram preko časopisa komunicirati celo s skupno ustanovo in to v trenutku, ko se ne postavlja več vprašanje deželnih podpor za katere vemo, da so končno v glavnem že izplačana ali že v zaključni fazi. Nanašam se namreč na članek in izjavo G.M. v četrtkovi številki P.D. pod naslovom: Interventna pomoč / G.M. želi pojasnila. Strinjam se, da razpredelnica objavljena v nedeljski številki ni bila dovolj razčlenjena. Kot izhaja iz zadnje številke K.G. je tudi nepopolna. Za objavljene številke v P.D. si jemljem odgovornost le za tiste, ki se nanašajo na sredstva posredovana naši organizaciji. To tudi samo za oktobrsko nakazilo. Primorskega dnevnika namreč niso zanimali podatki junijskega nakazila, ker bi drugače to bil objavil že v tistem mesecu. Slo je v bistvu za sredstva, za katera ni bilo sku- pnega dogovora in to zato ker je SKGZ že konec maja ubrala svojo pot ne meneč se za skupna stališča iznesena v pismu z dne 23.5.1995, naslovljenemu zunanjemu ministru Z. Thalerju in ne za pozive Urada za Slovence po svetu pa tudi od strani drugih pristojnih uradov za predložitev usklajenega predloga. Obstaja dolga serija pisem, ki pričajo, koliko truda je naša organizacija zastavila, da bi zadostila uradnim zahtevam R.S. in tudi večkrat sprejeti obvezi za posredovanje usklajenega predloga in za ustanovitev skupnega sklada za pomoč ustanovam v potrebi. Sredstva, ki prihajajo preko krovnih organizacij za pomoč manjšini imajo isto proračunsko postavko »ustavne obveznosti pri uradu R.S. za Slovence v zamejstvu in po svetu«. Zato ni važno, kdo ustrezne dokumente podpiše. Iz objavljenega (glej prilogo) prospekta je razvidno, da je SSO za ustanove posredoval 1.085 milijonov lir, SKGZ pa 1.761. Številke pojasnjujejo zakaj. Iz slednjih se razbere tudi, zakaj še ni prišlo do skupnega sklada. SKGZ je dobila namreč 950 milijonov več kot SSO. Iz tega tudi izhaja, da je moral tudi več dati. Upam, da se ne bo kdo spotaknil ob dejstvu, da so sredstva za P.D. bila plačana neposredno iz Ljubljane. To je le posledica odločnega stališča SSO, ki je odklonilo vlogo podrejenega ki-movskega partnerja. SKGZ dobro ve, da je za 70 milijonov tolarjev zahteval že konec maja nakazilo'na svoj sklad za P.D. Vse to pa mimo SSOj, s tem je tudi zakasnilo izplačilo vsaj 46 milijonov razpoložljivih tolarjev. Kakšna bo posledica, če ne pridemo do skupnega dogovora? Tudi to je jasno. SSO bo spet nastradal in z njim poleg organizacij tudi kulturne ustanove, za katere si že dve leti zaman prizadevamo, da bi ustvarili sklad, katerega bi izkoriščali v pričakovanju deželnih sredstev. In prav negotovost refinansiranja zakona št. 46 je dala povod za prošnjo za interventno pomoč v Sloveniji. Strinjam se, da bi morale biti priviligirane ustanove, ki črpajo vsa svoja sredstva iz omenjenega zakona. To smo vedno zagovarjali. Rezultat pa je bil drugačen, P.D., ki brez dvoma, kakor tudi gledališče ima svoj problem z državo, kljub temu, da iz zakona št. 46 črpa le 190 milijonov, je iz prvega, najbolj pomembnega nakazila tudi z ozirom na takratne stiske ustanov, črpal levji del: 950 milijonov lir proti 1.692, ki so bili porazdeljeni med ustanovami. Ustanove, ki si dovoljujejo včasih brezo-bizirno napadati SSO, naj vedo, da jim stojimo ob strani. Pozorni smo na njihove proble- me in jih skušamo reševati. Rabimo pa njih sodelovanje in ne prepirov. Ne morejo se pa vmešavati v odnose SKGZ in SSO, ki so že itak dovolj zapleteni, da jih sami ne razumemo: Naj le omenim, da ne poznam dogovorov, katere naj bil bil SSO kršil. Ce kak dogovor obstaja prosim, da se ga objavi. Ta nam bo v veliko pomoč tudi v iskanju tistega prepotrebnega skupnega jezika, katerega si ga naši ljudje tako globoko in upravičeno pričakujejo. Končno upam, da nam bo uspelo priti v najkrajšem času do skupnega pozitivnega dogovora z SKGZ. Marija Ferletič Ustanove SSO SKGZ GM 278 652 E. Komel 175 — Sola Speter 273 361 Slori 72 150 NSK 114 237 SSG 173 361 mediji 676 950 Skupaj 1.761 2.711 ŽOLA / TRIT1SOČGLAVA MNOŽICA OHROMILA MESTNO SREDISCE Dijaški protest se je preselil iz šol na ulice Psovke fašistov so utišali naši, pa tudi italijanski dijaki Po zasedbah šol se dijaški protest še ni polegel, nasprotno, včeraj je spet zajel vse višje srednje šole s poulično manifestacijo, ki je ves dopoldan ohromila mestno središče. Po ocenah sil javnega reda se je sprevoda udeležilo približno 3.000 tržaških dijakov, ki so se jim pridružili tudi mladi iz drugih krajev dežele: 200 jih je prispelo iz Tržiča (kjer so pred dvema tednoma prvi v naši deželi zasedli šole) in iz Gorice, prav toliko pa iz Vidma in Cer-vinjana. Dijaški sprevod je krenil z Oberdankovega trga malo pred 10. uro, namenjen je bil na Trg Unita, kjer pa se je istočasno odvijala solidarnostna manifestacija z Bosno. Zaradi tega so sprevod u-počasnili, da je prispel na osrednji trg po poldnevu, zaradi tega pa je bil promet v mestnem središču skoraj popolnoma ohromljen ves dopoldan. Razlogi za protest so znani in so jih poudarili tudi na zaključnem zborovanju pred občinsko pa-taco, kjer je spregovoril tuni furlanski dijak, ki je Podprl enotnost vseh mla-nih v deželi. Dijaki se po-tngujejo za ohranitev in razvoj javnega šolstva, ki ga ogrožata tako vsedržavni finančni zakon, iz katerega so črtali 1.200 milijard lir za šolstvo, kot tuni deželni sklep, po katerem bodo namenili 40 od-st- prispevkov zasebnim Solarn in samo 60 odst. javnim zavodom. Poleg tega dijaki zahtevajo, naj bo šolski sistem bolj pozoren na »uporabnike« t.j. na dijake, ki bi jih morali obravnavati kot osrednji subjekt šole. Zahtevajo tudi bolj kvalificiran pouk in posodobljene učne programe, takojšnje izvajanje na vseh šolah dokumenta o pravicah in dolžnostih dijakov, in še podporne lekcije skozi vse leto za manj sposobne, obnovitev struktur in poslopij z dosledno uvedbo pripomočkov za fizično prizadete dijake, ter uveljavljanje od ustave zagotovljene pravice do šolanja tudi za manj premožne. Manifestacije so se udeležile vse tržaške šole, z nekaterih zavodov so sicer bila prisotna samo številna predstavništva dijakov, ker so nekateri ostali na šolah. V sprevodu so bili tudi slovenski dijaki liceja Fr. Prešerna in trgovskega zavoda Žige Zoisa, ki so nosili transparent z napisom »Borimo se za boljšo šolo«, ter mladi z učiteljišča A.M.Slomška in tehničnega zavoda J. Stefana z dolgim in z lepopisjem nekoliko skreganim napisom »Studenti smo, ne predmeti, boljša šola, boljša prihodnost«. Sredi sprevoda je bila skupinica kakih 50 v črne jopiče oblečenih razgrajačev, ki so vihteli zastavo Triestine (!?), stegovali roke v rimski pozdrav in vzklikali žaljiva gesla, v katerih so največkrat omenjali iztrebke, kot se pač spodobi fašistom. Stalno so psovali tržaškega župana Illyja, ki so ga ozmerjali z narkomanom in titovcem (!), znesli pa so se tudi proti slovenskim dijakom s staro žaljivko »Sčavi de mer-da«. Do hujšega ni prišlo, ker so jim slovenski in tudi številni italijanski dijaki krepko odgovorili in jih utišali, ko so obmolčali pa jim je sprevod še zabru- sil ritmirano vzklikanje »zajci, zajci«, kar je za mlade fašiste verjetno huda psovka. Do izgredov ni prišlo tudi, ker so sile javnega reda vseskozi pozorno nadzorovale bolj »vroče« dele sprevoda. Poleg običajnih policistov in karabinjerjev je bilo včeraj prvič tudi 12 financarjev posebne enote za vzdrževanje javnega reda, ki se sicer ukvarjajo z vročekrvnimi navijači na nogometnih tekmah. Ko so se manifestanti razšli malo pred 13. uro, so napovedali, da s tem še ni konec dijaškega protesta. Vprašanja, ki so jih te dni mladi postavili v osredje pozornosti, še zdaleč niso rešeni. Napovedujejo nove proteste v deželnem merilu in vabijo tudi šolnike, naj se pridružijo gibanju, ki zagovarja obnovitev in izboljšanje javnega šolstva. POLITIKA / TISKOVNA KONFERENCA V Trstu zaživela Prodijeva »Oljka« Predstavitev pokrajinskega koordinatorja gibanja in koalicije levosredinskih strank Včeraj sta se javnosti predstavila novoustanovljeni tržaški Pripravljalni odbor gibanja Oljke in koordinator odbora Maurizio Fanni. S tem se je tudi formalno začelo delovanje zavezništva levosredinskih strank, kar bo privedlo do imenovanja 14 tržaških delegatov, ki se bodo udeležili vsedržavnega kongresa Oljke februarja prihodnjega leta. Na včerajšnjem srečanju sta nastopila tržaška predstavnika Prodijevega »Odbora za Italijo, kakršno si želimo« Ulri-co Bianchi za mesto in Marino Vocci za okolico. Ravno organizacija Romana Prodija je dala pobudo za novi politični kartel, ki ni stranka ampak gibanje ljudi, organizacij in strank za uveljavitev politike v plemenitem pomenu besede. Tržaški koordinator Maurizio Fanni, 55-letni univerzitetni profesor finančnih ved, po rodu s Sardinije, sicer pa že skoro 30 let v Trstu, je orisal v glavnih obrisih politični okvir levosredinske koalicije, ki je za socialno državo, demokracijo, zaščito interesov šibkejših slojev, obenem pa tudi za gospodarsko učinkovitost in prilagajanje trendom razvitejše Evrope, za investicije v proizvodnjo in v izobrazbo. Na krajevni ravni to pomeni gospodarski in kulturni razvoj mesta, ki mora uveljaviti svojo mednarodno, obmejno in večkulturno vlogo. V najkrajšem bodo predstavili program gibanja, ki ga bodo analizirali s strankami zavezništva in tudi na javnih skupščinah z organizacijami in posamezniki, in ga nato preverili na kongresu februarja, nakar bo postal uradni program, s katerim se bo zavezništvo, ki se zbira okrog Romana Prodija, predstavilo volilcem. K tržaškemu gibanju Oljke je pristopilo 11 političnih strank leve sredine: Krščanski socialci, Demokratično zavezništvo, Dsl, Laburisti, Ljudska stranka, Pri, Pakt Se- gni, socialisti SI, Zeleni, Slovenska skupnost in Rete. V bistvu gre torej za stranke, ki so že prei-skusile sodelovanje pri predlanskih občinskih volitvah in tudi dosegle prepričljivo zmago. Na včerajšnjem srečanju so tudi izrazili solidarnost s stavkajočimi dijaki in razumevanje za zahtevo po izboljšanju šolskega sistema, ki je ključnega pomena za razvoj italijanskega gospodarstva in družbe nasploh. rSNE) ZAPOSLOVANJE / PODATKI SINDIKATA CISLh Vedno več ljudi brez dela Septembra je na Tržaškem iskalo službo kar 14.027 oseb Med začetkom julija in koncem septembra se je zaposlenostna krivulja na Tržaškem spet upognila navzdol. Število delojemalcev se je zmanjšalo kar za 972, to pa velja pripisati prvenstveno osipu delovnih moči v industriji, kjer jih je zmanjkalo nič manj kakor 200. To ni sicer nobena novost in trend se na žalost nadaljuje. Kakšen bo celoletni obračun, bomo videli januarja, gotovo pa ne bo zavidanja vreden. Res je, da so letos slabo vplivale na trg dela zlasti prigode v skedenj-ski železarni: delavce so najprej odslovili, potem spravili v režim mobilnosti, nazadnje pa spet zaposlili. Res je tudi, da je naveza Bolmat-Lucchini že začela jemati v službo sveže, mlade sile, toda učinki tega bodo zaznavni šele prihodnje leto. Prav tako pa je res, da močno škriplje v miljski ladjedelnici Cantieri Trieste (na prepihu je 26 uslužbencev), v tovarni jeklenih varovalk Orion (64 ljudi), v farmacevtskem obratu Don Baxter (od 136 zaposlenih jih pojde 60 v dopolnilno blagajno), v Telettri, ki se bavi s telekomunikacijami (60 nameščencev naj bi bilo odvečnih), in še marsikje. Iz razpredelnice, ki so jo sestavili analitiki pri deželnem vodstvu sin- dikata GISL, je razvidno, da je ostalo število zaposlenih v kmetijstvu bistveno nespremenjeno, saj je znašala razlika med odslovljenimi in sprejetimi v službo +3, in da je bilo to razmerje na vseh drugih delovnih področjih (trgovina, obrt, turizem, storitve) negativno (-753). Ce prikazano sliko dopolnimo še s podatkom, da je bilo ob koncu septembra na seznamu čakajočih na delo natanko 14.027 imen in da je bilo med temi kar 4.799 mladih, ki so računali na prvo zaposlitev, potem je jasno, da ni nobenega razloga za optimizem. S tem soglaša tudi omenjeni sindikat, ki svari pred samoobjoko-vanjem in poziva k preverbi vzrokov za nastale razmere. Tembolj še, ker je položaj še slabši na Goriškem, kjer je število čakajočih na delo poskočilo za 15% (!), v videmski in porde-nonski pokrajini pa tudi ni ravno rožnat. Vzrokov je seveda več in niso le konjunkturne narave. Mednje je mogoče uvrstiti tudi okoliščino, da zaradi znanih političnih trenj se ni bilo mogoče začeti izkoriščati tržnega zaledja, ki nam ga je ponudila osamosvojitev Slovenije. Drago Gašperlin POMOČ ŽRTVAM VOJNE Bakla solidarnosti in miru potovala skozi naše mesto V Trst je včeraj prispela štafeta prostovoljcev z »baklo solidamosh in miru« za otroke, ki so postali žrtve vojne v bivši Jugoslaviji; v našem mestu so jo najprej predah predstavnikom patronata INAS-CISL, ki so dah pobudo za to solidarnostno manifestacijo in pri kateri so sodelovali tudi združenje Caritas iz kraja Borgo San Lorenzo iz Firenc in Motoclub iz Poggio-musca pri Mantovi. Za tem pa so »baklo solidarnosti in miru« prenesli na županstvo, kjer je odbornik Gianni Pecol Cominotto sprejel predstavnike voluntariata. Delegacija je bila iz razumljivih razlogov številčno omejena, pomen solidarnostne pobude pa je bil prav gotovo velik. Spremljala so jo tudi tri vozila z raznovrstnim blagom za bosanske otroke, ki so zbrani v begunskem taborišču pri Postojni in kamor so vozila tudi odpotovala. Na županstvu je odbornik Pecol Cominotto v imenu Občine pristavil svoj podpis na pergament, ki je potoval skupno z »baklo solidarnosti« in na katerem je bil z mastnimi črkami poudarjen pomen solidarnosti. PREVOZI / OSEMURNA STAVKA Pojutrišnjem skoraj ves dan brez avtobusov ACT Pojutrišnjem, 5. decembra, bodo uslužbenci medobčinskega avtobusnega podjetja ACT ostali osem ur križem rok. Avtobusi ne bodo vozili od 9. do 13. in od 17.30 do 21.30, kar pomeni, da nam bodo na razpolago samo zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Protest spada v okvir stavke nameščencev podjetij za krajevne potniške prevoze v vsej državi, ki bo ta torek v severnem, dan zatem v srednjem in nato še v južnem delu Italije. Gre za pobudo stanovskih organizacij FILT (CGIL), FIT (GISL) in UILTrasporti, ki bodo na ta način podkrepile naslednje tri zahteve: regionalizacija krajevnega potniškega prometa, kakor jo predvideva finančni zakon za leto 1996 in po kateri naj bi se država v bistvu ogradila od sleherne odgovornosti na tem pomembnem javnostoritve-nem področju, naj se spelje previdno in postopoma, kajti vse deželne uprave niso enako pripravljene na novo breme in se kaj lahko zgodi, da se finančna sredstva porazgubijo v čisto drugačne namene; vlada naj zajamči, da se bo obnovitev kolektivne delovne pogodbe odvila v skladu s sporazumom z dne 23. julija 1993, da torej stroški zanjo ne bodo bremenili tarif; uslužbencem omenjenih podjetij naj se korenito preuredi skrbstveni režim oziroma naj se ves ta delovni stan vključi v splošni pokojninski sistem, kot je bilo sicer že dogovorjeno med sindikati in izvršno oblastjo, a le-ta sporazuma se zmerom ni začela spoštovati. Novoletna potovanja PO ITALIJI IN TUJINI INORD ESTI Barriera Vecchia 15 tel. (040) 636757 - 636800 umik 6.30/12.30 15.30/18.30 sobota 8.30-12.00 MENJALNICA BUDIMPEŠTA od 29, decembra do 2, jantiMia 900,000 lir DUNAJ od 29. decembra dot januarja 950„000lir MUNCHEN in gradovi od29.decembra _ <°, w 850.000 ii BARCELONA od 29. decembra 890.0001, ISTANBUL in KAPADOKIJA od 26. decembra do 2 januarja ^SO.000 lir RIVIERA DEI FIORI CVETLIČNA OBALA od 29, decembra d°''w 650.000m POTOVANJE PO PUGUI od 28. decembra do 2. januarja 950,000 ii SILVESTROVANJE V MARCAH od 30. decembra do 2. januarja ^ QQQj. BOŽIČ in NOVO LETO v ROGAŠKI SLATINI od 23. decembra dol januarja ggQQQQ{ Predsednik Scalfaro odgovarja sindikatu Predsedstvo države je predalo zadevo pristojnemu ministrstvu za šolstvo Problem priznanja reprezentančnosti Sindikata slovenske Sole ostaja v središču pozornosti. V teh dneh je prispel iz Rima odgovor na pismo, ki ga je Sindikat slovenske šole v zvezi s tem poblemom dostavil predsedniku republike Oscarju Luigiju Scal-faru, ko se je mudil 3. oktobra na obisku v Gorici. »Dobro vam je znana občutljivost državnega poglavarja do zagotavljanja ustavnih pravic in še zlasti pravic etnicno-jezikovnih manjšin, saj njihovo izročilo in kulturno boga-stno predstavljata pomemben dejavnik za rast demokratične zavesti neke nacije,« piše v pismu, ki ga je po nalogu predsednika Scalfara podpisala načelnica urada za pravne in ustavne zadeve pri predsedstvu republike Giovanna Ferri. »Toda po drugi strani je treba obvezno upoštevati tudi meje, ki jih postavlja pravna ureditev, in konkretne možnosti ukrepanja predsednika republike v zadevah, za katere so pristojni drugi državni organi. Lahko pa vam vsekakor zago- tavljam, da je naš urad opozoril na problem ministrstvo za šolstvo, ki je sicer že bilo obveščeno o zadevi, ter ga prosilo, naj jo obravnava hitro in skrbno,« se zaključuje pismo. V bistvu je torej predsedstvo države predalo zadevo pristojnim organom, v konkretnem primeru šolskemu ministrstvu. To je seveda tudi povsem normalno. Upati je le, da bo opozorilo najvišje državne oblasti kaj zaleglo, da ne bi zadeva obtičala v kakem zaprašenem predalu. O velikih težavah, ki jih povzroča nepriznavanje reprezentančnosti SSS samemu sindikatu, a tudi Celotni slovenski šoli, je bil govor tudi na obenem zboru goriškega dela sindikata, ki je bil na sporedu predsinoCnjim v Gorici. Sicer pa bo o tem problemu govor tudi na srečanju SSS in Šolskega odbora z deželno odbornico za kulturo in šolstvo Alessandro Guer-ro, do katerega bi moralo priti v kratkem. Deželna uprava bi lahko pomembno pomagala pri priznanju reprezentančnosti SSS. POLITIČEN JUBILEJ 20-letnica stranke SSk Proslava bo danes v goriškem Kulturnem domu Slovenska skupnost bo danes proslavila 20-letnica svoje deželne organiziranosti. Proslava bo v Kulturnem domu v Gorici, Ul. I. Brass 20, z začetkom ob 16. uri. Poleg predstavnikov Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini in širšega deželnega po-litiCega življenja so svojo udeležbo napovedali zastopniki francoske in nemške manjšine iz Italije, slovenske iz Avstrije ter italijanske iz Slovenije, kakor seveda tudi predstavniki političnega življenja v Sloveniji. SSk pa se na proslavi ne bo samo spominjala preteklosti, temveč se bo skušala ozreti v svojo prihodnost in sploh v prihodnost slovenske manjšine v Italiji. V tem smislu bo predstavila svoje predloge za oblikovanje politične strategije Slovencev v Italiji. Pristaviti velja, da se bo proslava odvijal na dan, ko v Gorici doseže vrhunec tradicionalni Andrejev sejem in je mesto kar prometno. Da bi olajšali prihod na proslavo, so prireditelji poskrbeli za parkirišče le kakih 50 metrov stran od Kulturnega doma, kakor tudi za smerokaze, ki bodo zlasti iz tržaške strani vodili voznike tako, da se bodo izognili prometnim težavam. GOLDONIJEV TRG / DAR OBČINE PODKLOSTER Božično drevo že stoji Goldonijev trg od sinoCi krasi lepo božično drevo, ki so ga že drugič na pobudo Mitteleevropskega kulturnega združenja podarile Trstu dežele Alpe Jadrana. Skoraj 30 metrov visoko božično drevo je letos Trstu darovala koroška občina Podklošter. Koroške goste sta popoldne sprejela župan Illy in odbornik Damiani (na sliki), nakar je izpred občinske palače krenil sprevod, ki je z godbama iz Podkloštra in »Refolo« krenil do Goldonijevega trga, kjer je bila«uradna»predaja drevesa; po izmenjavi božičnih voščil sta zaigrali godbi, zapel pa je tudi mešani pevski zbor iz Podkloštra. Vila Cosulich: Italia Nostra sprejela predlog arh. Grisona' V sobotnem Članku o predlogih za obnovitev vile Cosulich na Greti smo zapisali, da je načrt izdelala arhitektka An-tonella Caroli, sicer podpredsednica tržaške sekcije združenja Italia Nostra. V resnici pa je slednja z interesom osvojila predlog o preureditvi omenjenega zgodovinskega in žal razpadajočega poslopja, ki ga je izdelal arhitekt Doria-no Grison za obnovitev stare in opuščene tržaške vile, ki je tudi poznana kot vila Rutherford. SKGZ / POKRAJINSKO VODSTVO Kam gredo finančne podpore iz Slovenije? Pokrajinska SKGZ ocenila tudi zasedbo slovenskih šol Potem ko so bili v Primorskem dnevniku objavljeni podatki o letošnji izredni finančni pomoči iz Slovenije za manjšinske inštitucije, je vprašanje dobilo odmev tudi na seji tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ, ki je izrekel zahvalo matični domovini za občutljivost, ki jo je izkazala v trenutku, ko je bilo delovanje manjšinskih ustanov resnično ogroženo. Prav je, je bilo soglasno ocenjeno na zasedanju, da je Javnost seznanjena s tem, kam gredo finančne podpore, ker se tako v odnosu do organizacij in ljudi, ki to pričakujejo, uveljavlja potrebna jasnost in se onemogočajo špekulacije. Pokrajinski odbor SKGZ pa je ob tem podčrtal tudi iz objavljenih podatkov nedvoumno izhajajočo ugotovitev, da je SKGZ v odnosu do včlanjenih organizacij povsem korektno opravila svojo dolžnost, potem ko si je za izredno intervencijo tudi vneto prizadevala pri slovenskih oblasteh. Zal ni mogoCe istega trditi za drugo krovno ograniza-cijo SSO, ki se ni držala sprejetega dogovora o enakovrednem finančnem prispevku za skupne institucije. Slednje so bile tako s strani SSO bistveno oškodovane, zaradi Cesar je mogoCe predvidevati, da se bodo morale omenjene inštitucije kmalu soočati z novimi problemi. Pokrajinski odbor je izrazil pričakovanje, da bo SSO za tako ravnanje dal prizadetim Članicam in javnosti ustrezna pojasnila. Na sestanku vodstva tržaške SKGZ je bil govor tudi o pravkar zaključeni zasedbi slovenski višjih srednjih šol. Ocena, ki je izšla iz razprave je, da so slovenski dijaki ravnali odgovorno in dobro organizirano, kljub vsem nasprotujočim si ocenam in dilemam, ali je bila zasedba umestna ali ne. Dejstvo namreč je, je bilo ugotovljeno v razpravi, da je na Tržaškem zasedalo trinajst šol in v tem okviru slovenski dijaki niso mogli biti izjema. Čeprav spričo Številnih odprtih problemov šole z eno zasedbo ni bilo pričakovati velikega uspeha, je bila akcija dijakov vendarle opozorilo na nevzdržno stanje, v katerem se nahaja šolski sistem. Slovenski dijaki so ob tem ponovno navezali stike z italijanskimi šolami in opozoriti tudi na specifiko slovenskega šolstva, ki doživlja vse hujše udarce. Njihova je tudi zasluga, da se italijanski dijaki niso dali speljati na limanice fašističnim provokacijam. Pokrajinski odbor je izrazil željo, da zasedba šol ne bi ostala le osamljena epizoda v prizadevanjih za rešitev šolskih problemov. Pokrajinski odbor je na seji razpravljal tudi o regulacijskem nacrtu tržaške občine ter s tem v zvezi o številnih ugovorih, ki so jih na občinsko upravo naslovili mnogi posamezniki, kot tudi strokovne organizacije, KZ in SDGZ. Glede na pomen tega inštrumenta, ki ureja življenje na teritoriju, pri Čemer so v ospredju tudi konkretni interesi manjšine, je tržaško vodstvo SKGZ podcrtalo potrebo, da se predstavljeni ugovori obravnavajo z vso resnostjo. Primorski dnmk Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 UT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PORTOROŽ / SINOČI Režiserju Jožetu Babiču nagrada za življenjsko delo V naše primorje je zopet zavel filmski veter. Včeraj se je v Portorožu sklenil 5. slovenski filmski maraton in podeljene so bile Badjurove nagrade, slovenski oskarji, ki nagrajujejo najboljše dosežke slovenskega filma. Jože Dolmark, Bojan KavCiC in predsednik žirije, režiser Jane Kavčič so takole odločali: zlato nagrado Metod Badjura z diplomo je prejel Miran Zupanič za celovečerni film Radio doc, ki je po mnenju žirije edini film celotne produkcije preteklega leta, ki učinkuje kot celostno in domišljeno delo. Srebrno nagrado Metod Badjura je prejel Metod Pevec za scenarij, sicer tudi režijsko svojstvenega filma Carmen. Brane Bitenc pa je dobil bronasto Badjurovo nagrado za kratki film Lojze se je zbudil, tako kot po navadi. Nagrado Janko Traven prejmejo so- delavci slovenske kinoteke za publikacije izdane v preteklem letu in posebno priznanje Metod Badjura pa je šlo Amiru MuratoviCu, Zvonku Čohu in Milanu Eriču za eksperimentalni animirani film Utrinki iz snemanja. Študentje AGRFT so letos ostali praznih rok zaradi slabe kvalitete predstavljenih izdelkov, zato pa je na filmsko prirejeni oder portoroškega Avditorija stopil režiser Jože Babic, ki se mu je slovenski film zahvalil s podelitvijo Badjurove nagrade za življenjsko delo. Predsednik društva slovenskih filmskih ustvarjalcev Marcel Buh se je v govoru nagrajencu zahvalil, da je bil s filmom Veselica začetnik jugoslovanskega družbeno kritičnega filma in poudaril Babičev psihološko niansiran realizem. Aleš Doktoric ČRNA KRONIKA / PRI OPČINAH Finančni stražniki prijeli štiri bosanske pribežnike Nezakonito prihajanje pribežnikov na italijnsko ozemlje je pojav, ki mu ni videti konca niti pri nas. Ni minil Se teden dni, odkar je vojaška obhodnica prijela v bližnid Bazovice 2 romunska državljana, ko so varnostni organi zdaj zasačili 4 Bosance v bližini Opčin skupno z njihovim vodičem. Pribežnike so tokrat prestregli finančni stražniki, in sicer na avtocestnem vstopu pri Opčinah. Četverica se je nahajala v volkstvagnu golf, ki ga je upravljal slovenski državljan - oCitno njihov vodic. Pri njem so namreč finančni stražniki našli valuto za vec kot pol drugi milijon lir vrednosti, ki je očitno predstavljala plačilo, ki ga je zahteval od pribežnikov. Četverica (en moški in tri ženke stari od 4 do 52 let) je prispela do slovensko-italijanske meje na tovornjaku, mejo je prešla peš po gmajni, na drugi strani pa jo je čakal že omenjeni slovenski državljan, Cigar istovetnost ni znana. Prijeten večer pri Čupi Pri jadralnem klubu Cupa je bil v petek prijeten kulturni večer. Bruno Volki Lisjak je namreč tokrat svojo knjigo o ribištvu predstavil klubskim soClanom. V uvodu je Vera Tuta Ban poudarila pomen povezave ter prepletanja športa s kulturo, nakar je spregovoril sam avtor. Sledil je izviren nastop Atitija Kralja, ki je s svojimi duhovitimi narečnimi pesmimi, posvečenimi Cupi ter pomorskemu okolju, pozabaval občinstvo. (Domeniš) Protestni shod Edinosti Danes od 11.30 do 12.30 bo v Trstu na sredini Trga Zedinjenja Italije 72. redno mesečno protestno zborovanje, ki ga priredi društveno-potitično društvo Edinost v znak protesta zaradi 47-letne zamude pri izvajanju ustavne določbe o varstvu jezikovnih manjšin. DSI prireja razstavo Slovenci v Londonu 1991-94 Društvo slovenskih izobražencev bo v ponedeljek, 11. decembra odprlo v Peterlinovi dvorani razstavo Slovenci v Londonu 1991-94. Gre za prikaz gradiva iz arhivov Slovenskega kriznega centra in glasila The Slove-nian Nevvsletter iz Londona o delu Slovencev v Veliki Britaniji za neodvisnost, mednarodno priznanje in vsestransko predstavitev Slovenije. O tem bo na večeru spregovorila arh. Jana Valencie iz Londona, ki si je razstavo zamislila in jo s sodelavci, pripravila. Na večeru bosta sodelovala tudi dr. Marko Havvtina in dr. Zvezdan Pirtošek, ki sta takrat delala v Kriznem centru v Londonu. V Času razstave bo v petek, 15. decembra, ob 18. uri pogovor o slovenskem kulturnem in političnem delavcu, Časnikarju Dušanu Pleničarju iz Londona ob 3. obletnici njegove prezgodnje smrti. LUPUSINFABULA / DELAVNICI, SREČANJE IN RAZSTAVA SALEŽ / V PETEK PROSLAVA Vsakdo si lahko sam ustvari svojo knjigo Dijake in vzgojitelje je pri tem vodila Valentina Lucchini KD Rdeča zvezda: 50 let uspešnega dela Osrednja proslava bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku - Nastop tudi dramske skupine Družina knjig je sila pisana, saj v njo sodijo grozne, skrite, vesele, žalostne, drzne, plahe in Se oi lahko naštevali. Gre sicer za nekoliko nenavadno družino, za družino Knjig brez pravil ... in brez meja, ki jo je včeraj tržaškim otrokom, star-gem in šolnikom delno Predstavila Valentina Lucchini. Knjiga, če se ji znaš približati, lahko razkrije nešteto skrivnosti. Najbolje, če se ji približaš od vsega začetka, se pravi, da si jo ustvariš. Kako se tej stvari streže, je na vabilo združenja Lu-Pusinfabula včeraj dopoldne v dveh delavnicah in popoldne na srečanju pokazala in povedala izkušena Valentina Lucchini s svojo sode-lavko-animatorko Patri- zio Marcato. V dveh delavnicah, ki sta potekali dopoldne v Gregorčičevi dvorani, so se z »grozno« in »skrito knjigo« soočili slovenski in italijanski srednješolci (foto KROMA). Združenje Lupusinfabula je namreč k sodelovanju povabilo prve razrede sve-toivanskih nižjih srednjih šol, slovenske Ciril-Meto-de in italijanske Coder-maz. Tako se je osnovnemu eksperimentu - ustvarjanju posebnega tipa »knjige brez pravil« - pridružil še element dvojezičnosti. Razrede so namreč pomešali, tako da so v delovnih skupinah skupaj ustvarjali slovenski in italijanski dijaki. Kot je povedala Valentina Lucchini, ki se je z dvojezičnimi skupinami mladih srečala že v Bocnu, včasih pride do jezikovnih »nesporazumov«. Izraz »libri imboscati« je v italijanščini povsem jasen v svojem dvojnem pomenu, v slovenščini besedna igra ni tako neposredna. Vendar pa so prav takšne delavnice, v kateri se prepleta veliko dejavnosti -ustvarjalno pisanje, igre z jezikom, ročne spretnosti - odlično sredstvo za vzpostavljanje stikov med različno govorečimi, ker se razlike premoščajo z ustvarjalno igro. Valentina Lucchini je doslej pripravila 22 delovno-igri-vih programov za otroke različnih starosti. Vsi slonijo na animiranem prikazu zgodbe, ki jo je treba nato na različne načine prenesti v knjigo. Tokrat se je poslužila dveh, in sicer progčama »Libri or-ribili« (Grozne-grozljive knjige) in »Libri imboscati« (Skrite ali knjige v gozdu). Popoldanski del pobude v Tržaški knjigami pa je obsegal otvoritev nadvse zanimive razstave Knjig brez pravil... in brez meja z obrazložitvijo dejavnosti, ki jo že več let razvija Valentina Lucchini. Na prijetnem dvorišču knjigarne, ki so ga primemo okrasili, je popoldne nastopila vila-čarovni-ca Patrizia Marcato, ki je čarala z barvami in tudi iz barv razbirala bodočnost vsakomur, ki se je prepustil igri. Kdor se včerajšnjega srečanja ni mogel udeležiti, si lahko še ves naslednji teden ogleda atraktivno razstavo v Tržaški knjigarni. VISOK ŽIVLJENJSKI JUBILEJ 90 let Ladija Podbrščka Visoki življenjski jubileji niso nekaj vsakdanjega. zato pa toliko bolj izstopajo, zlasti še, ko je jubilant ”naše gore list”. In t^k jubilant je danes Vladimir Podbršček, za prijatelje in znance preprosto Ladi, ki današnji dan začenja deseto desetletje svojega življenja, mladeniško živahen, prožen in svež. O našem jubilantu se da marsikaj zanimivega povedati, saj je njegovo življenje tako ah drugače povezano z lepim kosom naše preteklosti v tržaškem mestu. Rojen v Trstu, 3. decembra 1905 v družini matere Tržačanke, sestre že mnogo let pokojnega tržaškega zobozdravnika dr. Kovačiča, • in očeta, po rodu iz Kanala ob Soči, v tistih letih vodje Tržaškega podpornega in bralnega društva, katerega so fašisti raz-dejali prav na tisti dan, ko so zažgali Narodni dom. Sedež društva je bil takrat v Ul. Torrebianca, v stavbi, v kateri je izbajal tudi časopis Zenski svet. V slovensko Ciril-Metodovo osnovno šolo je hodil na Drevoredu XX. septembra v hiši, kjer je danes veleblagovnica Štanda, potem na pripravnico v Ul. Sv. Frančiška in še v Slovensko gimnazijo na Ul. Diaz, kjer je zdaj muzej Revoltella. Toda le dva meseca do zime 1918, ko je po prihodu Italije zapustil Trst, odšel v Maribor in tam leta 1926 po končani nižji gimnaziji diplomiral na Trgovski akademiji. Naslednje leto se je vrnil v Trst in leta 1928 odšel v Rim in tam služboval pri nekem trgovskem Podjetju polnih sedem let do leta 1935, ko se je spet vrnil v svoje rodno mesto. V Rimu skoraj nihče ni zmogel izgovoriti njegovega priimka, pa so ga zato kratkomalo Klicali ”il ragioniere”. Sicer pa je knjigovodstvo bil njegov življenjski poklic, saj se je po povratku v Trst spet zaposlil kot knjigovodja pri podjetju Buzzi et comp. na Ul. Ghega, pri katerem je ostal skozi vso vojno do osvoboditve, ko se je začel drugi del njegovega službovanja, tokrat pri takratnem podjetju UJVOD, za katero je razen v Trstu istočasno služboval še na pomorski agenciji v Semedeli, ki se je pozneje kot pomorska akademija preselila v Piran in je tam nekaj ur tedensko predaval knjigovodstvo, potem pa še v rudniku premoga v Divači do njegovega zaprtja. Poslej je do upokojitve in še čez, tja do leta 1992, vedno kot knjigovodja delal pri neki zasebni tvrdki, v Trstu. Tak bi bil približno delovni "curicu-lum” našega jubilanta, vzporedno z njim pa je teklo tudi ljubiteljsko udejstvovanje na narodnostnem področju. Leta 1927 je bil med soustanovitelji takratnega Tržaškega veslaškega kluba Sirena v Barkovljah in član do njegovega razpusta pod fašizmom, da bi leta 1974 bil spet med soustanovitelji obnovljenega Navtičnega kluba Sirena, bil nekaj Tet član njegovega nadzornega odbora, od leta 1984 pa je njegov častni član. Pred odhodom v Maribor je telovadil pri tržaškem Sokolu in bil član Sokola tudi v Mariboru, v prvih povojnih letih pa je bil od leta 1948 med predtelovadci na vehčastnih prvomajskih množičnih telovadnih nastopih na Stadionu 1. maja in tajnik telovadne sekcije pri takratni Zvezi društev za telesno vzgojo (UCEF). S Tržaško telovadno sekcijo je nastopil tudi na zadnjem sokolskem izletu v Pragi leta 1948, vedno družno z takratnim vodjem sekcije, znanim telovadcem Milošem Strgarjem. Obenem je bil tudi član Folklorne skupine, ki jo je vodila Olga Gorjupova. Dvakrat se je udeležil Titove Štafete od Sv. Ivana do Kopra. Pri tržaški Glasbeni matici je v šolskih letih obiskoval pouk klavirja pri Soncu in Mahkoti in potem učenje klavirja nadaljeval še v Mariboru. Po vojni je sodeloval pri svetoivanskem društvu Škamperle, pri katerem je bil njegov oče odbornik, med vojno pa je bil od vsega začetka pristaš in član Osvobodilne fronte in je ob 40-letnici OF tudi prejel posebno priznanje. Ladi Podbršček je v svojem življenju, predvsem v teh petdesetih povojnih letih, veliko potoval. Prekrižaril je vso Evropo vedno z nepogrešljivim fotoaparatom, saj je fotografija že od mladih let njegov hobi, kakor je po drugi strani ljubitelj glasbe in je še zdaj redni abonent koncertnih dvoran. Je tudi ljubitelj in še vedno vnet hodec. Ce vsaj dvakrat na leto ne obhodi med drugim tudi Blejskega jezera, katerega obiskovalec je že 50 let, mu kar nekaj manjka. Ni kaj reči, polna in vsebinsko bogata so bila ta dolga leta njegovega življenja. Seveda me je zanimal recept za njegov mladeniški napitek: »Ne kadim, vinčka le kozarček za kosilo in večerjo, mnogo hodim in vse me zanima. No, nekaj sreče pa tudi mora biti!« Vredno posnemanja, kaj menite? Vse najboljše Ladi, zaenkrat do naslednjega okroglega jubileja. Kulturno društvo Rdeča zvezda iz Saleža proslavja letos 50-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je društvo že izvedlo celo vrsto pobud, med katerimi zamisel o popravi spomenika padlim v vasi ter dvodnevni izlet v Mauthausen. Za prihodnji petek pa se člani društva vneto pripravljajo na osrednjo proslavo jubileja, ki se bo odvijala v športno kulturnem centru v Zgoniku. V ta namen je bila sestavljena tudi dramska skupina, ki bo izvedla veseloigro, k pevskemu zboru pa bodo pristopili še nekdanji pevci. Kulturno udejstvovanje se je v Saležu začelo že leta 1914, ko je bilo ustanovljeno društvo Bratska sloga, pri katerem sta sodelovala pevski in tamburaški zbor ter dramska skupina. V času fašizma pa je oblast prepovedala vsakršno kulturno dejavnost v slovenskem jeziku in tako je šaleško društvo leta 1927 dokončno prenehalo z delovanjem. Kljub temu so tudi v času vojne vaščani gojili ljubezen do materinega jezika in kulture. Pod vodstvom cerkvenega organista Hermana Miliča so se poleg cerkvenih pesmi učili tudi narodne. Prirejali so tudi prizorčke, ki jih je režirala domačinka Gizela Budin Pegan. Takoj po vojni je prišla do izraza želja po ustanovitvi prosvetnega društva. Na prvem sestanku 24. avgusta 1945 so določili tudi ime Prosvetno društvo Rdeča zvezda. Delovala je knjižnica, aktivna pa sta bila tudi dramski odsek in mešani pevski zbor. Pri društvu je izhajal stenski časopis Pravica. Prirejali so razne kulturne prireditve, proslavo ob dnevu slovenske kulture in dnevu žena, plese in predavanja. Leta 1948 se je društvo zaradi resolucije informbiroja razdelilo v dva tabora. Delovanje se je omajalo. Nastala sta dva pevska zbora, eden pod vodstvom Hermana Miliča, drugi pod vodstvom Janka Obada. Obnesel se je le en zbor, ki je ostal v šestdesetih letih edina kulturna dejavnost in ga je po zamenjavi Hermana Miliča vodil Janko Obad. Leta 1969 je društvo doživelo pravi preporod. Pristopilo je veliko mladincev, razširilo je delovanje na celotno območje zgoniške občine. Nastal je mladinski pevski zbor, skupno s športnim krožkom Kras pa je društvo izvedlo več prireditev, orientacijskih pohodov, izletov, tradicionalni ples na velikonočni ponedeljek. Leta 1979 je bila otvoritev društvenih prostorov v Saležu, kjer so se redno odvijale pevske vaje, seje, prireditve in razstave. Istega leta je pevski zbor prevzel Janko Simoneta. V naslednjih letih je deloval v raznih sestavah, moški, ženski in mešani. Leta 1978 je bila ustanovljena otroška folklorna skupina pod vodstvom Neve Ferluga z namenom, da bi v obliki igre in plesa približala mlade slovenski kulturi. Dve leti kasneje je začela delovati tudi mladinska folklorna skupina z vaditeljico Ljubo Vrtovec. V sklopu folklorne skupine je obstajal tudi tamburaški zbor pod vodstvom Maje Sutej. Bodisi otroška kot mladinska folklorna skupina sta imeli veliko uspeha, gostovali sta v različnih krajih v zamejstvu, po Italiji in bivši Jugoslaviji, vendar sta obe skupini v letih 1985-86 propadli. V tem obdobju je z vajami začel ženski pevski zbor s pevo-vodkinjo Marto Werk-Volk, ki je kasneje prevzela tudi mešani zbor. Januarja 1985 je bil ustanovljen otroški pevski zbor, ki je nekaj let deloval pod vodstvom Mare Milič. Ob 40-letnici obstoja je društvo priredilo v vsaki vasi drugačno prireditev in seveda osrednjo proslavo. Pomembna dogodka za društvo sta bila otvoritev športno kulturnega centra v Zgoniku, ki je služil številnim prireditvam v organizaciji Kulturnega društva Rdeča zvezda in športnega krožka Kras ter odprtje občinske knjižnice v Saležu, kjer je bila zelo uspešna otroška delavnica ur pravljic. Kljub raznim kulturnim prireditvam, kot so bili nastopi Karst brothers, New svving quarteta, Alpskega kvinteta, organizacija glasbenih revij in gostovanje dramskih skupin, pa kulturno delovanje ni zaživelo. Odziv obstaja samo pri okrnjeni skupinici ljudi, ostali ostajajo do društva apatični spremljevalci dogodkov. Nekaj Časa je sicer spodbudno deloval samo- stojen odsek društva Sazgo, ki je bil prvotno ustanovljen kot pustna koalicija, nato se je prelevil v družabnost, tako da je organiziral vrsto disko plesov, pustovanja in druge prireditve v zgo-niškem športno kulturnem centru. V zadnjih letih je društvo zabredlo v težave zaradi generacijske zamenjave kadrov po umiku starejših kulturnih delavcev. K društvu je pristopilo precej mladih sil, ki pa so bile za vodenje kulturnega društva povsem neizkušene in je bilo tako breme zanje pretežko. Kljub temu jim je uspelo izpeljati nekaj zanimivih pobud, kot so razstava Iz domače peči, glasbeni, filmski in literarni večeri, tamburaški teCaj, predavanja, otroška prireditev Vsi smo prijatelji, tečaj fotografije, stiki s Kinoateljejem iz Gorice, izlet v Rezijo s športnim krožkom Kras. Poleg tega je bilo društvo prisotno na vseh manifestacijah v občini. Pri društvu so v teku še zadnje priprave na osrednjo proslavo v upanju, da bo doživela primeren odziv pri publiki in da se je bodo udeležili vsi občani in ljubitelji kulture. (Bis) Xfarčevanje bo prova igra. Prihrani določen znesek in nagrada bo tvoja! Obišči TKB, spoznal boš novega prijatelja! D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVIIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA OPČINE / V PETEK ZVEČER Prvi jubilejni koncert MePZ Tabor-Primorec Drugi krog slavja bo v četrtek, 7. t.m. v Trebčah Na koncertih ob 10-letnici zbor nastopa v razširjeni zasedbi (foto KROMA) V izredno prisrčnem vzdušju je MePZ Tabor-Primorec izvedel prvega od dveh koncertov, s katerima proslavlja svojih prvih deset let uspešnega petja. V dvorani openskega Prosvetnega doma, v kateri se je v petek zvečer zbralo veliko starih in novih prijateljev, je zbor v razširjeni postavi pod vodstvom Matjaža Sčeka odpel program s skladbami štirih avtorjev. Zbor se ja namreč odločil, da svojo pomembno obletnico proslavi s starimi in novimi pevci - vabilu sedanjih se je odzvalo okrog 20 bivših članov - in s pesmimi Vremšaka, Lebiča, Merkuja in Kumarja. Pevskemu delu je sledila krajša slovesnost, nagovoru predsednice zbora Milene Padovan so sledili pozdravi gostov in čestitke. Za zaključek je seveda zbor moral zapeti še nekaj pesmi, program v celoti pa bo ponovil v četrtek, 7. decembra ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah, ki so -tako kot Opčine - zborova »rojstna vas«. I OPENSKA GLASBENA SREČANJA V znamenju Kurta VVeilla Nastopili bosta sopranistka N. Sgorbissa in pianistka E. Taverna S koncertom za glas in klavir, tretji zaporedni iz jesenskega niza, se nadaljujejo Openska glasbena srečanja, ki jih prireja SKD Tabor. Danes ob 17. uri bosta v Prosvetnem domu na Opčinah nastopili sopranistka Nicoletta Sgorbissa in pianistka Eli-sabetta Taverna, M se predstavita z izvirnim in neobičajnim programom. Koncertni spored je namreč v celoti posvečen liku skladatelja Kurta VVeilla, nemškega ustvarjalca, ki je zaradi svojih političnih idej moral zbežati iz nacistične Nemčije. VVeill je posebej znan, ker je bil tesen sodelavec pesnika in dramaturga Bertolda Brechta in je uglasbil njegove najbolj znane pesmi. Brechtova pesniška besedila imajo v glavnem izrazito družbeno-po-litično vsebino in Kurt VVeill je znal to sporočilnost prevesti v posebno in nadvse zanimivo glasbeno govorico. Nicoleta Sgorbissa se je po dokončanem glasbenem študiju za solopetje na tržaškem konservatoriju, kjer je več let nastopala tudi kot solistka šolskega zbora, posvetila predvsem sodobnim vokalnim repertoarjem in glasbi jazz. Aktivno in uspešno koncertno dejavnost po Italiji in Evropi usklajuje tudi s poučevanjem Leta ’93 je v duu s pianistko Taverna oblikovala koncertni spored skladb Kurta VVeilla in s tem koncertom sta obe glasbenici prejeli pomembna priznanja Koncertni del sporeda bosta izvajalki dopolnili s kratkimi predstavitvami, Id bodo smiselno uokvirile skladbe v zgodovinski, umetniški in družbeni čas, v katerem so nastale. Zaradi značilnosti koncerta, je pobuda, na željo izvajalk, glasbeni poklon 50-letnici osvoboditve. Nives Košuta VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 3. decembra 1995 ADVENTNA N. Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 14.29 in zatone ob 4.40. Jutri, PONEDELJEK, 4. decembra 1995 BARBARA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,2 stopinje, zračni tlak 1026,4 mb narašča, veter 25 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, vlaga 67-odstot-na, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 12 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Igor De Luisa, Matteo Cvenček in Daniel Starc. UMRLI SO: 89-letna Ema Klarič, 85-letna Zoe Stocovaz, 73-letni Giuseppe Pahor, 97-letna Maria Zuc-colin, 83-Ietna Virginia Požar, 30-letna Serena Del De-gan, 89-letna Albina Hirn-schrodt, 86-letni Giovanni Jugovac, 63-letni Sergio Kosir, 70-letna Stana Caharija, 84-letni Adeodato Gavani, 87-letna Ema Caharija. ^ LEKARNE NEDELJA, 3. decembra 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. dante 7 (tel. 630213), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. Gavana 11 (tel. 302303), Ul. delTOrologio 6-U1. Diaz 2 (tel. 300605), Istrska ulica 33 (tel. 638454), Trg Gavana 1 (tel. 300940), Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). PROSEK 161 (tel. 225141) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK 161 (tel. 251141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Borzni trg 12, Ul. Gavana 11, Ul. dell’Orologio 6-U1. Diaz 2, Istrska ulica 33. Lekarne odprte od 16..00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK 161 (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). Od PONEDELJKA, 4„ do NEDELJE, 10. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 OBISK ŠOLARJEV K. ŠIROK V OPENSKI BANKI Otoci nam pišejo Vsako šolsko leto obiščemo kako banko, zato smo si letos ogledali ope 3 se odpeljah sko hranilnico. Iz šole sino se od} avtobusom in izstopili na trgu Oberdan. Počakali smo openski tramvaj, se posedli in veselo opazovali mestu irvež skozi okna. Vožnja do Opčin je trajala približno pol me. Zelo lepo je bilo, ko se nam je odprl pogled na Trst in ves zaliv. Vsak izmed nas je hitel pripovedovati učiteljicama, kje je grad sv. Justa, kje univerza, kje je bazen »Bianchi«, kjer plavamo ob z blindirana vrata varnostne sobe. Od tu Skrinjice imela svoj ključ, od katerih ima eno kopijo banka, drugo pa klient. Glavni bla- rad za pošto, od koder pošiljajo obvestila klientom. Izredno zanimiv je bil stroj, ki pripogne list na tri dele, ga da v ovojnico, jo zalepi in odtisne žig za znamko in vse to v nekaj sekundah. Stroj za »notranjo pošto« pa nas je še bolj navdušil in kar nismo se mogli dovolj načuditi tej iznajdljivi napravi. Ma- nah, smo se peš napotili na vrt P nega doma, kjer smo pomalicali, se spet uredili in pripravili za vstop v banko, ki se nahaja v isti ulici, prav nasproti. Poslopje je moderno, veliko in lepo urejeno. Ze pred avtomatičnimi vrati smo razumeli, da je opremljena z vsemi tehničnimi novostmi. Ob vstopu nas je sprejel vljuden uradnik, ki nas je po- 1 vamost- skrinjice, kjer hranijo klienti svoje dragulje, vrednostne papirje in dokumente. Vrata te sobe Se odprejo samo s posebno razpoznavno kartico, ki je osebna. V notranjosti so bile na zidovih uavo podatkov. Tu so prišh na račun vsi, ki so jim všeč computer-ji. V tem uradu imajo veliko protipožarno omaro, kamor spravljajo pomembne podatke, ki jih morajo obraniti pred požarom. Vse je bilo izredno zanimivo in čas je hitro mineval, tako da smo obžalovali, ko smo se napotili proti sejni dvorani, kar je pomenilo konec obiska. Toda čakalo nas je veliko in prijetno presenečenje: zagledali smo obloženo mizo s slaščicami in ristnih in uporabnih pripomočkov za nas učence. /e slovili polni krasnih vtisov in bogati za veliko novih spoznanj. Učenci IV. in V. razreda OS »Karel Širok« Izberi ga tu. Dragulji > molalan OPČINE - TRST - NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465 Od teto 1949 Vaša Draguljarna ------ D MfNSiONf DIAMANTE SKD I. GRUDEN S pod pokroviteljstvom 8 -T-O S Zadružne kraške banke, v sodelovanju tuHMA s Kraško gorsko skupnostjo ivABKEzna vabi na ogled IV. RAZSTAVE “KAMEN Razstavljajo krajevni obrtniki in oblikovalci kraškega kamna v župnijski dvorani v Nabrežini od 7. do io. in v nedeljo, 17. decembra s sledeCim umikom: delavniki od 18. do 20. ure prazniki od io. do 12. ure ter od 16. do 20. ure KD I. GRBEC Skedenjska ul. 124 “Jutri pride sv. Miklavž! Kaj mi bo prinesel?“ Na Miklavževi razstavi knjig, ki jo otvorimo danes, 3. decembra, ob 16. uri si boste lahko zbrali lepo knjigo in si ogledali igrico, ki jo bodo prikazali mali igralci otroškega odra J. Stoka s Proseka - Kontovela. Pridite! Veselo bo! Razstava bo odprta tudi jutri, 4. t. m. od 15.30 do 17.30. KD S. ŠKAMPERLE vabi na REDNI OBČNI ZBOR ki bo jutri, 4. decembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7. Ob tej priliki bo odbor razstavil darila in nagrade, ki jih je pevski zbor S. Škamperle prejel na turneji po bivši Jugoslaviji. Vabljeni člani in prijatelji! Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.15, 19.45, 22.15 »Clockers« , r. Špike Lee. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II profumo del mosto sel-vatico«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI 15.45, 18.45, 21.45»Bra-veheart - Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Mar-ceau. NAZIONALE 1 - 10.30, 11.30 in 15.00 »Un uomo chiamato Flintstones«, risanka; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, 24.00 »Mal con uno sconosciuto«, i. Antonio Banderas, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15. 24.00 »Io no špik inglish«, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE 3 - 15.15 »Mowgli - II libro della giungla«; 17.00, 18.40, 20.30, 22.15, 24.00 »Nel bel mezzo di un gelido inver-no«, r. Kenneth Branagh. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »Amiche« i. Chris O’Don-nell, Minnie Driver. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mortal Kom-bat«, i. Christopher Lam-bert. CAPITOL - 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Trap-pola sulle montagne roccio-se«, i. Števen Seagal. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Terra e li-berta«, r. Ken Loach, i. lan Hart, Rosana Pastor. LUMIERE - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »La seconda volta«, i. Nanni Moretti. Družino Leghissa iz Cerovelj je razveselilo rojstvo prvorojenčka Emiliana Antonelli in Valterju čestitamo, malčku pa želimo vso srečo in obilo zdravja elani SKD Cerovlje-Mavhinje Prikolesaril je Gregor Očetu Zdravku in mami Alenki čestita sekcija Slovenske skupnosti občine Zgonik □ OBVESTILA SRENJA DOLINA in KD V. VODNIK, Mladinski krožek, Majenca, Zadruga Dolina in Zadruga Dolga Korona vabijo vse vaščane in vašCanke, da se udeležijo na Brdu v okviru projekta Dolina 2000. Zbirališče danes, 3. decembra, ob 8. uri na zgornji cesti pri “stari Stalci". OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za šolstvo in kulturo, soba št. 2 (tel. št. 6703111) od 9. do 11.30 do petka, 15. decembra t.l. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV opozarja, da je bilo srečanje predstavnikov cerkvenih pevskih zborov napovedano za danes, 3. decembra, ob 16. uri na sedežu Zveze v Ul. Donizetti 3 v Trstu odloženo na poznejši datum o katerem bodo pravočasno obveščeni. UPRAVA občine Dolina obvešča, da bo JAVNI SESTANEK v Srenjski hiši v Prebenegu v torek, 5. decembra, ob 20. uri. DSU iz Trsta in za Gorico, ZVI, ZAOG, Podporno društvo Rojan v sodelovanju s krožkom KRUT prirejajo TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST v veliki dvorani UGG v Gorici. Družabnost bo 28. decembra, ob 17. uri. Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu društev v Ul. Cice-rone 8 in 8/b, tel. št. 3720062. Zagotovljen je prevoz z avtobusom. Slovensko ©talno sledalisce George Tabori MEIN KAMPF Režija: BORIS KOBAL PONOVITEV Danes, 3. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED C RADIJSKI ODER in MLADINSKI DOM BOUUNEC vabita na ogled Mladinske operete v treh dejanjih mwmm Avtor: JERKO GRŽINCIC Izvaja: Mladinski mešani pevski zbor ROMAR društva MIK iz Črnuč pri Ljubljani Vodi: ALBINCA REBOLJ danes, 3. decembra, ob 16. uri v gledališču F. Prešerna v Boljuncu. M PRIREDITVE OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEZU vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM, ki bo bogatil nase prostore v torek, 5. decembra ob urniku knjižnice z veliko izbiro knjig, pobarvank in priročnikov. ZUPLJANI iz Trebe bomo slavili zavetnika sv. Andreja danes z darovanjem sv. mase ob 17. uri. Danes, 3. t. m. pa bo slovesna počastitev ob 10. uri. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah, MarijaniSCe in Zbori Vesela pomlad prirejajo danes, 3. decembra ob 19. uri glasbeni veCer, ki ga bodo v prvem delu oblikovale pevke Mladinskega pevskega zbora Vesela pomlad s folklornim programom z gostovanja po Rusiji. Sodelujeta organist Martin Vremec in harmonikar Denis Novato. V drugem delu bo nastopil KOMORNI ORKESTER IZ KAMČATKE, ki ga vodita Gregor)' Avvakumo in limar La-pinsch. Izvajali bodo skladbe Čajkovskega, Sviridova, KaCa-turijana, med drugim bodo zaigrali deset preludije Čajkovskega, ki v Italiji se niso bili nikoli izvajani. Koncert bo v dvorani DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na večer z župnikom Paskvalom Gujonom jutri, 4. t. m., ob 20.30 Večer o dogodkih v Matajurju bo uvedel Časnikar Giorgio Banchig Anuška velika izbira daril za prijeten božič Nabrežina 149 tel. 040-200082 f mmiLAvmvA ) m [Mms€MA BAM1LAJ HIŠNI TEKSTILNI ARTIKLI ZENSKO IN MOŠKO PERILO PIŽAME - HALJE - TRENIRKE ZENSKA OBLAČILA IN PLAŠČI v decembru odprto tudi ob nedeljah in ponedeljkih Ul. Ginnastica 22 Tel. 7600051 Finžgarevega doma v Marija-niSCu. Vabljeni! SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom. Do 10. decembra razstavlja DEMETRIJ GEJ. Ogled ob delavnikih med 16. in 20. uro ter ob prireditvah. SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del jutri, 4. decembra in v nedeljo, 17. decembra od 17. do 19. ure, v sredo, 20. decembra in v četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v druStvenh prostorih v Sem-polaju. KD KRAŠKI DOM priredi danes, 3. decembra MIK-LAVZEVANJE s prodajo knjig in predavanje slovenskega filma Pastirci s pričetkom ob 11. uri v Bubnicevem domu v Re-pnu. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - danes, 3. decembra v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 17. uri koncert za glas in klavir posvečen 50-obletnici osoboditve. Nastopili bosta sopranistka Ni-coletta Sgorbissa in pianistka Elisabetta Taverna z izbranim sporedom skladb, ki jih je nemški skladatelj Kurt VVeill sestavil na Brechtovih besedilih. Prisrčno vabljeni! KD LONJER - KATINARA prireja danes, 3. decembra tra-dicionlni celodnevni OTROŠKI DIRENDAJ. Zbirališče ob 10.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. Vabljeni osnovnošolci in otroci iz vrtca. BIVŠA DRUŠTVENA GOSTILNA V RICMANJIH vabi na ogled likovne razstave Lilia-ne Spirito do 10. decembra. SKD CEROVLJE MAVHEMJE prireja v torek, 5. decembra, ob 19. uri MIK-LAVZEVANJE za otroke v dvorani Športnega centra v Vižovljah. VeCer bo popestil Roberto Leopardi s svojimi lutkami. Otroci, ne zamudite, pridite! Angelčki bodo zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah jutri, 4. decembra od 20. do 21. ure. SKD VIGRED vabi na MIK-LAVZEVANJE z otroškim zborom Vigred in Robertom z lutkami v torek, 5. decembra, ob 17.30 v osnovno Solo v Sempolaju. Angelčki sprejemajo darila v ponedeljek, 4. decembra od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Sempolaju. OTROŠKI VRTEC in osnovna Sola iz Barkovelj v sodelo- vanju s kulturnim društvom vabita na ogled igrice PETER IN VOLK, ki bo ob priliki mik-lavževanja sredo, 6. t. m., ob 14. uri v prostorih TPK Snena. KD UPA iz Bazovice prireja v Četrtek, 7. t. m., ob 20. uri v Bazovskem domu VECER O NARAVNIH ZNAMENITOSTIH AMERIŠKEGA JUGOZAHODA, ki jih bo prikazal Lojze Abram.Vabljeni! V ČETRTEK, 7. t. m., ob 16, uri bo na Visoki Soli modemih jezikov za prevajalce in tolmače (Ul. D’Alviano 15) bo predavala dr. Alenka Sivic -Dular o slovenskem etimološkem slovarju. Vabljeni! GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONCERT pod vodstvom Marina MarsiCa v nedeljo, 10. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču F.Preseren v Boljuncu, MePZ PRIMOREC-TABOR vabi na KONCERT OB 10-LET-NICI pod vodstvom Matjaža Sceka, v Četrtek, 7. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Na sporedu pesmi Merkuja, Kumarja, VremSaka in Lebiča. Vabljeni! H ČESTITKE Nevi ji, Robertu in Maji se je pridružila mala NIKA.Srecni družini Čestitke, novorojenki pa želi veselo in srečno življenje KD Primorsko -Mackolje. HI SOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. IVAN vabi na predavanje dr. Viljema Scuke na temo SODOBNI PRISTOP K PROBLEMOM ŠOLANJA, ki bo v torek, 5. decembra, ob 18. uri v prostorih osnovne Sole O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4. MALI OGLASI tel. 040-361888 VOLVO 460, letnik avgust 92 v dobrem stanju prodam za 16.000.000 lir, edini gospodar. Tel. na St. 0481/530407. FORD ESCORT Gliia 16 V, katalizator, letnik '92, 34.000 km v odličnem stanju prodam. Tel.St. 813814 ali 22917. PRODAM Sintetiser Jamaha DX-7 2 D s stojalom in kovčkom v odličnem stanju ■ ■ BARI 34 75 19 2 56 CAGLIARI 71 37 90 1 75 FIRENCE 56 59 7 68 19 GENOVA 2 50 32 18 26 MILANO 2 23 80 84 28 NEAPELJ 26 25 66 37 86 PALERMO 78 4 26 35 68 RIM 2 10 8 7 44 TURIN 21 4 36 n 64 BENETKE 67 6 25 77 54 ENALOHO X 2 X i 1 1 2 11 2 1 1 KVOTE 12 36.467.000,- 11 1.749.000,- 10 158.000,- Z A V A R IM O S T VAŠEGA STANOVANJA Vam v rekordnem času inštaliramo | najnovejše brezžične alarmne sisteme « Izredne PROMOCIJSKE cene! P&E project - OPČINE - tel.: (040) 214472 Za sodobnega moškega NOVO PRODAJNO MESTO J^porter Ul. Mazzini 43 - TRST (zelo malo rabljen). Tel. od jutri do Četrtka po 20. uri na St. 040/823054. GRADBENO podjetje prodaja žerjav Astom in mešalec za beton. Tel. St. 0481/639915. POKLICNA bolničarka nudi zdravstveno pomoč bolniku ali ostareli osebi. Tel. St. 213287. slaščičarna samt ho- nore zaposli vestno prodajalko-vajenko. Tel.ob poslovanju trgovine na St. 213055. DRUŽINA stanujoča pri Hipodromu išče osebo za varstvo majhnega otroka le tri ure dnevno, ob nedeljah ne. Tel. St. 948080. OBJ£g|^Smvo od ponedeljka do petka OB SOBOTAH tN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST- Ul. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 DIPLOMIRANA na fakulteti tujih jezikov z izkušnjo poučevanja nudi lekcije iz angleščine in španščine. Tel. 040/308089. GRADBENO podjete išče resnega zidarja. Tel. v večernih urah na St. 0481/42024. UČENO COS P. TOMAŽIČ iz Trebč iščemo rabljene slikanice, otroške knjige in družabne igre. Z njimi bomo popestrili nase šolske odmore v deževnih in mrzih dneh. Darovalcem se vnaprej zahvaljujemo. DAJEM v najem približno 2.000 k. m vinograda. Tel. st. 040/231704. HOTEL PALAČE v Gorici dajem v najem restavracijo 1. kat. (170-200 pogrinkov) z ločenim vhodom. Ponudbe poslati na Hotel Palače - C.so Ita-lia 63 - 34170 Gorica. AGRO - rmCA GLINŠČICA iz Boljunca obvešča cenjene kupce, da so v prodaji izvrstni Salmerini. Umik prodaje v ribogojnici: petek in sobota od OBVESTILO vsem kulturnim in športnim društvom sprejemamo vsak dan do 15. decembra 1995 na PUBLIESTU SRL Ul. Valdirivo 36 1- nadstr. - Trst ali po telefonu na št. 361888 od 8.30 do 12.30 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL L argo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 ERG PETROLI UL F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) 8. do 13. ure. Tel. št. 040/228297. NUJNO išCem zazidljivo zemljišče med Opčinami in Bazovico. PlaCam dobro. Tel. ob uri obedov na št. 948121. MILIC iz Zagradca ima odprt agroturizem še danes, 3. decembra. Zaprto ob torkih. Tel. št. 040/229383. OSMICO je odprl VValter Leghissa - Medja vas št. 16. Toti belo in cmo ter nudi prigrizek. V BORŠTU ima Igor Barut osmico. KMEČKI turizem pri Justu Škerlju v Saležu je odprt še danes, 3. t.m. V DOBERDOBU je Berto TonkiC odprl osmico. Toti belo in Crno vino ter nudi domač prigrizek. KUKUKEVI v Doberdobu so odprli agriturizem. Zaprto ob torkih in sredah. Vljudno vabljeni! DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Zapustila nas je naša draga Ginevra Požar por. Miklavec Žara bo položena v okostnjak vojaškega pokopališča v soboto, 9. t. m., ob 11. uri. Žalostno vest sporočajo mož Ferruccio, hči Mava, vnukinja Lara ter ostalo sorodstvo Trst, 3. decembra. 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob boleči izgubi drage mame in none izrekata občuteno sožalje Mavi in Lari družini Viđali in Di Lenardo t Ob smrti drage mame Marije Vere se najlepše zahvaljujemo dr. Danijelu Žerjalu za vso izkazano požrtvovalnost. Hčere Trst, 3. decembra. 1995 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Maria Smotlaka se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so se na katerikoli način poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala župniku g. Žarku Škerlju in zdravniku dr. Fajdigi ter osebju pnevmološkega oddelka. SVOJCI Mackolje, 3. decembra. 1995 ZAHVALA Mario Ciano Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 3. decembra. 1995 t Po krajši bolezni je tiho odšel k Gospodu naš predragi Jožef Pahor Pogreb bo jutri, 4. t. m., ob 12. tiri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šti-vansko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Ivanka, sinova Franko s Sandro in Stojan z Dario ter ostalo sorodstvo Stivan, Medja vas, 3. decembra. 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi očeta izreka Stojanu in svojcem iskreno sožalje Slovenska zamejska skavtska organizacija t Nepričakovano in na tiho se je poslovila naša ljuba Ema Klarič vd. Šuc (TISCEVA) Žalostno vest sporočajo hci Elda z možem Silvestrom, sin Lucijan z ženo Dani, ljubljena vnuka Rudi in Roberto, sestra Kristina z otroci in drugo sorodstvo. Pogreb bo v sredo, 6. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče v Mavhinjah. Vižovlje, Sesljan, 3. decembra .1995 Za drago teto Emo žaluje nečakinja Bogomila z družino ZAHVALA Ob boleti izgubi naše drage AnnamarijeCiacchi por. Grgič se iskreno zahvaljujemo dr. Ivanu Hrovatinu in svakinji Majdi za vsestransko nudeno pomoC. SVOJCI Fernetiči, 3. decembra. 1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst UL Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 OB 50-LETNICI OSVOBODITVE / ZBOROVANJE ZGODOVINARJEV Vpogled v dogajanja leta 1943 ali upor Davida proti Goljatu Poudarek na septembrskih dogodkih, po političnem in vojaškem propadu Italije - V avli Univerze odprta dokumentarna razstava IŽ3 OBVESTILA ii PREDSTAVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM priredi, skupaj s sorodnim društvom iz Trsta, tradicionalno silvestrovanje v veliki dvorani UGG na Battistijevem trgu. Prireditev bo 28. decembra ob 17. uri. Vstop samo z vabili. H_____ČRPALKE V KULTURNEM DO- MU jutri, ob 20.30, ”La Fortuna con effe maiu-scola”. Uvodna predstava decembrskih kulturnih prireditev pod pokroviteljstvom Občine. Gre za delo Eduarda De Filippa in Armanda Curcia, nastopa Carlo Giuffre. Vstopnice so na razpolago v turističnem uradu Appiani. Celodnevni mednarodni simpozij o drugi svetovni vojni in odporniškem gibanju na Goriškem in v Furlaniji je - po 22 letih premora po prvem- zbral v Sedejevem semenišču, zdaj sedežu Univerze, lepo število zgodovinarjev in raziskovalcev, ki svojo pozornost še vedno usmerjajo v to obdobje naše skorajšnje zgodovine. V razmeroma kratkem Času je sledil odličnemu nizu predavanj univerzitetnih profesorjev, ki so jih imeli v Gorici, na pobudo Tržaške univerze in go-riškega Inštituta za družbeno in cerkveno zgodovino na temo ”Od nacionalnih prerodov do krize demokracij”. Namenjen je bil profesorjem zgodovine srednjih šol na Goriškem za njihovo poglobljeno delo z mladimi, ki jim je zgodovinski spomin v učnih načrtih preveč okrnjen. Prisotnost srednješolcev, ob razumljivo velikem številu nekdanjih borcev, udeležencev odporniškega, partizanskega boja na Goriškem, je dajalo pose- ben ton Četrtkovemu zgodovinskemu srečanju. O Mussolinijevi toliko zaželjeni in izgubljeni II. svetovni vojni, o italijanskem političnem in vojaškem kolapsu tudi v Julijski krajini, ki je bila po kapitulaciji države nenadoma in neposredno vpletena v svetovni vojni spopad, je govoril Galliano Fogar, ki je povdaril največkrat pozabljeno dejstvo, da moramo za povojno tragična dogajanja iskati vzroke tudi v več desetletni fašistični represiji večinskega slovenskega in hrvaškega prebivalstva Julijske krajine, ki je bilo globoko prežeto z nacionalnim in antifašisticnirp duhom. Ko doseže v letu 1941 fašistično nasilje nad uporniškim prebivalstvom dežele vrhunec in Mussolini ob svojem zadnjem obisku v Gorici poduči generale italijanske vojske, da imajo pri CišCenju terena proste roke, doseže spopad med obema stranema kulminacijo. Partizanska politična in vojaška uprava je na Primorskem polno KRZNARSTVO pelliccerio Ul. Garibaldi 3 - GORICA - Tel. 0481/32363 • nerc • svizec • lisica • bober Po meri krojeni in gotovi krzneni plašči Ugodni plačilni pogoji NAGLUSNOST M Philips DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUŠNI APARAT JE GLOBOKO V UŠESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, ŠUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri OTTICA DOLOMITI Drevored XX Settembre 10 - Tel. 040/368275 vsako sredo 9.30 - 12.30 V avli Univerze so v četrtek odprli obsežno fotografsko in dokumentarno razstavo o Odporništvu - foto S.R. zaživela že pred 8. septembrom, ko mu je sledila vsesplošna vstaja slovenskega in hrvaškega naroda za priključitev k matici. To svojo željo so dokazali primorski ljudje tudi z oboroženim uporom proti Nemcem in z ustvarjanjem lastnega političnega vodstva Narodnoosvobodilnega sveta za Primorsko, ki je v sicer hudih dneh nemške ofenzive in mobilizacije uspel s svojim zakonodajnim delom voditi upravno in politično življenje osvobojenega dela Primorske. O tem Času je govoril prof. ljubljanske univerze dr. Tone Ferenc, ki je poslušalce seznanil tudi z dejstvom, da je bilo po 8. septembru med 16. novimi brigadami na slovenskem ozemlju kar 11. partizanskih brigad ustanovljenih na Primorskem. O razbitju Italije na tri dele - po njeni kapitulaciji - o njeni takratni trojni zgodovini je poslušalce pritegnilo predavanje prof. Guida D’Ago-stina z neapeljske univerze, ki je dal odporniškemu gibanju Italije tisti vsesplošen dragocen nacionalni okvir, s katerim se je Italija lahko odkupila. Da nemške okupacijske enote v Julijski krajini ne bodo imele lahkega dela je Himmlerja seznanil koroški gaulajter Reiner že 26. julija 1943, saj je bil sam odlično poučen o stanju na zasedenih območjih Slovenije. Koroški esesovski veljak uspe šele v začetku septembra prepričati nadrejene o potrebi vojaške zasedbe cone, takrat ko se tudi že v dnevnih poročilih nemškega generalštaba pojavljajo opozorila o uporniških akcijah na Goriškem. Goriška fronta je v polnem razmahu; tržiški delavci se skupaj s slovenskimi partizani na južni goriški železniški postaji junaško upirajo nemškim oklopnim enotam, ki prodirajo v mesto. Na griču Sv. Marka in na Vodovem hribu ter na Doma, v Cervinjanu, so ga pogrešali že od 21. novembra, včeraj pa so našli mrtvega v avtomobilu, na območju MartinšCine, na gozdni poti v kraju, ki mu domačini pravijo Fontane, precej stran od občinske, oziroma pokrajinske ceste. Smrt je nastopila že pred kakimi tremi dnevi. To je tragična zgodba 53-letnega Giovannija Tria, rojenega v Gra-dežu, s stalnim bivališčem v Cervinjanu, Borgo Salomon 20. Tria je včeraj zjutraj našel naključni sprehajalec, oziroma atlet, domačin iz bližnjih Poljan. Takoj ostalih okoliških gričih mladi fantje in dekleta iz slovenskih vasi junaško grabijo za puške, ki jih niso še nikoli videli. David proti Goljatu! Žrtev je bilo veliko med borci pa tudi med domačini, med nemočnim prebivalstvom. Gorele so hiše in vasi po Goriškem; vse do Brkinov in še dlje se je širil odpor proti nemškemu okupatorju. Hitler zahteva iz Berlina od podrejenih mir in red v priključenem Adria-tisches Kuestenlandu. Prof. Avgust VValtz s celovške univerze nas seznani z velikopoteznimi načrti oblastiželjnega gaulajterja Reinerja, ki bi zase želel celotno alpsko-jadransko področje; Koroško, Slovenijo in Julijsko Krajino. Vse povsod namešča le svoje zaupnike; koroške esesovske veljake, ki vedo, kako je treba ravnati z drugačnimi, manjvrednimi ljudmi. In tako vozijo vlaki, tovorne kompozicije iz Trsta in Gorice v nemška uničevalna taborišča, v iznajdbo nacionalsocialističnega režima, na tisoče Slovencev, Hrvatov, Italijanov, Furlanov in Judov. Prof. Marco Coslovi- je o najdbi obvestil pristojne oblasti, zaCel se je za take primere predvideni postopek. Nobenega dvoma ni, kakor se zdi, glede vzrokov smrti, saj je Tria v kabino avtomobila visa citroen napeljal gumijasto cev, priključeno na izpušno cev. Smrt zaradi zastrupitve s strupenim plinom je nastopila vsaj 72 ur pred najdbo trupla, je ugotovil sodni zdravnik. Truplo je bilo še kar dobro ohranjeno zaradi nizkih temperatur v zadnjih dveh dnevih. Preiskavo o tragičnem dogodku vodijo karabinjerji v MartinšCini. ch nas seznani s strahotnim dejstvom; prebivalstvo Julijske krajine znaša takrat komaj 3, 8 odst. vsega prebivalstva Italije, toda v Nemčijo jih je bilo odpeljanih 20 odstotkov. Za zadnji simpozij o Goriški fronti in dogajanjih v septembru leta 1943 najbolj zaslužen mož Silvino Poletio, nam je opisal stanje v takratni Gorici. Bilo je to mesto vojaških enot vseh vrst; od esesovskih do Cet-niških in onih iz S aloja, toda tudi mesto odpora in žrtvovanja. V takih tragičnih okoliščinah živijo njegovi prebivalci, v strahu pred zapori, pretepanjem, odhodom v tuje kaznilnice in v nemške krematorije. Toda tudi v takem Času je mogoče, kot je povedal ob zaključku srečanja Luigi Tavano: Narediti malo za vojno in veliko za mir. Mnogo je bilo duhovnikov in laikov v mestu in po vaseh, ki se niso ustrašili pomagati pregnanim in trpečim. Tudi o tem govorijo dokumenti in tudi ti bodo doprinos k najnovejši raziskavi tragičnega septembra 1943 na Goriškem in v Furlaniji. (D.M.) Še vedno v sporu V krožku Stranke komunistične prenove se nadaljujejo polemike, kdo je in kdo ni legitimni predstavnik. Po izjavi tajnika Goriškega krožka Romana se je v našem uredništvu oglasil gospod Stanko Maligoj, ki je bil na izrednem kongresu 19. novembra izvoljen za političnega tajnika ter nam dostavil sklepe kongresa. V pismu, kjer povzema dogajanje glede sklica in poteka kongresa, svari pred objavljanjem stališč in sporočil, ki ne bi bila podpisana od njega osebno. ______MARTINŠČINA_______ Tri dni mrtev v avtu Tragična odločitev 53-letnega delavca Danes so odprte naslednje bencinske Črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20 AGIP - Ul. Lungo Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO-Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birsi TR2IC AGIP - Ul. Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Repubblica 2 KRMOM AGIP - Drev. Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia POLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. HI Armata 58 VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 25. novembra do 1. decembra 1995. RODILI SO SE: Elia Esposito, Giulia Peressin, Davide Pisacane, Angela Donadio, Matteo Cadin, Te-resa Toros, Elisa Gonella, Stefano Chiarparin in Gio-vanni Bearzotti. UMRLI SO: 91-letna Ne-rina Casalini vd. Cobianchi, 90- letni upokojenec Mario Tess, 92-letna upokojenka Natalina Tonso vd. Pecora-ri, 65-letni upokojenec Luigi Mario Badin, 67-letni upokojenec Loris Sgubin, 91- letna upokojenka Isido-ra Prinčič vd. Anzelin, 73-letna upokojenka Fulvia Blasizza vd. Bmmat, 70-let-ni kmet Luciano Samar, 62-letna uradnica Liliana Marini, 87-letna upokojenka Alda Portelli, 69-letni upokojenec Franco Mocel-lini, 85-letna upokojenka Maria Luisa, 84-letni upokojenec Bruno Maran-goni, 76-letna upokojenka Leonina Businelli vd. Butti-gnon, 67-letni upokojenec Giusto Fabiani, 79-letni upokojenec Giuseppe elemente. OKLICI: podjetnik Silvio lerman in gospodinja Roberta Pintar, natakar Massi-miliano Gri in Martina Bri-sco, zdravnik Giorgio Stori in trgovka Vera Kulaj. POROČILI SO SE: trgovski zastopnik Andrea Codermaz in študentka Cecilia Eugenia Tolosa, delavec Davide luran in delavka Simona Nanut, podjetnik Corrado Frati in trgovska pomočnica Sabrina Nicolosi. H PRIREDITVE MKLAVZEVANJE bo v torek, 5. decembra ob 19. uri v župnijsi dvorani v Doberdobu, kjer pripravljajo igrico Kdo bo spremljal sv. Miklavža. Vabljeni. n RAZSTAVE V GALERIJI KINA VIT-TORIA razstavljajo na pobudo krožka Exit goriški slikarji Sergio Altieri, Ignazio Doliach, Franco Dugo, Luciano de Giron-coli, Alfredo de Locatelli, Mauro Mauri, Cesare Mocchiutti in Claudio Mrakic. Na psihološki fakul- . teti v Padovi je z odliko diplomirala Elena Codermazzi Iskreno ji Čestita družina Kovic -Codermazzi. PRISPEVKI NN iz Sovodenj je za Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem daroval 40 tisoC lir. Aldo Peršolja in Rajka Hmeljak sta prispevala 100 tisoč lir za izdajo knjige ob 50-letnici KD So-vodnje. KINO GORICA VITTORIA 11.15»Polli-cina«. Film za otroke. 16.00-18.00-20.00-22.00»Santa Claus«. Igra Tim Allen . Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00- 22.00- 22.00»Io no špik in-glish«. Igra P. Villaggio. TRZIC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00»A1 di la delle nuvole«. Rez. Michelangelo Antonioni (s sodelovanjem Wim Wen-dersaj. Igrajo John Malko-vich, Sophie Marceau. I I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340. LEKARNA V SO-VODNJAH dr. M. Rojec, UL I. Maja 76, tel. 882578. ZSKD GORICA v sodelovanju z Upravo Dijaškega doma “Simon Gregorčič ” in Odrom ’90 vabi na M1KLAVŽEVANJE v torek, 5.12.1995. ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. ZSKD - GORICA ^REFERENDUM / MESTNA DSL Enomesečni rok je mimo Odbor garantov se ni izrekel Uprava naj spoštuje Statut SV. GORA/ODKRILI ZNAMENJE SPRAVE Mejnik predvsem za prihodnost Spomin na vse žrtve vseh vojn Zadnji dan oktobra je odbor za razpis posvetovalnega referenduma glede gradnje šole -vojašnice za finančno stražo na letališču na občini vložil predlog za razpis posvetovanja in s tem dejansko sprožil točno določeno proceduro. Na to v posebnem sporočilu za javnost opozarja mestni odbor b*SL, ki dodaja, da ne bi smelo biti novih ali dodatnih ovir za razpis glasovanja. Člen št. 87/4 občinskega statuta nam-reč zelo jasno določa da jOora Odbor garantov izreci mnenje v roku tridesetih dni. Ce v tem roku ne izreče nobenega mnenja, se predlog za razpis referenduma smatra kot sprejet. Tako bi moralo biti”, ugotavlja mestno tajništvo DSL. Rok je že Potekel, saj ^o elani Promocijskega odbora Predlog vložili 31. oktobra, taCas pa so bili Predloženi tudi podpisi (1500). DSL pa že zdaj opozarja na možnost in Zanimanje za tradicionalni goriški sejem je med krošnjarji zelo veliko, žal Pa je prostor omejen, vsem m mogoče ustreči. Včeraj dopoldne je nekaj deset nezadovoljnih krošnjarjev, ki mso mogli postaviti svojih stojnic, priredilo odločno Protestno akcijo pred sedežem mestnih redarjev z zahtevo, da jim občina izda dovoljenje. Posegla je tudi Policija, (kvestura je samo kakih sto metrov stran) vendar pa se je zadeva po dobri uri medsebojnega Prepričevanja nekako uredba: krošnjarji so izjemoma lahko postavili stojnice ua ulici Alviano. 2e pred dnevi smo pisali, da je bilo vseh prošenj preko 600,' ugodili pa so lahko le do-mi tretjini to je 240. krošnjarji menda vztrajajo na stališču, da jim mora nevarnost, da bi tisti, ki si prizadevajo za gradnjo šole-vojašnice, tudi tokrat ravnali enako ali podobno kakor že pred tremi leti. Takrat je Odbor garantov o zadevi razpravljal izven določenega roka in zavzel negativno stališče. Na deželnem upravnem sodišču pa je bil vložen priziv. Sodišče o zadevi še ni razpravljalo. Bo treba tudi tokrat vlagati priziv ? Kaj lahko občani pričakujejo od občinske uprave? Najbolj preprosto bi bilo sprejeti dejstvo, da odbor garantov o zadevi ni razpravljal niti zavzel stališča. In seveda ustrezno ukrepati. Treba je torej upoštevati določila Statuta. Seveda vse to, Ce verjamemo v pravila demokratične družbe, ki jih je treba dosledno spoštovati, kakor je treba spoštovati voljo 1500 občanov, ki so s svojim podpisom podprli predlog za razpis referenduma. občina vsekakor dodeliti prostor, na občini, oziroma pri mestnih redarjih pa predpise tolmičajo drugače. Nerodno je ker bi se nespoorazumi lahko rešili V romarskem svetišču na Sv. Gori so včeraj opoldne blagoslovili "Znamenje sprave” - v steno vzidan lesen križ z napisom Concordia et Pax ter letnicama 1945 - 1995. Za postavitev znamenja sta si prizadevala Goriška dekanija in Goriško pastoralno ob- pravocasno. Sicer pa se je včeraj zares začel Andrejev sejem, ki bo trajal do jutri. Že včeraj so zabeležili živahen obisk - tudi zaradi ugodnega vremena - pravi moCje, v spomin vseh žrtev vseh vojn in to v letu ko proslavljamo 50. obletnico konca druge svetovne. Znamenje bo mejnik ob katerem se srečuje preteklost in začenja prihodnost, ki je možna le v slogi in miru, kar izražajo na obeležju napisane besede ter od- naval pa bo predvidoma danes in jutri. Na sliki - foto Studio Reportage - med protestno pobudo krošnjarjev pred sedežem mestnih redarjev. puščanju, kar izhaja iz simbolike (kriza). Goriška in novogoriška cerkev začenjata, oziroma nadaljujeta skupno pot, saj obe izhajata iz istega debla (Ogleja), sta na včerajšnji slovesnosti podcrtala goriški nadškof Bommarco in koprski škof Pirih, ki sta pred slovesnostjo, ki se je odvijala na zunanji strani bazilike, kjer je vgrajeno Znamenje sprave, maševala v cerkvi ter v nagovoru podcrtala pomen simboličnega spravnega dejanja za bodočnost narodov ob meji, "ki smo jo zmeraj smatrali ne kot pregrado, ampak kot most”. Kljub nekoliko neobičajni uri, se je na slovesnosti zbrala mala množica vernikov. Prisotni so bili tudi predstavniki krajevnih ustanov in raznih združenj. Tako sta se slovesnosti udeležila goriški in novogoriški Zupan, predsednica Pokrajine Marcolinije-va, senator Bratina in tudi načelnik urada za negovanje spomina padlih italijanskih vojakov gen. Cavazza. Predstojnika goriške in novogoriške Cerkve sta se po slovesnosti na Sv. Gori poklonila spominu žrtev v breznu nad Grgarjem. Na sliki - foto Bumbaca - včerajšnja slovesnost na Sv. Gori. HaNPREJEV SEJEM / POLEG PRAZNIKA POLEMIKE IN PROTESTI Krošnjarji "oblegali” mestne redarje Spor so zgladili s kompromisom: stojnice so lahko postavili v ulici Alviano NOVICE Miniavtobus vozi med Rdečo hišo in glavno pošto Zaradi Andrejevega sejma bodo avtobusi na progi št. 1 do jutri vozili po nekoliko drugačnem razporedu. nekaj sprememb je tudi glede postajališč na območju Travnika. Danes bodo avtobusi na omenjeni progi začeli voziti ob 8. uri s presledkom 25 minut. V popoldanskem Času bo prešle dk 12 minut. Jutri bodo avtobusi vozili ob upoštevanju prazničnega voznega reda, po potrebi bodo prilagodili število voženj. Podjetje posebej obvešCa, da je za obiskovalce sejma iz drugih krajev na razpolago miniavtobus (danes in tudi jutri) na relaciji RdeCa hiša (parkirišče) - glavna pošta. Vozil bo od 13.18 do 19.18. Vozovnico je mogoče kupiti direktno na avtobusu. Avtobus bo vozil po sledečem razporedu: RdeCa hiša, ul. Giu-stiniani, Travnik, Mamelijeva ulica, glavna pošta. Na sejmu Vite 95 bo danes posvetovanje čebelarjev Na razstavišču v ulici della Barca bo danes zadnji dan mednarodnega sejma trsnih in sadnih sadik Vite 95/ Poma 95. Živahen obisk pričakujejo že v dopoldanskem Času, saj se bo, s pričetkom ob 9. uri uri, odvijalo mednarodno srečanje Čebelarjev, ki ga prireja pokrajinski konzorcij. Včeraj sta bili v okviru sejma dve strokovni srečanji o vinogradništvu in vinarstvu. Zelo zanimiva je bila okrogla miza na temo Trta in vino v tretjem tisočletju. Obiskovalcem sejma svetujemo, da si poleg drugega ogledajo zares bogato in zanimivo razstavo (in pokušnjo) preko šeststo vrst sadja. Prevladujejo seveda jabolka. Sejem je odprt od 9. do 18. ure. Prometna nesreča v Krminu V prometni nesreči v Krminu - zgodila se je v petek zveCer - je bil težko ranjen 68-letni upokojenec Alfredo Plaino. Prepeljab so ga na zdravljenje v bolnišnico na Katinari, zdravniki so si pridržali prognozo. Plaina je zadel tovornjak, ki ga je vozil 25-letni KrminCan. Preiskava še ni zaključena. URARNA - ZLATARNA DRAGULJARNA Siolianni fucljs Ul. Rastello26-GORICA Tel. 530020 MENJALNICA CAMBIO s ISONTINO 3 venskega tolarja, hrvačke kune, madžarskega florinta, češke krone. Tel. 0481/536322-0x0481/531210 BETONPRESS FARRA D’ISONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice - sanitarije - kadi za hidromasažo - armature - kopalniška oprema - vrtna oprema - ter kamini POPOLNA RAZPRODAJA OD 29. NOVEMBRA DALJE ZARADI PRENOVITVE MANUFAKTURNE TRGOVINE MARTELLANI Gorica - Korzo Verdi 91 zavese - platno - modno metrsko blago - pregrinjala - odeje blago za notranjo opremo ©(s) (Tj© (2®% Prodaja ostankov na težo. V decembru odprto tudi ob nedeljah in ponedeljkih obvestilo občini _____MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI_ Bosanski Srbi proti prihodu Natovih vojakov Slobodan Miloševič obljubil podporo mednarodnim silam BOLEČI UDARCI TUĐMANOVI HDZ Opozicija vlada v prestolnici Novi zagrebški župan je Goran Granič BRUSELJ (Reuter) - Prvih 2500 vojakov zveze Nato, med katerimi naj bi bilo 700 ameriških, naj bi se po navedbah visokega ameriškega Častnika, ki spremlja Clintona na evropski turneji, na krizna območja nekdanje Jugoslavije napotilo v roku šestintridesetih ur. Predhodnica naj bi pripravila vse potrebno za namestitev mirovnega kontingenta, ki bo štel 60 tisoč pripadnikov. Prihod prvih vojakov Nata spremljajo negativne ocene oblasti bosanskih Srbov, ki so znova zavrnili daytonski mirovni sporazum. Nekaj tisoč Srbov, ki živijo v predelih Sarajeva, ki naj bi prišli pod nazor muslimansko-hrvaske federacije, je včeraj nadaljevalo proteste proti daytonskemu načrtu. Predsednik Clinton skuSa doseči podporo ameriškega kongresa načrtovani mirovni operaciji z zagotavljanjem, da ameriške enote ne bodo izpostavljene prevelikim tveganjem. Republikanski senator Dole je včeraj predsednika pozval, naj v kongresu predstavi konkreten načrt pomoči, ki naj bi bosanskim vladnim enotam omogočil vzpostavitev vojaškega ravnotežja. Ameriški podpredsednik Gore je izjavil, da bo program pomoči potekal vzporedno in da Natove mirovne enote ne bodo dejavno sodelovale v tem procesu. Clintonov optimističen nastop v nemškem oporišču, kjer je nastanjena ameriška 1. oklepna divizija, spremljajo ostre kritike francoskega Častnika ZN v Bosni Bacheleta, ki je daytonski mirovni sporazum označil kot Clintonovo predvolilno potezo, ki bo na terenu doživela neuspeh. Francoski predsednik Chirac je v pismu Clintonu zahteval dodatna zagotovila za sarajevske Srbe, ki naj bi v skladu z mirovnim sporazumom prišli pod nadzor vlade v Sarajevu. Francoske zadržke kaže razumeti predvsem v luCi nadaljevanja ameriško-francoskega spora o vlogi enot. Severnoatlantske zveze v zagotavljanju miru Bosni. Negotovost glede namestitve prvih mirovnih enot Nata spremljajo tudi vesti o hrvaškem požiganju srbskega imetja na območju MrkonjiC Grada, ki naj bi spet prišel pod nadzor bosanskih Srbov. Miloševič je v Beogradu sprejel delegacijo sedemnajstih elanov ameriškega kongresa iz demokratske in republikanske stranke. Vodja ameriške delegacije Susan Molinari je povedala, da so se pogovarjali o najnovejših dogodkih in ameriški vlogi v mirovni operaciji. Miloševič je izjavil, da bodo mednarodne sile uživale tako podporo ZRJ kot tudi Republike srbske. ZAGREB (G. G. in STA) - Tudmanova stranka je vCeraj v Zagrebu prvič po petih letih, odkar je na oblasti, dobila kar dva boleča politična udarca. Prvi je prišel z zasedanja mestne skupščine, drugi pa s protestnega srečanja, na katerem se je zbralo od pet do deset tisoč Hrvatov iz bosanske Posavine. Na prvem zasedanju mestne skupštine so združene opozicijske stranke za predsednika skupščine izvolile Zdravka Tomca, za zagrebškega Zupana pa dr. Gorana Graniča. Oba prihajata iz opozicijskih vrst - Tomac je elan Račanove Socialdemokratske stranke, Granič pa pripada Budiševim liberalcem. Do taksnega izbora vodilnih ljudi je prišlo kljub nasprotovanju HDZ, ki se zasedanja ni udeležila in ga je razglasila za nezakonitega. Na zasedanju je bilo navzočih 31 poslancev koalicije iz sedmih političnih strank, dva poslanca Hrvaške stranke prava in sedemnajst poslancev vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti pa se ga ni udeležilo. Po mnenju HDZ je župan še vedno njen elan Branko Mikša. Pričakuje se, da bo HDZ poskušala razveljaviti včerajšnje volitve. Hrvaški predsednik Franjo Tuđman je namreč izjavil, da ne morejo dopu- stiti, da bi se v Zagrebu oblikovala opozicijska oblast, ki bi se vpletala v državno politiko, ko pa Zagreb vendarle predstavlja četrtino Hrvaške, zlasti v gospodarskem smislu. Opozicija zavrača Tu-dmanov in hadezejevski odnos ter ga označuje za totalitarnega in enostranskega, saj je na lokalnih vobtvah v Zagrebu dobila več glasov kot vladajoča Hrvaška demokratična skupnost. V 50-članski mestni skupščini imajo združene opozicijske stranke 33 poslancev, HDZ pa samo sedemnajst. Hrvaški protestniki iz bosanske Posavine, ki so se zbrah v središču Zagreba, so protestirali proti daytonskemu sporazumu, po katerem naj bi večji del te pokrajine pripadel Srbom. Protestniki, večinoma ženske v črnem in revno oblečeni moški, so ob-tožib predsednika Tuđmana, da je »izdajalec naroda« in da je »podaril Posavino Miloševiču«. »Od parlamenta bomo zahtevali, naj predsedniku Tuđmanu prepreči, da bi odšel v Pariz in podpisal mirovni sporazum,« je dejal predsednik hrvaškega združenja za zaščito žrtev Zvonimir Separovič. Včerajšnji protest je bil največji od osamosvojitve Hrvaške leta 1991. NATO Sl ŽELI Z OPERACIJO V BOSNI DVIGNITI UGLED V VVashingtonu zaupajo Solani Španija je med najdejavnejšimi članicami Severnoatlantske zveze BRUSELJ - Ameriški državni sekretar VVarren Cliri-stopher, ki spremlja predsednika Billa Clintona v okviru njegove evropske turneje, se je včeraj sestal z novo imenovnim generalnim sekretarjem Nata Javie-rjem Solanom in z njim razpravljal o napotitvi Natovih enot v Bosno, kjer naj bi sodelovali v kompleksni operaciji zagotavljanja miru v nekdanji Jugoslaviji. Christopher je izrazil prepričanje, da bo Solana kot »odločen prvi mož Nata veliko pripomogel v najpomembnejši operaciji od njenega nastanka«. Nato močno upa, da ga bo načrt napotitve 60 tisoč svojih vojakov za zagotavljanje miru v BiH postavil za najpomembnejšo evropsko varnostno strukturo in zmanjšal čeza-dantska razhajanja. Predstavnik zveze Nato je izjavil, da bo bosanska akcija nedvoumno pokazala, da je Nato najpomembnejši, če ne tudi edini dejavnik evropske varnosti. Dodal je, da že napotitev vojske v Bosno, kar je prva akcija zveze na tleh države nečlanice, zgovorno kaže na spremembe, ki jih je organizacija doživela od konca hladne vojne. Severnoatlantski svet, ki je glavni oblikovalec politike Nata, je v petek odobril odhod 2600 vojakov, strokovnjakov za logistiko, ki bodo kot predhodnica pripravili teren v Bosni in na Hrvaškem za glavnino vojske. Kmalu po tej odločitvi so se na skupnem sestanku srečali veleposlaniki 16 držav članic zveze in Sveta ter končali več tednov trajajoče mučne prepire, ki bi bili na višku napetosti med Vzhodom in Zahodom nepredstavljivi. Sestanek je privedel do neuradnega soglasja o imenovanju Javierja Solane za generalnega sekretarja zveze, ki ga bodo dokončno potrdili v torek. Španija se je zvezi Nato priključila leta 1982 in še ni popolnoma vključena v njeno vojaško strukturo. Španski »zavezniki«, med njimi so najmočnejše ZDA, poudarjajo visoko mero dejavnosti Madrida v organizacijski strukturi Nata. Španija se udeležuje sestankov skupine za jedrsko načrtovanje in rednih sestankov vojaške komisije ter je veliko dejavnejša od Francije, ki je leta 1966 zrahljala svoje vezi z Natom. Francija je še vedno malce užaljena, ker njen kandidat danski zunanji minister Uffe Elleman-Jensen ni dobil podpore ZDA. Kakorkoli že, ostaja dejstvo, da se kaj takšnega ne bi moglo zgoditi v starih časih, kar potruje spremembe v Natu. Španska vojska v mirnih časih ne sodi pod skupno vojaško poveljstvo zveze, kljub temu pa je Španija požela veliko priznanj zaradi sodelovanja v mirovni misiji na Balkanu, v kateri sodeluje že skoraj od začetka. Španski veleposlanik pri Natu Carlos Miranda je izjavil, da je izvohtev 53-letnega Solane veliko priznanje španskim prizadevanjem v organizaciji. Zunanji in obrambni ministri članic zveze se bodo prihodnji torek sestali v Bruslju in sprejeli odločitev o napotitvi 60 tisoč vojakov v Bosno ter dokončno potrdili novega generalnega sekretarja. Zveza vidi v bosanski mirovni operaciji tudi priložnost, da pokaže, kaj zmore, hkrati pa pomiri Ruse, ki že od začetka nasprotujejo preveliki razširitvi zveze na nekdanje članice vzhodnega bloka. Največji presedan bosanske operacije pa je nedvomno zgodovinsko sodelovanje zahodnih vojaških sil v mirovni operaciji z nekdanjimi najveCjimi sovražniki Rusi. Jonathan Clayton/ Reuter r BEOGRAJSKI IN ZAGREBŠKI ODMEVI NA SLOVENSKO PRIZNANJE ZRJ -i Nekdanji jugoslovanski trg je najbolj dobičkonosen BEOGRAD (STA) - »Slovenija je svoj odnos do ZRJ vedno usklajevala z ravnanjem mednarodnih organizacij in vplivnih držav; ko so te zaostrovale svoja stališča o ZRJ, je tako ravnala tudi Slovenija, ko pa so stališča ublažile, je to storila tudi Slovenija,« ugotavlja Poltikin dopisnik iz Ljubljane Milan JakšiC in poudarja, da je tudi slovensko priznanje ZRJ posledica aktualnih mednarodnopolitičnih smernic. Dopisnik omenja, da so nekateri slovenski analitiki do priznanja ZRJ zadržani, vendar to ne more zasenčiti njegovega dolgoročnega gospodarskega pomena. »Nekateri slovenski gospodarstveniki so namreč dejali, da je nekdanji jugoslovanski trg ‘za Slovenijo najbolj dobičkonosen, pa če to prizna ah ne1,« navaja Ja-kšič. »Slovenija bo v prihodnje veliko bolj potrebovala ZRJ kot nasprotno, saj ima jugoslovanski trg 10, 5 milijona potrošnikov, slovenski trg pa je celo manjši od beograjskega. Te številke bo morala slovenska politika še kako upoštevati,« poudarja dopisnik Pohtike. Večernje novosti pišejo, da Slovenci ne prikrivajo, da so sprejeli sklep o priznanju zato, da jih ne bi kdo prehitel. Zagrebški dopisnik komentira srečanje med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom in ugotavlja, da je Thaler v dvorcu Bežanec dojel, da Slovenija s Hrvati ne more najti skupnega jezika. »Predvsem ga je razjezilo to, da nameravajo Hrvati zamenjati Prevlako za zaledje Dubrovnika, Sloveniji pa ne dovolijo, da bi v Piranskem zalivu dobila dostop do odprtega morja. Ko se je Thaler vrnil domov, so na seji slovenske vlade sprejeli sklep o priznanju ZRJ, kar je bil hitropotezni udarec proti hrvaški zunanji politiki, vendar brez večjega učinka,« ugotavlja dopisnik Večernjih novosti. »Sklep slovenske vlade o priznanju ZRJ je potrdil napovedi Milana Kučana, izgovorjene ob prepovedi ljubljanskega ‘mitinga resnice' kosovskih Srbov leta 1989, da je prvi december simptomatičen datum,« ugotavljata N. Kovačevič in N. O dalo vid v Naši borbi in se spominjata, da je prepovedi sledil srbski bojkot gospodarskega sodelovanja s Slovenijo. »Sklep slovenske vlade o priznanju ZRJ potrjuje, da čas zaceli vse rane - morda bomo v Srbiji lahko spet kdaj dočakali prihod vlaka slovensko-sr-bskega prijateljstva,« napovedujeta novinarja. Odločitev je posledica frustracij zunanje politike ZAGREB (STA) - »Odločitev Drnovškove vlade, da prizna ZRJ kot novonastalo državo, močno odmeva v slovenski javnosti, Id ji niso ušla opozorila, da je ta gesta dobre volje do Beograda prezgodnja,« poroCa Vlado Zagorac, dopisnik Večernjega lista iz Ljubljane v sobotni številki. »Presenečenje je večje tudi zato, ker je do priznanja prišlo še pred pariško konferenco, kjer bo sporazum podpisan. Kako hitro se je odločila slovenska vlada, priča tudi trditev novinarja Radia Slovenije, ki je v Bruslju spremljal obisk slovenskega predsednika Milana Kučana. Ko je Kučan evropskim sogovornikom pojasnjeval stališče svoje države o ZRJ in težave z nasledstvom SFRJ, ni vedel, da je vlada njegove države ZRJ že priznala,« piše dopisnik VeCemjega lista. Komentator zagrebškega Vjesnika Mihailo Nicota poudarja, da »za dobre poznavalce napoved Ljubljane, da bo priznala vlado v Beogradu, ni nepričakovana in je posledica frustracij, ki so v zadnjem Času bremenile slovensko zunanjo politiko«. Slovenska končna ocena demonskega sporazuma bo odvisna od verodostojnosti sporočil, da se tam niso pogajali v škodo Slovenije, Ljubljana pa želi še pred pariško konferenco razjasniti vprašanje nasledstva SFRJ. Komentator omenja, da je prav zaradi tega vprašanja slovenski zunanji minister Thaler zahteval sestanek s hrvaškim ministrom Graničem. »Thaler je od Granica dobil obljubo, da hrvaško priznanje ZRJ v Parizu ne bo pomenilo tudi priznanja Beogradu, da lahko nasledi vso lastnino nekdanje federacije. Naslednji dan so v Sloveniji objavili samo že prej ‘kuvertirano1 odločitev slovenske vlade o priznanju ZRJ, Thaler pa je ob tem dejal: ‘Pomembno je, da smo to naredili pred Hrvaško! '.« V zvezi z željo slovenskega gospodarstva po navzočnosti na »južnih« trgih bi po mnenju NiCote lahko rekli, da se slovenska parola dneva glasi: Yufta je najboljša! Pojasnjuje, da je Jože Mencinger v gospodarskem Časniku Finance uvedel termin Yufta za celotni trg nekdanje Jugoslavije. »Slovensko zanimanje za te trge ni ugasnilo niti med vojno, Yufta pa je - za Nemčijo - drugi slovenski zunanjetrgovinski partner. V trenutku, ko Slovenija še Caka pred zaprtimi vrati EU, so v Ljubljani odprli rezervni psihološki ventil, ki opozarja: pomembno je biti prvi, pa Čeprav na Balkanu! To je tudi pravi smisel ‘nenadne* odločitve o priznanju ZRJ. Torej: ne Efta, ne Cefta, naj živi Yufta!« ugotavlja Mihailo Nicota. MADŽARSKO-SLOVENSKO SREČANJE NA VRHU Prijateljstvo in dobro sodelovanje med dčavama Goncz in Kučan se zavzemata za boljši položaj manjšin LENDAVA - Tudi tokratno srečanje predsednikov Slovenije in Madžarske, Milana Kučana in Ar-Pada Goncza, je bilo prisrčno, prijateljsko in delavno hkrati. Ker je taksno tudi sodelovanje med državama, sta se predsednika udeležila pomebnega jubileja prekmurskih Madžarov, dvajsetletnice njihove organizacije. Prijateljstvo in dobro sodelovanje sta potrdila z besedami, da sta oba prišla domov. Predsednik prekmurskih Madžarov Jožef Balaško je dejal, da Slovenija vzorno skrbi za manjšine. Narodnost se ne Čuti zapostavljena, temveC je enakovredna povsod, zato je tudi zadovoljna, da )e predsednik Kučan sprejel pokroviteljstvo nad prireditvami ob njeni dvajseti obletnici. Pri tem pa predstavniki madžarske narodnosti opozarjajo tudi na naloge in težave, zlasti pri povezovanju z madžarskim gospodarstvom, izobraževanju in sodelovanju s predstavniki v novih občinah. Po pogovoru z vodstvom, na katerem sta predsednika govorila udeležencem konference, je veC navzočih razpravljalo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti madžarske narodnosti. Slovenski predsednik Milan Kučan je poudaril, da naša država skrbi za manjšine, ne glede na njihovo število. Dejal je tudi, da manjšinske pravice ne smejo biti odvisne od siceršnjih meddržavnih odnosov. Zavrnil je tudi poskuse, da bi zmanjšali sedanjo raven manjšinskih pravic, denimo pri dvojezičnih dokumentih in na drugih področjih. Madžarski predsednik Arpad Goncz pa je poudaril, da so matične države dolžne pomagati manjšinam. Udeleženci konference so se pogovarjali tudi o novih pogojih, ki so jih za tuje študente postavile madžarske visoke šole, saj bodo morali po novem biti leto dni pripravniki. Ta odločitev bo vsekakor prizadela tudi slovenske študente madžarske narodnosti, ki študirajo na Madžarskem. Srednje šole v sosednji Madžarski obiskuje 20 slovenskih Madžarov, visoke pa trinajst. Boris Hegeduš Predsednika Goncz in Kučan med srečanjem v Prekmurju (Foto: B. Hegeduš) NOVICE ševardnadze razpustil protiteroristično enoto TBILISI (Reuter) - Gruzinski predsednik Eduard Sevar-dnadze je razpustil protiteroristično enoto, saj so odkrili, da je bila vpletena v poskus atentata na predsednika. Minister za varnost Avtandil Joselijani je povedal, da je eden od višjih Častnikov v enoti sestavil bombo, ki so jo namestili v avto, ki je eksplodiral 29. avgusta. Atentat, v katerega so biti vpleteni tudi drugi pripadniki enote, je organiziral nekdanji vodja enote Igor Džoigadze. Sevar-hnadze je Džorgadzeja odpustil takoj po poskusu aten-in prevzel neposreden nadzor nad enoto. Joselijani )e še izjavil, da bodo sestavih novo protiteroristično enoto, v katero bodo vključiti tudi pripadnike prejšnje enote, ki z napadom niso bili povezani. Živahni kitajsko-mski odnosi PEKING (Reuter) - Podpredsednik kitajskega vojaškega odbora Liu Huaking, ki se je odzval povabilu mske vlade, je kljub težavnim katajsko-ameriškim in rusko-ame-riškim odnosom vCeraj odpotoval na enotedenski obisk v Rusijo. Njegov obisk je nastopil ravno v času, ko imata °be državi težave v odnosih z ZDA; Rusija se jezi zaradi Natove širitve v vzhodno Evropo in Natovih letalskih napadov v Bosni, katajsko-ameriški odnosi pa so napeti /nradi vmešavanja VVashingtona v človekove pravice na Kitajskem in zaradi nesporazumov v zvezi s Tajvanom. Tajvanski narodnjaki doživeli udarec TAJPEH (Reuter) - Tajvanska vladajoča Narodna stranka je na parlamentarnih volitvah doživela hud udarec, Čeprav je zanjo volilo 45 odstotkov volilcev in bo v 164-sedežnem parlamentu imela večino. Po letu 1945 so narodnjaki tokrat s 45-odstotno podporo dosegli najslabši rezultat. Generalni sekretar stranke je Povedal, da so bile za narodnjake volitve hud udarec, vendar jih je narod potrdil kot vladajočo stranko. Glavni zmagovalec volitev je opozicijska Nova stranka, ki je dobila 21 sedežev v parlamentu. Demokratska stranka napredka, ki se za razliko od Nove stranke in narodnjakov zavzema za neodvisnost Tajvana, bo V unela v parlamentu 54 poslancev. Sodni nalog za nekdanjega Predsednika SEUL (Reuter) - Južnokorejsko sodišče je včeraj izdalo zaporni nalog za nekdanjega predsednika Gun Do Kva-na zaradi njegove vloge v državnem udaru 1979 in mo-nji, do katere je prišlo na protestih maja 1980. Gun je še pred izdajo naloga dejal, da ne bo odšel na sodišče, grobo napadel predsednika Kirn Jong Sama in se odpravil v svoj rodni kraj, kjer ga slavijo kot heroja. Dodal je tudi, da ne bo sodeloval v procesu, saj je prepričan, da je odslužil svoje, njegov prihod na oblast pa je zaključena zadeva. Zaporni nalog je tožilstvo izdalo po tem, ko je pretekli mesec predsednik Kirn sprejel poseben zakon, s katerim je omogočil Cunovo kaznovanje. Laos ostaja zvest komunizmu VlENTIANE (Reuter) - Komunistično vodstvo Laosa š je včeraj zaznamovalo 20-letnico oblasti Ljudske revolucionarne stranke in izjavilo, da bo država v novo tisočletje vstopila v znamenju komunizma. Na skromni proslavi ob obletnici so voditelji povedati, da bo vladajoča stranka ohranila osrednjo vlogo tudi v prihodnosti oziroma naj bi jo celo okrepila. Njena |||| cilja sta tudi zagotovitev politične stabilnosti in družbenega reda v državi ter ohranitev osemodstotne §§§§ letne stopnje gospodarske rasti. PRESTRUKTURIRANJE MADŽARSKEGA GOSPODARSTVA Mrzel veter nad reko Donavo Anthony Robinson, Virginia Marsh Preteklo leto je bilo za Madžare v znamenju izgubljenih iluzij in žrtvovanja. Tako imenovani »golaž komunizem« je postal svarilni primer gospodarskega razcveta pod starim režimom, ki je bil financiran z zadolževanjem v tujini. Prva demokratično izvoljena vlada je podedovala »napihnjen« sistem socialne varnosti, a ji je primanjkovalo poguma, da bi ga oklestila. Toda v začetku letošnjega leta je socialistična vlada predstavila strog program varčevanja, ki sili Madžare, da se soočijo s kruto resnico, da so dolga desetletja živeti prek meja svojih gospodarskih zmožnosti. To je grenka izkušnja za milijone Madžarov, katerih povprečni mesečni zaslužek znaša 300 ameriških dolarjev in ki so se v zadnjih petih letih morati soočiti z obsežnimi gospodarskimi spremembami in socialno negotovostjo. Letos se bodo morali sprijazniti z enajstodstotnim znižanjem realnih plaC, medtem ko naj bi se te v letu 1996 znižale še za tri do štiri odstotke. To je logična posledica zasilnih ekonomskih in finančnih ukrepov ter tečajne politike, ki jo je vlada predstavila marca. Njen cilj je bil omiliti učinke nenehnega naraščanja realnih dohodkov pred volitvami leta 1994, ustaviti naraščanje uvoza in plačilnobilančnega primanjkljaja ter preprečiti večanje domačega in tujega dolga, ki bi lahko vodilo k inflacijskim pritiskom in naraščanju obrestnih mer. Dober začetek - vprašljiv konec Do začetka jeseni statistike kažejo, da so imeli sprejeti ekonomski ukrepi želene učinke. Predvsem izvoz se je zelo dobro odzival na 21-odstotno razvrednotenje teCaja v prvi polovici letošnjega leta. Živahnejša investicijska dejavnost je pomagala nadomestiti nižje potrošniško povpraševanje, ki je upočasnilo naraščanje uvoza in zmanjšalo pritiske v domačem gospodarstvu. Inflacijska stopnja in obrestne mere so se prav tako začele zniževati. Toda dolgoročni učinki sprejetega »varčevalnega nacrta« še vedno niso znani. Končni izid bo odvisen tudi od tega, ali se bodo delavski sindikati sprijaznili z znižanjem življenjskega standarda, ki ga prinaša »marčevski paket«, in od tega, ah bo vladajoča socialde- mokratska koalicija, ki jo vodi predsednik Socialistične stranke Gyula Hom, sposobna do konca izpeljati načrtovane reforme socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Obljubljene reforme so kljucni element v strategiji za zniževanje državnih izdatkov, obrestnih mer in stroškov financiranja visoke ravni domačega in tujega dolga. Nedavno porodio OECD o socialni politiki in politiki trga delovne sile na Madžarskem je pokazalo potrebo po reformi neučinkovitega pokojninskega sistema, ki je v letu 1993 požrl kar enajst odstotkov bruto domačega proizvoda, in po spremembi sistema socialne pomoči, ki je zahteval nadaljnjih pet odstotkov BDP. Socialne ugodnosti so preteklost Z marčevskim programom je vlada odpravila nekatere socialne prenose, uvedla obvezne prispevke za prej brezplačne izobraževalne in zdravstvene storitve ter obljubila, da bo do konca izpeljala strukturne reforme, ki zadevajo plačila in storitve državnih organov. Nekatere od sprejetih ukrepov je razveljavilo ustavno sodišče z utemeljitvijo, da je bilo tako naglo zmanjšanje socialne pomoči brez vnaprejšnjih opozoril v nasprotju z ustavo in slabo načrtovano. Proračun za leto 1996, ki je bil sprejet v skladu s priporočili Mednarodnega denarnega sklada, vključno z zmanjšanjem proračunskega primanjkljaja na štiri odstotke BDP (v letu 1994 je ta namreč znašal 9, 5 odstotka BDP), bo nadomestil izpad proračunskih dohodkov, do katerega je prišlo zaradi odločitve ustavnega sodišča. Socialni standard in plaCe državnih uslužbencev, učiteljev, zdravstvenih delavcev in drugih delavcev v javnem sektorju so se po padcu socializma nenehno zniževali, tako da so glasovi teh delavcev leta 1994 socialistom pomagali priti znova na oblast. Sandor Nagy, vodja madžarskih sindikatov, je odigral pomembno vlogo pri pridobivanju glasov za socialistično stranko. Zdaj ko se je umaknil iz sindikalnega gibanja, je videti nekoliko neodločen glede tega, ali naj sprejme položaj na ministrstvu, če bi mu ga ponudili, ali pa postane novi vodja levice. Predsednik Hom pa je pripravljen sprejeti kritike znotraj svoje stranke ter nadaljevati socialne reforme in privatizacijo, v upanju, da bodo ti ukrepi oživili gospodarstvo in zaCeh prinašati »politične dividende« še pred naslednjimi volitvami leta 1998. »Da bi znali ceniti to, kar smo dosegli, je treba vedeti, da smo odpraviti ugodnosti, ki so jih Madžari imeti za nedotakljive,« je povedal Hom, idejni vodja komunističnih reform, ki je na volitvah leta 1994 prenovljeno socialistično stranko popeljal k zmagi, zdaj pa ga obtožujejo krčenja socialnih pravic in nagle privatizacije v slogu thatcherizma. Lajos Bokros, nekdanji bankir, ki je postal finančni minister v marcu, ko je bil na mesto guvernerja centralne banke izvoljen Gyorgy Suranyi, je še ostrejši v svojih izjavah. »Zgodovinska naloga sociatistiCne vlade je krčenje držaVe blaginje.« Zmanjšanje vloge države v gospodarstvu in družbi najbrž ni tisto, kar so imeti v mislih volilci, ko so na zadnjih volitvah glasovali za socialiste. Toda Hom je poudaril, da so se gospodarske in socialne reforme na Madžarskem začele že v obdobju komunizma, pred padcem sovjetske nadvlade v vzhodni Evropi. Kam z javnim dolgom? »Ugotoviti smo, da je takratna vlada življenjski standard umetno vzdrževala na višji ravni s tujimi posojili, kar je nujno vodilo v gospodarske reforme, da bi Madžarska lahko odplačala svoje dolgove,« je v intervjuju povedal Horn. Po padcu komunizma leta 1990 je oblast prevzel konservativni Madžarski demokratski forum. Ampak vlada zaradi napadov levice, Ceš da je trdosrčna in nerazumevajoča, ni zmogla zmanjšati obsega socialne pomoči in učinkovito nadaljevati procesa hitre privatizacije, da bi zmanjšala izdatke javnega sektorja. Pred Madžarsko je težavno obdobje, a je na koncu predora vendarle opaziti luC. Dve desetletji zadolževanja v tujini sta Madžarski zapustiti najvišji javni dolg na prebivalca med nekdanjimi komunističnimi državami. Hkrati pa si je pridobila tudi velikanski sloves zaradi prefinjenih metod servisiranja javnega dolga in odličnega poznavanja finančnih trgov. Zaradi dobrega poznavanja zahodnih finančnih trgov in dveh desetletij previdnih, tržno usmerjenih reform si je Madžarska pridobila pomembne prednosti pred drugimi nekdanjimi komunističnimi državami pri privabljanju tujega kapitala, ki naj bi pomagal pri posodabljanju madžarskega gospodarstva in vključevanju Madžarske na svetovne trge. Kot posledica tega so v zadnjih petih letih zasebni vlagatelji vložiti v Madžarsko gospodarstvo deset milijard ameriških dolarjev kapitala, kar je skoraj polovica od skupaj 22 milijard tujih naložb na Madžarskem od leta 1990. Številne naložbe iz tujine VeC kot trideset od petdesetih največjih mednarodnih podjetij je vlagalo v madžarsko gospodarstvo. Mednje sodi tudi ameriška korporacija General Electric, ki je prevzela podjetje Tungsram ter izbrala Madžarsko za izhodišče svoje proizvodnje električnih svetil in razi-skovalno-razvojne dejavnosti v vzhodni Evropi. Nekatera nemška podjetja izdelujejo tehnološko zahtevne sestavne dele v tovarni na zahodu Madžarske, kjer proizvodnja teče nepretrgano 24 ur dnevno in sedem dni v tednu, v tovarni pa so zaposleni visoko usposobljeni inženirji in tehniki. Zahvaljujoč takšnim naložbam in strukturnim spremembam v nekdanjih državnih podjetjih, ki so se lastninila z neposredno prodajo strateškim vlagateljem, je madžarsko gospodarstvo doživelo velike spremembe na mikroekonomski ravni. Produktivnost v industriji je v zadnjih treh letih narasla za približno petdeset odstotkov, in to predvsem zaradi zaprtja in prestrukturiranja številnih državnih podjetij, ki so ustvarjala izgube, ter uvajanja novih tehnologij in metod vodenja. Letošnje boleče znižanje javnih izdatkov in premik od domačega povpraševanja k izvozu se že kažeta v nižji inflaciji in povečanju izvoza. Investicijska dejavnost narašča, kar ugodno vpliva na gospodarsko rast. Ge bo vlada sposobna do konca izpeljati zastavljene načrte in Ce je delavski sindikati pri tem ne bodo ovirali, bi Madžarska lahko bila na poti k stabilni gospodarski rasti še pred iztekom prihodnjega leta. EVROPSKA TURNEJA BILLA CUNTONA Pri vojakih v Baumholdm V Madridu o sodelovanju ZDA IN EU BONN (Reuter) -Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj v okviru evropske turneje iz Irske odpotoval v Nemčijo in se sestal z nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom. Clinton je popoldne nagovoril pripadnike ameriške 1. oklepne divizije, nameščene v nemškem oporišču Baum-holder, ki bodo sodelovali v mirovni misiji v Bosni. Pripadnike enote, ki so se borili že v zalivski vojni in bodo tvorili jedro ameriškega kontin-gena v Bosni, je Clinton nagovoril z besedami: »Tokrat ste poklicani, da služite miru. Vaše delo ne bo povsem brez tveganja, vendar bomo storili vse, kar je potre- bno za vašo varnost. Na vsak oboroženi izziv boste lahko odgovorili takoj in z ustrezno silo. Prepričan sem, da se boste uspešno spoprijeli z zahtevno nalogo.« Clinton je zbranim ameriškim vojakom in ameriški javnosti zagotovil, da »ameriški fantje« ne bodo postali ujetniki balkanske morije. Zvečer je Clinton odpotoval v špansko prestolnico, da bi z evropskimi partnerji uskladil slovesno deklaracijo o transatlantski skupnosti Združenih držav in Evrope. Predsednik je bil v večernih urah gost na večerji pri španskem kralju Juanu Carlosu. Danes se bo Clinton sestal s španskim premi-erom Felipejem Gonza- »Sedmim letom suše in lakote sledi sedem let obilja in bogastva, pravijo optimisti prosto po svetem pismu. Ameriški predsednik Bill Clinton je to časovno obdobje skrajšal. Po skoraj treh letih komaj opazne zunanje politike in očitno neuspešne notranje politike se nenadoma vse, česar se mož v Beli hiši dotakne, spremeni v zlato. Če je to navadna sreča ali pa sreča pogumnega, ni več pomembno - pomemben je uspeh. Za Clintona uspeh na naslednjih predsedniških volitvah, za Bližnji vzhod, Severno Irsko ali Bosno in Hercegovino pa je dovolj že uspeh sam po sebi.« Die Presse, Dunaj I I lezom in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. Na delovnem kosilu bodo dokončno uskladili besedilo deklaracije o novem transatlantskem sodelovanju. Deklaracija naj bi obsegala širok razpon vprašanj - od demokracije ter sodelovanja na obrambnem področju in področju varovanja okolja do preprečevanja trgovine z mamili in skupnega boja proti nalezljivim boleznim. Opazovalci pričakujejo, da bo velik del deklaracije namenjen vprašanju trgovinskega sodelovanja med Združenimi državami in EU. Dekla- racija bo najverjetneje kljub francoskemu ostremu nasprotovanju vsebovala predlog o oblikovanju skupnega transatlantskega gospodarskega prostora. Ameriški in evropski pogajalci so v preteklih dneh rešili večino spornih vprašanj, zlasti na področju trgovine s kmetijskimi pridelki, živili, polprevodniki in kemičnimi izdelki. Ameriški trgovinski pogajalec Micky Kantor je izjavil, da bo EU postopoma znižala carinske stopnje za nekatere kmetijske pridelke, polprevodnike in za približno 200 različnih kemičnih proizvodov. Kantor je potrdil, da bo- do Združene države umaknile tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji, ko bo ministrski svet EU potrdil sporazume. V deklaraciji bo predvidoma govora tudi o osrednji vlogi Nata v zagotavljanju varnosti na svetovni ravni, krepitvi vloge evropskih varnostnih mehanizmov, kot sta WEU in OVSE, in vlogi Združenih držav v mirovnem procesu na območju nekdanje Jugoslavije. Države bodo v deklaraciji podprle tudi mirovna prizadevanja na Bližnjem vzhodu, o čemer bodo razpravljali na konferenci sredozemskih držav ta teden. Svetin e, stare poldrugo stolet e Nevtralnost je v Švici še vedno sveta beseda ah pa kar sinonim za državo. S spremembami v Evropi po letu 1989, ko je izginila napetost med vzhodnim in zahodnim blokom, največja grožnja miru, se je morala tudi Švica prilagoditi novim razmeram. Po besedah predstavnikov zveznih organov švicarska nevtralnost ni več vodilo zunanje politike, temveč samo še njen instrument. Leta 1992 je parlament sprejel dopolnilo k zvezni ustavi, ki opredeljuje nevtralnost države in njene smernice. Švica se še vedno ne namerava priključiti nobeni vojaški zvezi, vendar pa njeno morebitno prihodnje članstvo v Združenih narodih ah Evropski uniji ne bo v nasprotju z nevtralno pohtiko države. Pri tem se bo Bern zgledoval predvsem po avstrijskem primem. Avstrija je namreč po dragi svetovni vojni razglasila nevtralnost po prilagojenem švicarskem vzorcu, kar pa je pomenilo, da je lahko vstopila v ZN in s 1. januarjem letošnjega leta tudi v EU. Učitelj se torej zdaj uči od nekdanjega učenca. Čeprav niso elani svetovne organizacije, so Švicarji spoštovah gospodarske ukrepe, ki jih je proti Iraku, ZRJ in Haitiju uvedel Varnostni svet. Dovolili so tudi prelete letal tipa Awacs in transportnih letal s Človekoljubno pomočjo, ki so opravljala svoje naloge v Bosni in Hercegovini. Seveda bo dokončno besedo o prihodnosti švicarske nevtralnosti imelo ljudstvo na referendumu, toda podobno kot v primera EU se bo moral tudi evropski varnostni sistem dokazati, da je učinkovitejši od tradicionalnega švicarskega sistema miliCniške vojske, ki je državo obvaroval pred vojnami v zadnjem stoletju in pol. Vojska, v katero so vključeni vsi moški v starosti od 20 do 42 let, višji častniki pa do starosti 52 let, je nedvomno povezovalni element Švicarjev. V Švici to ni samo puhla fraza, kot je bila v nekdanji Jugoslaviji. Vojaki so večinoma razporejeni v enote v bližini svojih domačih krajev, kar ni težko, saj je Švica majhna, častniki pa jim poveljujejo v njihovem materinem jeziku. Švicar služi voj- Janez Vouk sko v klasičnem pomenu besede samo petnajst tednov, ko dobi v naborniških učnih centrih osnovna znanja in vojaško opremo, ki jo ob koncu usposabljanja, vključno s puško, odnese domov. Potem ima vsaki dve leti tritedenske »osvežitvene tečaje«, podobne našim orožnim vajam, vendar z večjim poudarkom na učenju in spoznavanju nove tehnologije, dokler ne opravi deset takšnih tečajev. Švicarska vojska ni poklicna vojska. Poklicni vojaki so le najvišji generah in nekateri častniki s posebnimi znanji - na primer piloti lovskih letal in vojaški inštruktorji. Ostah vojaki in častniki imajo redne službe v gospodarstvu, velikokrat so njihove funkcije v vojski povezane s poklicem, ki ga opravljajo, in vsaj leto vnaprej vedo, kdaj bodo odsotni z dela zaradi vojaških obveznosti. Vojska ima pomembno družbeno funkcijo. Ker je vsak moški, razen redkih, ki so zdravstveno nesposobni za vojaško službo, vojak, je vojska okolje s hierarhijo, podobno družbeni lestvici v civilnem življenju. Kdor se dokaže v uniformi, ima večje možnosti za napredovanje tudi v službi ali pa v javnem življenju svojega kraja. Seveda so tudi med Švicarji ljudje, ki iz verskih ah moralnih razlogov zavračajo orožje. Se pred nekaj leti je bilo opore-čništvo kaznivo; kdor je zavrnil služenje vojaškega roka, je bil brez pretiranih pomislekov obsojen na zaporno kazen. Zdaj lahko mladenič, ki dokaže, da je nošenje orožja v nasprotju z njegovim prepričanjem, namesto v uniformi odsluži vseh 42 tednov vojaške službe hkrati v civilnih ustanovah, kot so bolnišnice, gasOske brigade in podobno. Po 42. letu starosti pa mora tako kot vojaški obvezniki stopiti v vrste civilne zaščite, organizacije, ki je podobno kot švicarska vojska med najbolje orga-niziranimi na svetu. Vendar Švica ni militaristična država. Med vožnjo z vlakom lahko potnik skozi okno kje opazi kakšen vojaški tovornjak ah terensko vozilo, parkirano pred garažo družinske hiše, tudi vojak z velikim nahrbtnikom in puško, ki teče po peronu železniške postaje, ni osamljen pojav, švicarske »znamenitosti« pa so nekaj povsem drugega. V mestih so to številne prodajalne, ki so razporejene po vzorcu: ure, ure, ure, švicarski noži, ure, čokolade, ure in spet švicarski noži. Popolnost, s katero Švicarji ponujajo svoje po vsem svetu znane simbole, je že kar pretirana. Pred dobrimi desetimi, leti je takrat umirajoči urarski industriji s poceni in zanesljivo uro svvatch uspel veliki met. Majhne, srednje, velike, plastične pa tudi kovinske, predvsem pa ekstravagantne in pisane »svo-čke« ponujajo že na vsakem koraku. Ker gre prodaja v tisoče, so si opomogli tudi proizvajalci dragih ur, ki še vedno najdejo kupce med bogatimi Arabci, Japonci in Američani. Zdaj se odpirajo še trgi v vzhodni Evropi, kjer je dovolj novopečenih bogatašev, ki se pač morajo pokazati v javnosti z nekajletno delavsko plačo na zapestju. Švicarji se zavedajo, da je njihovo gospodarstvo močno odvisno od svetovnih razmer, vendar pa so sposobni, da se, prav zato ker so majhni, vedno znova hitro in uspešno prilagodijo ter povlečejo dobiček. Mogoče bi lahko tudi Slovenija iz tega potegnila kakšen nauk ali dva. NAPOVED NOVIH STAVK V FRANCIJI Katastrofalne posledice Gospodarstvo ohromljeno PARIZ, COTONOU (Reuter, dpa) - Francoski minister za industrijo Franck Borotra je včeraj opozoril, da bo nadaljevanje stavkovnega vala v državi povzročilo katastrofalne posledice za nacionalno gospodarstvo in ogrozilo Številna delovna mesta. V ponedeljek naj bi se stavkajočim železničarjem in delavcem v javnih prevoznih podjetjih pridružili tudi delavci, zaposleni v državni finančni službi in na carini, uslužbenci francoskega Telekoma, zaposleni v bolnišnicah in nekaterih pariških šolah. Stavko napovedujejo sindikati delavcev letalskih družb Air France in Air Inter, v sredo pa naj bi stavkali tudi delavci podjetja Renault. Vlada bo poskušala prometne zagate v Parizu rešiti z najemom 1500 zasebnih avtobusov, ki bodo prevzeli funkcijo javnih prevoznih sredstev, pozvala pa je tudi k državljanskim protestom proti stavkam. Včeraj se je v benin-skem Cotonouju začelo šesto zasedanje organizacije La Francophonie, v katero je vključenih 47 francosko govorečih držav s 400 milijoni prebivalcev. Beninski predsednik Nicephore Soglo je v uvodnem govoru poudaril potrebo, da organizacija frankofonskih držav postane tudi politična sila na mednarodnem prizorišču. Po njegovem mnenju bo Coto-nou prelomnica v delovanju združenja, saj naj bi poslej več pozornosti posvetili gospodarskim vprašanjem in medsebojnemu sodelovanju. V sklepni izjavi srečanja naj bi poudarili predvsem problem ruandskih beguncev ter kulturno prevlado ZDA na področju filmske in televizijske industrije, čemur naj bi se frankofonske države uprle s spodbujanjem rabe francoščine v mednarodni trgovini, izobraževanju in na Internetu. Vprašanje dostopnosti informacij in z njimi povezanega družbenega napredka je v svojem govoru omenil tudi francoski predsednik Jacques Chirac. Sklepna izjava ne bo govorila o kršitvah človekovih pravic v Nigeriji, izognila pa se bo tudi vprašanju opravljanja jedrskih poskusov. La Francophonie bo na cotonoujskem srečanju oblikovala stalni sekretariat organizacije in v svoje vrste sprejela še dve članici - Moldovo ter nekdanjo portugalsko kolonijo Sao Tome in Principe. 1 liK NOVICE Washington opozarja Kairo KAIRO (Reuter) - V izbruhih nasilja, ki je spremljalo parlamentarne volitve v Egiptu, na katerih je že v prvem krogu zmagala Nacionaldemokrat-ska stranka predsednika Mubaraka, je bilo po pisanju časnika Al Abram ubitih najmanj dvanajst ljudi. Zaradi poročil, da je egiptovska vlada priprla več opozicijskih aktivistov, hkrati pa je na voliščih prišlo tudi do vrste nepravilnosti, so odkrito zaskrbljenost in nejevoljo izrazile tudi Združene države Amerike. Po še neuradnih podatkih je vladajoča stranka na volitvah dobila kar 123 od 136 sedežev v parlamentu. Sirija naj zaustavi Hezbolah JERUZALEM (Reuter) - Združene države, ki si že štiri leta prizadevajo za podpis izraelsko-sirskega mirovnega sporazuma, so pozvale Damask, naj skuša prepričati Hezbolah, da bo opustil raketne napade iz južnega Libanona na izraelsko ozemlje. Zato naj bi prihodnji teden Bližnji vzhod znova obiskal ameriški posrednik Dennis Ross. Ker so pripadniki proiranskega gibanja v zadnjih dneh večkrat obstreljevali židovska naselja na severu Izraela, je namestnik izraelskega obrambnega ministra Ori Orr včeraj opozoril, da se bo Tel Aviv morda odločil za »konkretne akcije«, s katerimi naj bi Sirijo in Libanon »spodbudili, da preprečita napade Hezbolaha na izraelsko ozemlje«. Orr, ki je govoril v oddaji izraelske vojaške radijske postaje, je opozoril, da bo morda treba izvesti operacijo, zaradi katere bodo sirska in libanonska vlada ter Hezbolah spoznali, da bodo »nazadnje potegnili krajši konec«. Čeprav se je več izraelskih ministrov po nedavnih napadih Hezbolaha zavzelo za ostre povračilne ukrepe, se premier Peres doslej zanje ni odločil. Džafna je dokončno obkoljena KOLOMBO (Reuter) - Včeraj je vladna vojska po večtedenskem obleganju z vseh strani obkolila uporniško prestolnico Tamilskih tigrov Džafno, vendar po izjavi tiskovnega predstavnika vojske središča mesta še ni zavzela, zato »operacija čiščenja« še poteka. V hudih spopadih je bilo po prvih poročilih ubitih 26 vladnih vojakov in 80 upornikov. Po pisanju obrambnega ministrstva bo vojska kmalu zavzela tudi središče mesta, kamor so se zatekli uporniki, »zato se bodo morali predati, ali pa narediti samomor«. Berem na prvi strani ljubljanskega Dela: »EU za Cim hitrejši podpis sporazuma.« Potem vzamem v roke Primorski dnevnik, ki ima daljši naslov: »Sprememba ustave o nepremičninah Pogoj za asociacijsko pogodbo,« m takoj ugotovim, da se nekaj ne sklada. (Mimogrede, domala vsi veliki italijanski dnevniki navajajo enako stališče). Pa ne, da smo ga polomili? Nato berem besedilo resolucije, ki jo je odobril evropski parlament in na katero se nanašajo omenjeni članki. V njej pod točko c Piše, da je Slovenija »dolžna spremeniti svojo zakonodajo tako, da bo tujcem dovolila prost dostop do nepremičnin, ki je zdaj dovoljen samo slovenskim državljanom«. Res ne vidim, kje je tu zelena luC... Kljub temu pa sbšim iz Ljubljane velik optimizem, iz katerega razumem, da bi Evropska uzveza lahko že jutri sprostila pridruženo članstvo Slovenije. ” Madridu pa pravijo, da tega vprašanja sploh ni na dnevnem redu Na prvi strani ljubljanskega Dela berem tudi oster napad na slovensko vlado, ker je priznala Zvezno republiko Jugoslavijo, Ceš da Beograd M izpolnil bistvenega pogoja, ki ga je postavljala Slovenija, to je, da se mora odpovedati zahtevi po državni kontinuiteti s prejšnjo Jugoslavijo. Ob podpisu Daytonskega sporazuma je na italijanski televiziji Pippo Baudo prekinil svojo oddajo za neposredni prenos dogodka, na slovenski televiziji pa smo ta prenos zaman Čakali. Domala vsi veliki slovenski mediji pa opozarjajo na razburjenje bosanskih Srbov in z ve-bkim poudarkom poročajo o manifestacijah proti Daytonu, tako da ima človek vCasih celo neprijeten občutek, da jim je žal, da je do spo-razuma sploh prišlo. TakorekoC, vojni smo se privadili in mir je motilni element te naše navade. Oziroma, z tirugimi besedami: na jugu Slovenije je bila doslej meja med mirom in vojno; le zakaj »nam« sedaj jemljejo to mejo. Zadržanje poslancev opozicije v slovenskem državnem zboru je v skladu s temi ocenami. Priznati moram, da marsičesa ne razumem. Oziroma, ne razumem, kaj mislijo in kaj hočejo doseči nekateri ljudje v Sloveniji in zakaj Časopisi vztrajno »farbajo« ljudi z netočnimi in posiljenimi informacijami. Poglejmo na primer odnose med Slovenijo in Evropsko zvezo. Stanje je sedaj precej jasno in kaže na težave, ki bodo v prihodnjem letu zelo težko Ko so mediji močnejši od politike premostljive. Dejstvo je, da je slovenska vlada jeseni lanskega leta obljubila Evropski zvezi spremembo ustavnih določil, ki prepovedujejo tujcem odkup nepremičnin. Te obveze ni izpolnila. Pa ne samo to: vlada ni niti posredovala zadevnega predloga v obravnavo državnemu zboru, kar pomeni, da se postopek za spremembo ustave sploh še ni zaCel. Evropa torej upravičeno vztraja pri terjatvah, saj je treba obljube izpolniti. Italija se v to zadevo vključuje samo posredno, saj gre formalno za odnose med Slovenijo in EZ. Povsem jasno je sicer, da je v zakulisju vseh teh dogajanj spretna igra italijanske diplomacije, vendar se je rimska vlada izvlekla iz kaše in predala štafetno palico Bruslju. To je pač sedaj dejstvo in na to dejstvo mora Slovenija računati. Vse pa kaže, da v Ljubljani razmišljajo drugače in da se nadaljuje zavajanje javnega mnenja, Ceš da grešni kozel tici samo v Rimu in da je slovenska politika pri vsej tej zadevi popolnoma nedolžna. Čeprav je res, da bi morebiten podpis ita-lijansko-slovenskega sporazuma o nepremičninah (glede na sedanje politično stanje v obeh državah pa do takega sporazuma enostavno ne more priti!) »zamrznil« tudi evropsko terjatev, je danes kamen spotike prav sle- ■ dnja. Ko bi Slovenija spremenila ustavo (glede na politično stanje v |j|^ državi pa se tudi t c Bojan Brezigar ne more zgoditi) bi verjetno tudi Ita-bji zmanjkalo maneverskega prostora za blokado. Morda bi res že zadostoval začetek postopka za spremembo ustave, vendar zaenkrat nic ne kaže, da bi bdi v Ljubljani voljni do tega priti. Povsem nesmiselno bi bilo razlagati, da to stanje škoduje predvsem Sloveniji in v mnogo manjši meri Itabji. Kar zadeva Italijo je sicer res, da napetost v odnosih s Slovenijo škoduje dobrososedskim odnosom ob meji, ne omogoča smotrnega razvoja tržaškega gospodarstva in gospodarstva drugih obmejnih krajev ter zavira zaščito jezikovnih manjšin. Vendar so ta vprašanja Rimu zelo daleC in za državo očitno marginalnega značaja, tako da ni pričakovati, da bi se zaradi teh aspektov, ki pa jih obmejno prebivalstvo negativno občuti na lastni koži, kdo v svetem mestu posebno raznežil. Mnogo veCja je škoda, ki jo utrpi Slovenija. Ta škoda je dvojna: prvič, ker se Slovenija ne more gospodarsko razvijati vzporedno z razvojem drugih držav nekdanje vzhodne Evrope, ki so že pridružene Članice EZ; drugič, ker zavlačevanje dejansko potiska Slovenijo na Balkan, v smislu, da bo v Evropi postalo Čedalje aktualnejše celovito obrav- u f ■■f I I , držav nekdanje Jugoslavije, to pa bi za Slovenijo pomenilo veliko zavlačevanje pri približevanju Evropi in bi dejansko zajezilo njeno gospodarsko rast. Namesto stvarnega obravnavanja teh vprašanj pa v osrednjem slovenskem tisku beremo v bistvu samo propagando, vCasih vredno najtemnejših agit-propovskih Časov, iz katere izhaja, da imajo »naši« vedno prav, »nasprot-| ! niki« pa so vedno vsega krivi. Očitno reminiscence partijske šole še vedno vplivajo na nekatere novinarje. Da ne bi kdo napačno razumel: ne gre, da bi sedaj skakali slovenski vladi ali slovenski politiki v hrbet in se ogrevali za stališča »nasprotnikov,« v tem trenutku očitno Italije. Ne, Italija je svojo igro zaigrala. Zaigrala jo je spretno, kar ne pomeni, da je bila poštena (v kolikor to besedo lahko v I politiki uporabljamo) do Slovenije. Skrbela je pac za svoje interese in zanje še vedno skrbi. Pri tem gre za eno osnovnih vprašanj novinarske etike, po kateri je naslov na temo, da je EU za »cim hitrejši« podpis sporazuma potreben dopolnila, da je EU za to vedno bila. 1 S kakšnimi rezultati pa vemo prav vsi. Vprašanje zase je, kakšno vlogo imajo pri tem razni samozvani strokovnjaki, ki se s svojimi dolgimi in vedno v eno smer ubranimi zapisi pojavljajo na straneh nekaterih slovenskih Časopisov. Ni znano, ali so bili ti »strokovnjaki« tudi navdihoval-ci slovenske zunanje politike in zelo slabo bi bilo, ko bi bilo tako. Dejstvo pa je, da ti zapisi zvenijo, kot da bi jih demagoško razglašali nekakšni novopečeni ljudski tribuni. Ker je v njih napisano tisto, kar Slovenci radi slišijo oziroma berejo, imajo ti »strokovnjaka« prost dostop na najuglednejša mesta v tisku. Ob tem pa s čr-no-belo tehniko pisanja o slovensko-italijanskih odnosih zavajajo javno mnenje in ustvarjajo v Sloveniji vzdušje, ki ne temelji na dejstvih, ampak samo na trenutnih počutjih. Ce potem dodamo, da so med temi tribuni ljudje, ki so se poleti 1991 javno zavzemali za celovitost Jugoslavije in torej proti samostojnosti Slovenije, ter so šele mnogo kasneje priredili svoja stališča trenutnemu vetru, in Ce k temu dodamo domnevo, da se sedaj navdušujejo za stališče, ki oporeka priznanju Zvezne republike Jugoslavije, se lahko res vprašamo, ali se v slovenski medijski prostor niso vrinila stališča, ki samo navidezno ustrezajo interesom Slovenije, dejansko pa gradijo okope med Slovenijo in Italijo, med Slovenijo in Evropsko zvezo, med Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo, med Slovenijo in... Tu se seveda postavlja vprašanje, kdo ime pri tem interes. So to notranjepolitični razlogi, ali gre za širše mednarodne interese, one, ki dejansko potiskajo Slovenijo zopet na Balkan? Razumeti bi bilo, da gre prav za to, saj se tako izide igra, ki se je zaCela s poudarjanjem celovitosti Jugoslavije in z ugovarjanjem osamosvojitvi Slovenije. Ce je tako, potem bodo zaman vsa prizadevanja slovenske vlade, da premosti sedanje težave. Mediji so namreč močnejši od politike - to je menda prav vsem jasno - in dokler ne ho v njih prevladalo prepričanje, da Slovenija ni otok sreCe sredi razburkanega evropskega morja, ampak da je tudi sama sestavni del tega morja, politiki ne bo uspelo preseči sedanjega trenutka. Rovarjenje skrajne desnice bo imelo tako tudi v prihodnje lahko delo. pili ■......................... * n ... i l!S®ll*l!i J ....... BRANKO LAKOVIČ Upam v mlade Intervjuvati kolega? Najprej sem pomislila, da se »Športniki« Šalijo, saj ni navada, da bi se med sabo dajali v Časopis, povrhu pa je intervju z novinarjem nekakšno bogokletstvo, še toliko bolj, če novinar govori za svoj Časnik. Toda gre za »Lakota« vendar, ki je prejel Bloudkovo priznanje, kar se ne dogaja ravno vsak dan. Priznati sem si morala, da bi bilo res narobe, Ce »Lakotu« ne bi naredili intervjuja samo zato, ker je novinar. Saj vendar ni nikomur zakrivil niti lasu in sploh ni greh, Ce je novinar, namesto da bi bil pek. Saj, Ce bi bil pek, ne bi o tem, da moramo nagrajencu posvetiti stran nihče podvomil. »Zakaj pa ravno jaz?« sem hotela vedeti od šefa Športne redakcije. Zato, ker imaš rada košarko in ker je sploh krasno, Ce se s »športnikom« pogovarja »gospodarstvenica«. Pa me je prepričal, čeprav potiho priznam, da si naloge ne bi dovolila odkloniti že iz spoštovanja do Branka Lakoviča. Da, o njem govorimo, za tiste - redke, ki ga ne poznajo pod »psevdonimom«. Posebno v športnih krogih je namreč zelo, zelo znan, kar pa bo seveda po tem, kar bo bralcu razkril ta najin zelo neformalen pogovor, povsem razumljivo. Toda dovolite mi, da vam Branka najprej predstavim čisto po svoje. Biža se petdesetim (sicer jih ima »komaj« 48), pa je Se vedno tisti velik fant z dobrodušnim nasmehom, ki vse kolege po vrsti pozdravlja z nasmeškom in s pomanjševalni-cami, ki so se kar razlezle po redakciji: Sandorini, Sredica, Duškini, Bojanuci, Saskini, Martinučo, Tomini, Vlastica in tako naprej. NiC Čudnega, Ce ga mi v zameno ne kličemo Lako, ampak Lakovini. No, ta naš Lakovini je oni dan prinesel pijačo in še nekaj za pod zob, da smo nazdravili njegovi plaketi. V Ljubljani so mu namreč tisto dopoldne podelili eno izmed desetih plaket inž. Stanka Bloudka in priznanje utemeljili z velikimi zaslugami, ki jih ima Branko za razvoj košarke pri nas. Kolegi smo ob tem seveda zbijali sale, kot se za vsako uredništvo spodobi, Čeprav je bilo v zraku čutiti neke vrste ganjenost, ker je njegovo priznanje tudi priznanje za nas, za naš dnevnik in še predvsem zato, ker si ga Branko resnično zasluži. Pa smo pri najinem intervjuju, ki se začenja prav pri Bloudkovi plaketi. Precej let se že poznava, sama pa sem te verjetno spoznala prepozno, da bi vedela za tvoje zasluge in podvige. Poznam pa tvojo košarskarsko žilico, vem, da si velik ljubitelj košarke, da si se svojcas aktivno ukvarjal s tem športom. Tvoje Bloudkovo priznanje pa je v meni zbudilo radovednost, da sem se malo pozanimala pri kolegih. Potrdili so mi, da si bil nekaken pobudnik in ideator košarke v tem našem manjšinskem prostoru. Začniva pri teh začetkih. Ja, najprej moram reči, da je Bloudkova plaketa priznaje ne samo zame, ampak za vse tiste koSarskarske delavce, ljubitelje, trenerje in igralce, ki so vseh teh trideset let garali, žrtvovali svoj prosti čas in delali z mladino. Sam sem začel s košarko Se dve leti prej, torej pred 32 leti, čeprav je bil moj prvi šport nogomet. Ekipa, v kateri sem igral, se je imenovala GRDA (Cantieri Riuniti del Adriatico) in kot skoraj vse italijanske ekipe ni hotela igrati proti Primorju (izjema je bila ena sama italijanska ekipa), Cesar seveda kot Slovenec nisem mogel sprejeti. Zato sem jih zapustil in se lotil odbojke pri Boru. Bojan Pavletič me je nekega dne vprašal, ali bi me zanimal teCaj za košarkarske trenerje v SeCi in jaz sem se odzval. Tako sem postal prvi »zamejec«, ki se je udeležil nekega košarkarskega tečaja v Sloveniji. Kako je bilo mogoče, da košarka pred tremi desetletji kljub razvejani športni dejavnosti pri nas ni bila »udomačena«? Saj je bila vendar zelo razvita v Sloveniji oziroma v takratni Jugoslaviji in tudi pri Italijanih. V italijanskem ambientu, v Trstu in Gorici, je bila med vodilnimi panogami. Med Slovenci pa ni zaživela, kajti tisti, ki so ljubili ta Sport, so sli raje v sredine, kjer je bila že razvita. Pri nas je košarka v bistvu nastala s Športnimi igrami, ki jih je v začetku prirejal Bor, nato pa Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Nekaj moštev je nastalo tudi po društvih, nato pa je košarka zaživela še po šolah. Ustvarila se je tako skupinica ljudi, mene pa je Pavletič, kot reCeno, poslal v SeCo. 9. septembra 1965 je bila pri Boru formalno ustanovljena košarkarska sekcija. To je torej uraden začetek košarkarske dejavnosti pri nas. V Sloveniji je bila takrat košarka zelo popularna in razvita športna panoga. Ne samo v Sloveniji, tudi v takratni Jugoslaviji, zato smo vse bolj pogosto hodili na tečaje čez mejo. K nam pa so zaCeli prihajati vrhunski jugoslovanski košarkarski strokovnjaki, na primer Žeravica, Novosel, Nikolič. Zasluga za tako hiter in skokovit razvoj košarke pri nas gre tudi temu, da smo imeli stalne stike s košarkarskimi okolji v matični domovini. Marsičesa smo se naučili, a smo tudi posredovali italijanske izkušnje. Kdaj je bila tista prelomnica, ko si ti začel aktivno igrati ko- šarko. Kjer si igral in v kakšni vlogi? Dve leti pred ustanovitvijo košarkarskega odseka pri Bora sem začel igrati pri tržaškem klubu Hausbrandt, po ustanovitvi sekcije pa sem seveda presedlal k Boru. To je bilo v sezoni 1965-66, ko smo nastopali v prvi diviziji. Kaj to pomeni? Prva divizija je najnižja liga. Nastopali smo samo v Trstu. Bilo je Sest ekip in že v prvi sezoni smo zasedli drago mesto. V bistvu smo moštvo sestavljali nekdanji dijaki slovenskega trgovskega zavoda. In v kakšni vlogi si igral? Bil sem playmaker. Ste zbrali dovolj visokih igralcev? Zanimivo je, da smo bili dve leti kasneje ena najvišjih ekip v Furlaniji - Julijski krajini. Glede na dobo smo imeli zelo visoke igralce: Silvano Ambrožič je imel 2 metra, Sandro Sirk (najin sedanji kolega) 1,96, Peter Starc 1,94, Rajmund Kralj 2, 02 metra, potem je bil se pokojni Savo Spacal in dragi. Kako je potem ta ekipa uspevala? Je napredovala v višjo ligo? Ja, .prišli smo do D lige in zaceli tudi malo potovati naokoli. Potem sem šel k vojakom in v Brindisiju sem igral v B ligi (ki bi bila danes A2). La ko si odslužil vojaški rok? Sem se vrnil k Bora. Potem pa sem imel nesrečo s hrbtom. Kaj se ti je zgodilo? V pristanišču sem se med potjo pogovarjal s trenerjem Marijem, ko je zaCel manever tovornjak z odprtim prostorom za tovor, na katerem so bili naloženi vozički s premogom. Eden se je premaknil in zgrmel na moj hrbet. Potem se je začel moj križev pot, kajti problemi se niso omejili le na hrbet, zato sem bil pri 24. letih prisiljen opustiti košarko. Pustiva križe, saj jih nikoli ne manjka. Tistega dne, ko smo v uredništvu proslavljah tvojo plaketo, mi je kolegica povedala, da si bil kot košarkar idol zamejskih najstnic. A res? Jaz nič ne vem o tem. (Zadrega je kljub letom Cisto pristna, op. ur.). Od aktivne športne kariere k pasivni torej, čeprav ravno tako zahtevni. Tvoja ljubezen do košarke se seveda ni ohladila. Sele takrat se je začelo pravo delo, prava organizacija, ker smo imeli pri Bora polne roke dela. Ustanovili smo mladinske ekipe, minibasket, prirejali smo turnirje, v bistvu smo postali druga najmočnejša sekcija pri Bora. Tam je bila prava geneza basketa, razni Borovi igralci, ki so bili s Kontovela, iz Nabrežine, Doline itd. pa so počasi začeli ustanavljati košarkarske sekcije tudi po svojih vaseh. Tako se je košarka močno razmahnila in hitro smo začutili potrebo po ustanovitvi neke združene ekipe. Talenti so bili namreč razpršeni po društvih in tako je leta 1976 nastal Jadran. Kakšna je bila pri tem tvoja vloga? Pri ustanovitvi sem bil eden izmed pobudnikov in potem sem delal naprej pri Boru, v glavnem z mladinskimi ekipami. Pred nekaj leti sem bil tajnik pri Jadranu, zadnji dve leti pa sem skoraj povsem zapustil košarko. Pomagam sicer še tu in tam, na primer pri Poletu, trenutno pa vse moči posvečam knjigi o 30 letih košarke pri nas. Kako je prišlo do te zamisli? Ponudila jo je letošnja obletnica sama, čeprav me je nekdo že pred dvema letoma vprašal, zakaj se ne lotim objave gradi- va, ki se je nabralo v treh desetletjih. Tako sem začel zbirati gradivo, ki ga kar ni hotelo biti konec. In zdaj je nastala knjiga s podatki, v kateri bo približno 400 strani in 540 fotografij. Z njo želim tudi dokazati, da smo bili Slovenci res košarkarsko navzoči na tem ozemlju. Upam, da bo knjiga imela uspeh. Kdo jo je založil? Za zdaj gre za samozaložbo, saj je bila pobuda moja. Seveda je to zelo zahtevno in brez pomoči domačih zalogaja ne bi zmogel. Tudi ZSSDI mi je obljubilo pomoč po svojih zmogljivostih, kar zelo cenim. Upam, da bo šlo s prodajo knjige, za- katero stoji veliko truda in ki bo izšla v 500 izvodih. No, zadoščenja ti ob tem jubileju manjšinske slovenske košarke ne manjka. Ne vem, ali si Bloudkovo plaketo pričakoval, nedvomno pa gre za lepo priznanje. Brez dvoma, vendar še enkrat ponavljam, da je to priznanje za vso našo košarko, pri kateri sem jaz verjetno najstarejši predstavnik. Posameznik s še tako dobro voljo brez sodelovanja Česa takega seveda ne more doseči. Res, ker tukaj je bila prava armada ljudi, stotine ljudi, igralcev, trenerjev, odbornikov, in seveda tudi navijačev. Bilo je to kar pravo gibanje. Pa se vrniva še malo nazaj. Kdaj pa se je začela tvoja poklicna, novinarska pot? Po svoje že v dijaških letih, ko sem postal dopisnik Primorskega dnevnika. To je bilo leta 1962, ko sem prišel iz rojstnega Doberdoba v Trst. Poleti sem bil vedno na dnevniku, v redakciji sem bil kar doma. Po vrnitvi od vojakov sem zaCel delati na dnevniku, čeprav še nisem imel statusa novinarja. Obdobje tvojega pripravni- štva je bilo torej zelo dolgo. Profesionalni izpit sem opravil leta 1978. Vedno sem se ukvarjal s športom in še posebej s košarko. Imel sem tudi razna dopisniška razmerja. Ce se ne motim, te je tvoja strast za košarko popeljala tudi v Združene države Amerike. Res je, kar dvakrat. Prvikrat že leta 1972, ko sem Cisto po naključju in po velikanski sreCi prišel v stik z enim najveCjih košarkarjev vseh Časov, Oscar-jem Robertsonom. Ker sem bil edini Evropejec, me je takoj »vzel za svojega« in sva postala prijatelja. Bil je temne polti in je cenil Evropejce kot zelo odprte ljudi. Ni bil samo enkratni športnik, ampak tudi izreden Človek. No, on me je povabil na košarkarski kamp blizu Springfielda v Conneticutu. Tam sem bil 25 dni in sem si nabral bogatih izkušenj, ki sem jih potem s pridom uporabil doma. Kaj pa drugo potovanje? Drugo ni bilo neposredno vezano na košarko. Bilo je leta 1985, ko sem bil dva meseca v New Torku. Prvi mesec bivanja je bil brezplačen, ker sem na tečaju ruščine v Moskvi spoznal človeka, ki mi je prek neke organizacije to omogočil. To je bilo nekako priznanje za jezikovno pomoč, ki sem mu jo nudil v Rusiji. Iz tvojega pripovedovanja vem, da hi si to newyorško obdobje zaslužilo poseben intervju, za katerega pa nimava prostora. Najbolj radovedni bralci si lahko v takratnih številkah dnevnika preberejo tvoj potopis. Branko, glede na to, da sva kolega, še besedo o Primorskem dnevniku. Kako ocenjuješ nujen, a izjemno boleč ukrep o ukinitvi ponedeljkove, izrazito športne številke, do katere bo najbrž prišlo po novem letu? To je hud udarec. Jaz sem prišel na dnevnik leta 1962 in do pred tremi leti ponedeljkove številke časopis ni nikoli imel. Po tolikih letih smo prišli do te velike pridobitve, za katero stoji ogromno dela dopisnikov in sodelavcev. Ustvarili smo zavidljivo mrežo sodelovanja, tudi z italijanskim športnim tiskom, s katerim si izmenjujemo informacije. Ce bomo' to mrežo prekinili, jo bo težko obnoviti, kajti podreti je lahko, gradnja pa zahteva veliko časa. Se bolj pa je žalostno to, da bodo izgubili ponedeljkovo številko predvsem mladi bralci, ki jo najbolj berejo. To pa je izguba za naš šport in za našo mladino, ki ji bo zmanjkala slovenska športna beseda. To je torej osiromašenje tudi z duhovnega, ne samo s športnega vidika, kajti šport ima tudi veliko vzgojno vlogo. Brez dvoma. Mladi, ki se zanimajo za šport ali se z njim ukvarjajo, teže zaidejo na stranske poti. Imaš še kakšne načrte na košarkarskem polju? Želim si, da bi ostal kot odbornik pri kakšnem društvu, letos pa bomo imeli s to 30-let-nico celo vrsto prireditev. 20. decembra se bodo začele s predstavitvijo te knjige, ki nosi naslov »30 let naše košarke«, nato bodo fotografske razstave po društvih, Jadran pa bo spomladi priredil mednarodni turinir, kar bo vrhunec proslavljanja košarkarskega jubileja. Dela je torej veliko, vendar si želim, da bi zanj poprijeli mladi, kajti samo z njimi bo naša košarka živela. Branko, za konec še enkrat čestitke za priznanje in želja, da bi kljub vsemu ostal naši košarki blizu. Pogovarjala se je Vlasta Bernard Borova postava v sezoni 1969/70. Branko je na skrajni desni v prvi vrsti, posnetek je iz njegove knjige »30 let naše košarke«. Pogled z goričkega gradu proti Sabotinu - foto Studio Reportage Sabotin je že od nekdaj znan po raznolikosti rastlinja. Razlog za to je po vsej verjetnosti v legi nekaj kilometrov dolgega hrbta, ki na severovzhodni in jugovzhodni strani strmo pada v dolino Soče, na severozahodni in jugozahodni strani pa zložneje prehaja v fliSnata Brda. Bližina morja, precejšnje temperaturne razlike med posameznimi območji gore, prepletanje lapor-natega in apnenčastega sveta nam pomagajo razumeti, zakaj je na razmeroma majhnem območju zbrano zelo veliko rastlin, od takih, ki so značilne za alpsko območje, do vrst, ki so pretežno razširjene in značilne za dinarsko območje pa tudi submedite-ranskih in celo izrazito mediteranskih vrst. Gora, visoka nekaj nad 500 metrov, ki s severne strani varuje Gorico, je že v prejšnjih stoletjih zbujala pozornost botanikov. Tu je v 16. stoletju, približno v Trubarjevem Času, nabiral in odkrival nove rastlinske vrste P.A. htattioli. Na gori je odkril in Prvič opisal rastlino, danes Poznano z imenom Scopolia earniolica (Kranjska buniko). Zanimanje za raziskovanje rastlinskih vrst se je razbohoti-'O zlasti v prejšnjem stoletju. 5 sabotinsko floro so se ukvarjali tržaški botanik Muzio Tommasini, zdravnik in naravoslovec Carlo Marchesetti, K- Zirnich, tržaški profesor Češkega rodu E. Pospichal pa tudi Goričan Franc Krašan (rojen v Šempasu leta 1840, umrl v Gradcu 1907). Sloves 6 segel tudi preko meja takratnega cesarstva. Anton Kutin PoroCa v svojem delu Opis Stmavra (izšlo leta 1905), da ®e je v začetku devetdesetih tet za sabotinsko floro zanimal ruski znanstvenik Smir-nov. Doma je bil v Odesi. V novejšem obdobju so sabotinsko floro raziskovali nekateri mlajši slovenski botaniki. Med temi velja omeniti Vinka Strgarja. Zadnji popis pa je v lanskem letu (1994) sestavil dr. Igor Dakskobler, raziskovalec na biološkem institutu ZRC SAZU. Raziskava, pri kateri so sodelovali tudi magister Andrej Seliškar, dr. Darinka Terpin in magister Branko Vres (zlasti kar zadeva določanje na terenu nabranih rastlin), je potrdila že znane ugotovitve: območje Sabotina velja za eno s flori-sticnega vidika najbogatejših območij v Sloveniji. Dr. Igor Dakskobler v študiji Floristi-Cna in vegetacijska oznaka Sabotina (september 1994) navaja vrsto izredno zanimi- vih podatkov. Študija bo služila kot osnova (gradivo) za ukrep, ki ga nameravajo sprejeti v Novi Gorici (tudi v sodelovanju z občino Kanal), da bi celotno območje zaščitili in proglasili za naravni in kulturni spomenik. "Naravni” botanični vrt je namreč v nevarnosti. Flore ne ogroža samo množičen obisk (trganje, nadelava novih stez), ampak tudi opuščanje nekdaj značilnih kmetijskih dejavnosti, kot so košnja oziroma žetev trave, kar ima kot neposredno posledico hitro zaraščanje travniških površin, oziroma prehajanje kraške gmajne v strnjen gozd. Raziskava Dr. Dakskobler je območje gore razdelil na tri glavne predele: južno in jugovzhodno pobočje, vršni greben in severvzhodna pobočja. Raziskava temelji na šestih ekskurzijah (od zgodnje pomladi do zgodnje jeseni) in na v omenjenih dneh opravljenih 35 fitocenoloških opisih. Po številu ugotovljenih rastlinskih vrst, je najbogatejše območje osojnih (severovzhodnih) pobočij, ki padajo proti Soči. Na tem območju so ugotovili prisotnost okrog 160 rastlinskih vrst. Sledi zelo ozek pas vršnega grebena (138 vrst), medtem ko so na južnih pobočjih ugotovili okrog 120 rastlinskih vrst. Velja vsekakor navesti tudi ugotovitev, da je na podlagi zadnjega se- znama, izpopolnjenega s podatki iz literature, na celotnem območju ugotovljenih nad 450 vrst, kar predstavlja šestino vseh v Sloveniji ugotovljenih vrst. Značilnosti: prisotnost redkih ali ogroženih rastlinskih vrst, kranjska in brstična lilija, tisa (taxus baccata), bodika (ilex aquilifolium). Pravi botanični vrt v malem pa je skalna izboklina z imenom Stena, nasproti vodnega zajetja Mrzlek. Tu se v težko dostopnem skalovju ohranja kolonija Črnike (-Quercus ilex) zimzelenega hrasta, ugotovili so nadalje prisotnost skupine tisinih drevesc, rumenega vrednika in drugih redkih ali doslej neprisotnih rastlinskih vrst. Je ohranjena bogata flora res prvobitna? Dr. Dakskobler navaja, da bi bilo zelo težko ugotoviti, v kolikšni meri je danes prisotna vegetacija na Sabotinu prvobitna. Zaradi poseganja človeka v prostor, pa tudi zaradi sprememb podnebja, se je v stoletjih marsikaj spremenilo. Na jugozahodnih pobočjih so prvotni gozd izkrčili že v prejšnjih stoletjih in so prevladovale košenice oziroma senožeti. Gora je od nekdaj pripadala štmavrski, oziroma podsabotinski skupnosti. Po nekaterih virih sodec (A. Kutin: Opis St. Mavra) na južnih in jugozahodnih pobočjih gore ni bila razvita paša, paC pa so travo kosili, predvsem pa želi in na hrbtu nosili v dolino. Manj sprememb je verjetno doživljal erarialni gozd na strmih pobočjih nad Sočo, ki obsega kar okrog 200 hektarjev. V prejšnjih stoletjih je bila, kakor lahko sklepamo po prisotnosti fitotoponimov na južnih pobočjih in na bližnjem flišnatem svetu, ki sodi že v Brda, prisotna tudi bukev, ki pa je danes povsem izginila. Celotno območje Sabotina je bilo močno razdejano med prvo svetovno vojno. V zadnjih petdesetih letih, po vzpostavitvi državne meje, ki je speljana tudi po grebenu gore, je bil vpliv Človeka omejen, ker je bilo območje gore zaradi meje in prisotnosti vojaških postojank skorajda nedostopno. Narava je hitro celila rane, vendar po svojih zakonitostih. Ne bo odveč, Ce ob tem zapišemo, da se je tako raznolika flora ohranila morda prav zaradi nedostopnosti. Danes pa se zastavlja vprašanje, kako to bogastvo ohraniti. Vlado Klemše Sabotin morda naravni in kulturni spomenik Glede zaščite naravne in kulturne dediščine - sem sodijo tudi razvaline srednjeveške cerkvice in samostana na sv. Valentinu - imajo na Zavodu za varstvo naravne dediščine v Novi Gorici že oblikovan predlog. O tem sva se pogovarjala z gospo Mirjam Gorkič. »Popis, ki ga je opravil dr. Dakskobler bo služil kot osnova, oziroma razlog za postopek in sprejem sklepa o varovanju celotnega območja. Menim, da bi bilo najbolj primerno, ko bi za to poskrbela Občina. Hitreje gre, po drugi strani pa je upravljanje na krajevni ravni laže in predvsem uspešnejše.« Torej predlagate naj bi Sabotin proglasili za naravni spomenik? »Ne samo naravni, ampak tudi kulturni spomenik, saj je gora še danes prepletena s ka- vernami, jarki in drugimi ostalinami iz prve svetovne vojne. Zanimive so tudi ruševine cerkve in samostana iz poznega srednjega veka.« Bo to nujno pomenilo omejevanje dostopa. Znano je, da je gora postala zelo priljubljena izletniška točka? »Nikakor ne. Smo za aktivno obliko zaščite, kar pomeni, da bi bilo treba ta naš "naravni” botanični vrt ustrezno predstaviti, obiskovalce seznaniti z značilnostmi, povabiti jih k spoštljivemu odnosu tako do žive, kakor do nežive narave. Sicer pa bo morala Občina določiti vsebino in način varstva, pa tudi kdo naj izvajanje takega ukrepa nadzoruje. Med obiskovalci gore je velika večina takih, ki imajo do okolja spoštljiv odnos. Vsekakor v vseh okoljih se najdejo tudi izjeme. Ne gre samo za prepoved, oziroma sankcioniranje trganja značilnih, redkih ali ogroženih vrst: rastline ne izginjajo samo zaradi trganja. Izginjajo ker se spreminja njih rastišče. Nadelava novih stez pomeni običajno tudi spreminjanje rastišča, nekakšen motilni element, vdor v prostor, zato novih poti ne bi kazalo nadelovati. S primernimi ukrepi (tudi v obliki subvencij) pa bi morali poskrbeti za ohranitev košenic, oziroma travišč, ki jih danes prerašča gozd.« Čeprav je gora z mejo razdeljena, jo gre jemati kot celoto. Ste se že po--govarjali z italijanskimi oblastmi kako bi jo skupno zavarovali? »To vprašanje se bo veliko uspešneje in hitreje reševalo v drugi fazi. pomembno je, da nekaj konkretnega naredimo najprej pri nas.« NITI ČAS NITI VOJNA NISTA UNIČILA VSEGA___ Zanimanje za ruševine cerkve na gori Samostan in cerkev sv. Valentina zaprli leta 1786 na podlagi cesarskega ukaza Na vrhu sv. Valentina je nekoč stala cerkev, dolga okrog 15 metrov, široka 6 in visoka okrog 5 metrov. Domnevajo, da je bila sezidana že v 14. stoletju. Pod cerkvijo, na južni strani, je stalo manjše poslopje, ki je, po vsej verjetnosti, služilo za stanovanje redovnikom, ki so tu gori bivali v poletnem Času, medtem ko so se pozimi, kot se zdi, selili v dobno. Na gori je bila vsako nedeljo maša. Domnevati je mogoče, da je bila to romarska točka za bližnjo okolico. Njeno mesto naj bi sčasoma prevzela Marija na Sveti Gori. Usodo cerkve in samostana je zapečatil avstrijski cesar Jožef H. Leta 1786 so objekt zaprli, cerkveno opravo pa prodah na dražbi. Glavni oltar so prenesli v dolino, prav tako zvonova. Tako piše Anton Kutin, v knjižici, ki je izšla pred devetdesetimi leti. Stavbi na gori, v kolikor ju niso že ob opustitvi podrti, sta zaceli naglo propadati. Udrla se je streha, vendar pa so kamniti zidovi še dolgo samevati in opozarjali obiskovalce, da je tu nekdaj stala precej velika stavba. Na razglednicah izpred prve svetovne vojne - Zdenko Vogrič nam je iz bogate zbirke posodil za reprodukcijo gornjo sliko -se še lepo vidijo zidovi sakralnega objekta. Kar je že opravil Cas, pa je nekaj let zatem dokončala prva svetovna vojna, ki je ruševine do kraja pomšila. Ze nekaj let pa se raziskova- nju in predvsem odkopavanju ruševin posveča gospod Mario Muto, ki je z vztrajnim delom odkopal temelje dela stavbe. Slišati je bilo tudi predlog naj bi cerkvico obnovili. Priložnost za to naj bi bila bližnja tisočletnica Gorice. NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. decembra 1995 KAREL SMOLLE Padec velike koalicije med socialdemokati (SPO) in ljudsko stranko (OVP) zaradi nesoglasja o proračunu za leto 1996 ter razpust državnega zbora oktobra letos imata za posledico, da bodo Avstrijci 17. decembra - torej samo 14 mesecev po zadnjih državnozborskih volitvah - spet poklicani na volišča. Na listi Liberalnega foruma, stranke ki jo je ustanovila bivša Haiderjeva namestnica Heide Schmidt po izstopu iz svobodnjaške stranke, kandidira na dokaj izglednem dvanajstem mestu koroški Slovenec Karel Smolle(51). Smolle, po poklicu podjetnik, predsednik Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju, je že bil član avstrijskega parlamenta in sicer v letih 1986 do 1990 na listi Zelenih. Znotraj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem pa je več let kot predsednik vodil Enotno listo (EL), bil pa je tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Gospod Smolle, po petletni odsotnosti se želite spet vrniti kot poslanec in zastopnik manjšin v avstrijski državni zbor. Kaj je bil sploh vzrok, da ste se leta 1990 razšli z Zelenimi in da Vas je pri Zelenih nasledila kot manjšinska govornica gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsič? Poleg splošnih spletk, ki so sestavni del politike, je šlo predvsem za osnovno razhajanje v manjšinski problematiki. Trdim namreč, oziroma postavljam tezo, da ni ne zelene, ne liberalne, ne socialdemokratske in tudi ne druge strankarsko obarvane manjšinske politike, temveč le samo manjšinska politika, ki jo vodijo prizadeti. Manjšinska politika mora namreč črpati iz potreb in interesov manjšin. Razhajanje se je začelo že pred iztekom mandata, ko so začeli Zeleni uveljavljati nekakšno zeleno manjšinsko politiko, kar sem z vso odločnostjo odklonil, ker ne gre, da bodo stranke manjšinam solile pamet in da bodo same presojale, kaj je dobro za koroške Slovence, gradiščanske Hrvate in druge avstrijske narodnostne skupnosti. Zeleni pa mojega stališča, da je treba najti maksimalni konsenz prizadetih manjšin, niso sprejeli. Vaša naslednica pri Zelenih Stojsičeva je v pogovoru za naš dnevnik izpostavila, da je bilo vaše delo kot manjšinski govornik Zelenih učinkovito in da ste ji ustvarili osnovo, na kateri je lahko naprej gradila in dosegla tudi uspehe. Vi zdaj ob vsaki priložnosti trdite, da se z Vašim odhodom ni več nič premaknilo v manjšinski politiki, Stojsičevi celo očitate, da je manjšinsko politiko »privatizirala«. Mislim da je gospa Stojsičeva dosti storila predvsem na področju zavzemanja za določene individualne pravice in probleme posameznih beguncev pa tudi morda manjšincev, vendar ne vidi celotnosti tega problema, ki ne obstoja v nekem individualnem prostoru, ampak je treba upoštevati celotno skupinsko situacijo. Moja osnovna kritika je zato ta, da je gospa Stojsič imela pet let časa za predložitev obširnega in celotnostega osnovnega zakona za manjšine v Avstriji - to, kar je zdaj naredil Center avstrijskih narodnosti. Mislil sem, da se bo manjšinska govornica Zelenih lotila tega vprašanja in skušala v dogovoru z manjšinami ustvariti res stvarne osnove za boljše manjšinsko pravo, toda žal tega ni storila. Se enkrat vsa čast njej za angažiranost v posameznih zadevah, včasih tudi zelo zapletenih, vztrajam pa pri očitku privatizacije manjšinske politike. Privatizacije v tem smislu, da se je zanimala za nekatere privatne ali osebne probleme nekaterih ljudi oziroma vprašanj, ki so ji bili dobrodošli v političnem vsakdanu, ne pa, da bi šla v reševanje globalnih manjšinskih vprašanj. Najbolj pa ji nasprotujem, ker je ona vodila pobudo za odpravo samostojnega manjšinskega mesta. Temi manjšin so se torej zeleni odpovedali. Ko že govorimo o privatizaciji manjšinske politike: tudi Vam marsikdo očita, da stojijo pri Vaši kandidaturi osebni interesi prevladujejo nad vsebino. Pravijo, da Vam je vseeno, na kateri listi kandidirate, pomembno je, da pridete spet v državni zbor. Ti očitki imajo svoj izvor v političnih spletkah in jaz se s temi čenčami nočem baviti. Osebno ocenjujem, da bi moral začeti delovati v zadevi manjšin na evropskem področju, saj veste, da sem predsednik avstrijskega komiteja Evropskega biroja za manjšinske jezike. Nekaj pobud sem sprožil in hočem z njimi tudi nadaljevati, ker je to pač potrebno; sem pa od jesni tudi svetovalec Organizacije združenih narodov za manjšine in vprašanja človekovih pravic. Na željo manjšin pa sem tudi še naprej tudi predsednik Centra avstrijskih narodnosti. Dela imam torej dovolj, nočem pa zanikati, da bi mi parlamentarno mesto bistveno olajšalo nekatere uspehe, ker bi imel bolj neposreden dostop do merodajnih oseb in uradov tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Poslansko mesto bi mi torej izboljšalo delovne pogoje. Hkrati pa se bom moral kot parlamentarec ukvarjati tudi z vprašanji, ki mi niso pri srcu -že iz solidarnosti do kolegov iz Liberalnega foruma. Katero je potemtakem dejansko izhodišče za Vašo kandidaturo? Izhodišče moje kandidatu- re je pogodba - lahko bi ji rekli prav koalicijska -med Enotno listo na Koroškem in Liberalnim forumom. V pogodbi je na kandidatni listi Liberalnega foruma zagotovljeno Enotni listi oziroma koroškemu Slovencu dvanajsto mesto. Enotna lista je na to mesto imenovala mene. Pri tem je še posebnega pomena, da je ta mandat vsebinsko zagotovljen Enotni listi in reprezentativnim organizacijam narodnih skupnosti v Avstriji. To konkretno pomeni, da bodo predlogi, ki jih bom postavljal v okviru tega mandata, nosili pečat Enotne liste kot neposredne partnerice Liberalnega foruma in tudi pečat drugih manjšin v Avstriji. To zaradi tega, ker naj bi v novi parlamentarni dobi nastali pomembni zakoni za vse avstrijske narodnostne skupnosti. Vaša kandidatura je še posebej med koroškimi Slovenci dvignila veliko prahu; mnenja znotraj narodnostne skupnosti so deljena. Narodni svet koroških Slovencev za Vas doslej še ni dal volilnega priporočila, slovenski katoliške tabor molči, Zveza slovenskih organizacij pa je že izjavila, da podpira kandiate na listi socialdemokratov in Zelenih. Ce je moja kandidatura dvignila veliko prahu med koroškimi Slovenci, potem se tega zelo veselim. Namreč, tam kjer prah samo leži, tam ni življenja. Torej prah pri nas koroških Slovencih naj se ne nabira; vsaka stagnacija je namreč nazadovanje. Zato: naj se dviga prah, poskrbel bom tudi za prepih, kot sem to delal tudi že v preteklosti. Odprl bom okna, odprl bom vrata in bom nekatere birokrate predramil, da bodo spet vedeli, zakaj sedijo za določenimi pisalnimi mizami - in to tako na levi kot na desni. Kar se tiče Narodnega sveta koroških Slovencev sem mnenja, da lahko pristopi k pogodbi, kajti v tretji točki pogodbe med EL in Liberalnim forumom jasno piše, da mandat vsebinsko določajo Enotna lista in reprezentativne manjšinske organizacije v Avstriji. Zato bom jaz tudi povabil k sodelovanju kulturne, gospodarske in politične organizacije, tudi Zvezo slovenskih organizacij. Kar se tiče katoliškega tabora, mi je seveda dobrodošel vsak glas, razumem pa tudi, da povzroča program Liberalnega foruma nekaterim v določenih točkah težave. O tem se je treba pogovoriti. Vendar pa želim, da me levi, desni, katoliški in ne vem kdo še na teh volitvah podprejo, kajti v bodoči parlamentarni dobi me čaka težaško delo. Ali lahko popolnoma so-glačate s programom Liberalnega foruma, saj je prav program te stranke razlog za vroče diskusije znotraj slovenskega katoliškega tabora, ki pa je hkrati močan volilni rezervoar Enotne liste. Glede programa liberalnega foruma rade volje zavzemam stališče in tudi povem, da ne soglašam z vsemi točkami. Ce gremo na najbolj sporne zadeve: glede zahteve Liberalnega foruma, naj se verouk v šolah odpravi kot obvezni predmet, sem mnenja, naj se to ne spremeni, vsaj dokler ni alternative. Kljub temu mislim, da se bomo morali tega problema lotiti v prihodnosti, ker je to aktualno vprašanje, še posebej v večjih mestih, kjer so otroci sicer prijavljeni k verouku, ga pa ne obiskujejo več. In kaj z odjavljenimi in nevernimi? Na splošno pa bi poudaril, da je Liberalni forum še mlada stranka in njen program še v marsičem ni tako razvejan ter bo zato treba še mnogo notranje strankarske razprave o najrazličnejših pozicijah. Nesporno pa je, da Liberalni forum v svojem programu polaga veliko pozornost prav uveljavitvi človekovih pravic, na osnovne državljanske pravice ion tudi na osnovne pravice določenih skupin v avstrijski družbi - tako glede volitev kot tudi manjšinskega prava. Prepričan sem, da je dovolj stičišč med Enotno listo in Liberalnim forumom, poudarjam pa, da gre za predvolilno koalicijo med dvema strankama. Zakaj predvolilno koalicijo? Za koroške Slovence in druge manjšine v Avstriji, ka- terim je pot v državni in deželni parlament preprečena, na Koroškem zaradi nedemokratičnega volilnega reda, v državnem merilu pa, ker ni sistema manjšinskih državnih mandatov, se namreč postavlja vprašanje, kako kljub temu uveljaviti svoje interese kot narodnostna skupnost. Edina možnost za to je predvolilna koalicija, kajti po volitvah take možnosti ni več. Lahko Vaš odgovor tolmačimo tako, da tudi niste postali član Liberalnega foruma? Jaz sem partner Liberalnega foruma. In tudi ne nameravate kasneje vstopiti v Liberalni forum? Tega še ne vem in tudi nihče od Liberalnega foruma me v to še ni povabil. Tudi še nisem slišal, ne od gospe Schmidt in tudi ne od gospoda Frischenschlagerja, naj se prilagodim stranki, kajti vsi vedo, da sem že dolgo v politiki in da imam svoj profil, katerega zdaj zagotovo ne bom spremenil. Zato izrecno poudarjam, da je premočrtnost Enotne liste in tudi gospoda Smolleja jasna, značajnost in karakter sta vedno bila prisotna in tudi nimam nobenih problemov, ne s svojimi načeli in ne z vsem tem, kar oblikuje človekovo bitnost. Kakšna bodo težišča Vašega dela, Ce Vam uspe vrnitev v državni zbor? Prihodnja parlamentarna doba naj bi bila nadvse pomembna za avstrijske manjšine, smernice za to pa so deloma že postavljene. Naj ob tenm omenim samo predlog za sprejetje novega temeljnega manjšinskega zakona. Zato pa bomo potrebovali poslanca v parlamentu, ki bo to nalogo vzel resno. Liberalni forum, oziroma jaz to zagotavljamo. Aktualno bo po vsej verjetnosti tudi spet šolsko vprašanje, kajti pričakovati je odločitev ustavnega sodišča glede pouka slovenščine v četrtih razredih ljudskih šol. Posebnega pomena bodo gospodarska vprašanja, na primer nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva na Koroškem, sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo, itd. Poleg mojega klasičnega področja, torej manjšin in tudi gospodarstva, pa želim dati seveda tudi nekaj pomembnih pobud na področju zunanje politike. Tudi tukaj hočem kar pošteno zaorati, še posebej kar se tiče odnosov s sosednjimi državami. Stvarno se mislim navezati na delo, ki sem ga na tem področju opravil pri Zelenih, ker sem skušal oblikovati samostojno zunanjo politiko, sevedo ob spoštovanju, da je treba gledati državo kot celoto. Zdaj, po korenitih spremembah v Evropi po letu 1989, je pač treba nadaljevati ta veliki evropski projekt. Avstrija je pri tem 'na izredno pomembnem mestu, še posebej ker ima razumevanje in tudi direktne zveze s svojimi sosedi -od Poljke preko Češke, Slovaške, Madžarske do Hrvaške in Slovenije. Avstrijska vloga je, da kot država pripomore, da se Evropa bistveno razširi tudi na te nove enote oziroma države in da jim pomaga razviti demokratičen program, kajti prav na tem področju obstajajo še veliki problemi. Ce nam namreč ne bo uspelo z vzgojnim procespm spremeniti - oprostite da se tako izražam - komunizma in totalitarizma, potem bomo imeh še zelo zelo veliko opravka z vsemi negativnimi pojavi katerim smo zdaj priča, na primer na področju gospodarskega kriminala, na področju pravne države, stagnacije pri preobrazbo družbe, itd. Se zadnje vprašanje. Liberalni forum je na zadnjih državnozborskih volitvah dosegel približno šest odstotkov in enajst mandatov. Vam je na teh volitvah zagotovljen dvanajsti mandat. Bo Liberalni forum pridobil potrebnih glasov, da se boste 17. decembra vrnili v državni zbor? Mislim, da bom po 17. decembru sedel v avstrijskem parlamentu, kajti trend za liberalce je dober in, Ce je dober trend, potem bom uspel tudi jaz. Koliko koroških Slovencev Vas bo volilo? Med tritisoč in štiritisoč. Gospod Smolle, hvala lepa za pogovor. Ivan Lukan Bilo je 11. novembra 1945. V prostorni dvorani gostilne Briško, na glavni štandrežki ulici se je zbralo, tako piše v zapisniku, 350 domačinov. Marsikdo bi podvomil v to številko. Ko gledamo porumenele fotografije, ki so bile objavljene v takratnih časopisih, pa ugotovimo, da je številka resnična. Na prireditvah v tistih letih, kot tudi na raznih shodih je bila ta velika dvorana dobesedno natrpana. Standrežci so tistega 11. novembra pred 50 leti pozorno poslušali učitelja Viljema Nanuta, ko jim je govoril o potrebi po ustanovitvi prosvetnega društva. Viljem Nanut je bil že v mladih letih najbolj aktivni prosvetni organizator v vasi. Takoj po prvi svetovni vojni je vodil v Standrežu takratno prosvetno društvo. Fašistična oblast ga je kmalu prepovedala. Tudi Viljema Nanuta so spravili zdoma. Najprej ga je fašistična vlada premestila v Piemont. Stotine slovenskih Učiteljev je takrat moralo službovat v notranjost Italije. Mlad učitelj v Piemontu ni vzdržal. Po letu se je vrnil domov in emigriral v Jugoslavijo. Služboval je na jugu Dravske banovine. Ko so tiste kraje priključili Italiji, so ga poslali v taborišče na Rab. Po razpadu kraljevo-fašistične Italije se je vrnil v novi dom. 2.e od prej je bil vključen v levičarsko gibanje in zdaj se je spet se je aktiviziral v narodnoosvobodilnem gibanju. Nemci so ga zajeli in poslali v Dachau. Ko se je po končani vojni vrnil iz taborišča, je spet prišel v Standrež in dal pobudo za ustanovitev prosvetnega društva, ki so ga Poimenovali po Otonu Zupančiču. Standrežci so se zelo potrudili, da bi obudili nekoč zelo bogato kulturno dejavnost v svoji vasi. Za predsednika društva je bil izvoljen Rudolf Lutman, sin nekdanje-8a župana, takrat ko je Standrež še bil samostojna občina. V odbor so bili na tem prvem občnem zboru poleg Rudolfa Lutmana in Viljema Na- Molar. Prvi so začeli vaditi pevci. Njihov zborovodja je bil neutrudni Franc Lupin. Domači zbor bralnega in pevskega društva je kot pomočnik Emila Komela vodil že pred prvo svetovno vojno. Zbor je vodil tudi po njej, v času fašistične prepovedi pa so pevci pod njegovo taktirko vadili skrivaj. Zdaj so peli novinci in pevci z nekaj desetletji staža. Prva društvena prireditev je bila namenjena otrokom za-miklavževanje. Odrasli so se pošteno pozabavali na silvestrovanju, seveda v dvorani Briško, ki so jo društveniki sami popravili, kajti streha je na več mestih puščala, skozi line pa je pihal mrzel zimski veter. Na silvestrovanju so poleg pevcev nastopili tudi člani komaj ustanovljene dramske družine. Poželi so velik uspeh, zato je skupina hitro začela študirati novo igro. Prosvetno društvo Oton Zupančič je imelo v tistih prvih letih obnovitve delovanja, v času velikega navdušenja, veliko nastopov. Dvo- slovi iger, ki jih je dramska družina društva Oton Zupančič prikazala na odru. Od vsega začetka jim je bila posebno pri srcu Miklova Zala. Igrali so jo kmalu po osvoboditvi in jo ponovili dvajset let kasneje. Standrežci so jo šli množično gledat tudi v sosednje Sovodnje, kamor so prišli Korošci, ki so jo igrali v koroškem narečju. Podali so se tudi v Trst, kjer so jo igrali poklicni igralci Slovenskega narodnega gledališča. Pred nekaj leti pa so se odpravili na Koroško gledat Miklovo Zalo v čisto novi in sodobni priredbi. Večkrat so šli na izlet na Koroško in vedno je bil obvezen obisk resničnega doma Miklove Zale. Dolga ljubezen, ki ji ni konca. -Hrbtenica društva Oton Zupančič je bil v tem pol stoletju pevski zbor. Govorimo o več zborih, saj je eden deloval in uspeval, potem pa kar lepem prenehal. Po krajšem premoru se je njego-delo obnovilo. Bili so to večje goriške in tržaške dvorane, peli so v veliki dvorani v Leningradu, v Skopju. Prosvetno društvo Oton Zupančič, ki si je kasneje, kot vsa druga društva v ZSKD nadelo oznako »kulturno«, je bilo in je trdno zasidrano v življenju Standreža. Niso se zanimali samo za kulturno dejavnost. Aktivni so bili v vsem vaškem življenju. Bili rov. Bodimo zelo odkriti. Standrežci, včlanjeni v Kulturno društvo Oton Zupančič se niso omejevali in se tudi danes ne omejujejo na tradicionalne oblike ljudskoprosvetnega delovanja. Omenili smo pevsko dejavnost in dramske družine, ki so na oder dajale tudi marsikaj novega, v zadnje času precej sodobno ma, da so velikokrat gostovali drugod, da so v svojo vas povabili skupine od vsepovsod. Dva tisoč nastopov, vključno gostovanj, je res ogromno, še posebno, če upoštevamo, da je v teh petdesetih letih bilo le nekaj več kot 18 tisoč dni. Imeli so po en nastop ali gostovanje vsakih deset dni. To je resnično ogromno, v teh številkah pa niso vštete vaje ■ nuta, ki je bil tajnik, izvoljeni Se Peter Klaučič, Jožef Lutman, Franc Nanut, Genovefa Brajnik, Avgust Cijak, Vida Pavletič, Danuška Klaučič, Vladimir Peterin, Viljem Pavletič, Alojz Hoban, Vilma Brajnik, Rena Beltram, Ivan Nanut, Leopold Paškulin, Andrej Brajnik in Natalija rano so vsakokrat napolnili do zadnjega kotička. Marsikdaj so nastop morali ponoviti. Se posebno razne igre, ki so navduševale ne le domačine, temveč tudi gledalce, ki so v Standrež prihajali iz drugih krajev. Veronika Dese-niška, Miklova Zala, Rokovnjači so le nekateri na- dil do svoje starosti in bil zelo navdušen, ko so se okrog njega zbirali mladi pevci, ki jim je bil ta star možakar bil kar dober »nono«. Ge podrobneje pogledamo v društveno kroniko, je največ besed o pevkah in pevcih. Ob vsaki priložnosti so peli doma in v sosednih krajih, hodili so na zborovske revije, tudi v naj- so med pobudniki akcije za ustanovitev rajonskega sveta, zanimali so se za ureditev javnih del v vasi, za premestitev volišč z Rojc v Standrež, bili med društvi, ki so naredila akcijo za ohranitev štandrežke zemlje. Tesno so sodelovali s Športnim društvom Juventina, s Kmečkim društvom in s Prosvetnim društvom Standrež v prirejanju skupnih pobud, kot so bili prvi prazniki špargljev in proslava stoletnice šta-drežke Čitalnice. Iz njihovih vrst je prišla pobuda, da bi v Standrežu zgradili spomenik padlim partizanom in internirancem v nacističnih zaboriščih. Akcijo so uspešno izpeljali skupaj s krajevno sekcijo VZPI-ANPI, pa čeprav so jim mnogi metali polena med noge. Prav tako je iz njihovih vrst prišla pobuda za izgradnjo Doma Andrej Budal. Na čelu odbora, ki je akcijo uspešno izpeljal, je bil Danilo Nanut, ki je dal na voljo svoje menedžerske sposobnosti. Na Pilošču, starem vaškem trgu, so preuredili staro kmečko stavbo, v kateri je danes kup različno uporabnih prosto- naštudiranih recitalov. Med dejavnostmi so imeli šahovski krožek, godbeni ansambel, liko podporo so dajali šoli Glasbene matice, prirejali slikarske ex tempore in kolesarske dirke, bili aktivni v raznih športih, kot so namizni tenis, odbojka, smučanje, zdaj pa beach volley. V njihovem bogatem programu so ocenjevalne avtomobilske dirke, fotografske razstave in delovanje foto - kino skupine, prirejali so razstave slikarjev. V goste so jim prihajali in še prihajajo zbori in skupine od vsepovsod, tudi iz sosednje Furlanije ter iz bolj oddaljenih krajev, iz Slovenije, Dalmacije, Koroške, Makedonije in Katalonije. V njihovem društvu je dalj časa delovala zelo uspešna kotalkarska skupina. Prirejajo praznike v raznih letnih časih, ali na dvorišču sedanjega doma Andrej Budal ali pa na Pilošču, kar praznikom daje starinski in domač pečat. Bili so pobudniki obujanja stare vaške navade, ki jo imajo le v Standrežu: praznika »sv. Ivanca« ali »sv. Vanča«, ki ga počastijo na torek po veliki noči. Prirejajo »vržot«, praznik, ki spominja na štandrežko vrtnarsko tradicijo. Zberejo se v času pusta. Prirejajo izlete. V različnih obdobjih so se v društvu in okrog njega ustvarila stalna prijateljstva. V nedogled bi lahko naštevali. Iz nepopolnega seznama prireditev lahko ugotovimo, da so v teh 50 letih imeli kakih dva tisoč nastopov svojih skupin, predvsem do- pevskega zbora, dramske družine ali recitatorjev ter dnevi, prebiti na raznih šahovskih ali fotografskih tečajih, niso vštete seje raznih odborov itd. Na nekem občnem zboru se je eden izmed odbornikov potožil, da je pevski zbor v enem tednu nastopil šestkrat, kar dvakrat v enem dnevu. Seveda je bilo to v času, ko častimo padle partizane in razne obletnice osvoboditve in prvega maja. Veliko ljudi, ki je delovalo in še deluje v Kulturnem društvu Oton Zupančič, je najbrž vsak drugi dan v Domu Andrej Budal ali na kakšni drugi prireditvi. Ob vsem tem se nam marsikdaj vsiljuje vprašanje, kdaj imajo ti ljudje sploh čas za svoje zasebno življenje in delo in ali sploh najdejo toliko časa, da se mirno naspijo. Petdesetletnico nameravajo počastiti na najbolj primeren način. Začeli so s prireditvijo pred hišo, v kateri je bila leta 1869 ustanovljena Čitalnica, takrat tretja po vrsti v neposredni goriški okolici. Spominsko ploščo, ki so jo na Blažonovi hiši odkrili pred 26 leti, so obnovili in nanovo prebarvali. V Domu Andrej Budal bodo slavnostne prireditve nadaljevali tja do prihodnje pomladi. Bodo tradicionalne in sodobne. Tudi daljši dokumentarni film pripravljajo. Marko Waltritsch Na slikah od zgoraj: Mladi pevci s svojim priljubljenim in strogim pevovodjo Francem Lupinom. Slikali so se tik pred odhodom trojice izmed njih v vojaško službo. Standrežci so zelo radi nastopali v raznih igrah. Miklova Zala jim je bila posebej pri srcu. Družabnih prireditev je bilo nič koliko. Kulturno društvo Oton Zupančič je vedno poskrbelo tudi za ustrezno počastitev ženskega praznika. NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja, 3. decembra 1995 KAKO SMO DOŽIVLJALI Novembra 1945 se boj za pripadnost Trsta nadaljuje. Priredi se manifestacija za »tržaško federalno edinico v Jugoslaviji«. Poudarja se, da je Jugoslavija »steber svobode in miru na Balkanu«. Potek vsedržavnih volitev 11. novembra pa oriše Primorski dnevnik z navedbami poročil 30. novembra je prva stran posvečena proglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije. Vpodnaslovu je zapisano, daje to »ljudska država, republikanske obme, zveza enakopravnih narodov, Id so svobodno izjavili svojo volio, da ostanejo združeni v Jugoslaviji«. Jz navdušenega poročanja lahko razberemo tudi skrb za lastno usodo. IšCejo se nova zavezništva in skušajo se ■ ‘ ~ ‘ ‘ ‘ ~v - - - - • - - M 'U - * - ....... ■ ■ * Oko. Š rodbinskih imen«. Sprememba rodbinskih imen Obveščamo vso javnost, da Zavezniška vojaška uprava pripravlja ukaz, ki bo v kratkem glede spremembe rodbinskih objavljen in prinaša olajšave imen. Po tem postopku bo sprememba šla hitreje od rok, kakor po prejšnjih zakonih. Dokler ta ukaz ne stopi v veljavo, bodo prosilcem izdane osebne izkaznice ter uradne listine s sedanjimi imeni. (25.11.1945) Žrtve hitlerjevskega terorja Varšava, 27. - Varšavski radio sporoča, da so včeraj odkopali prve grobove žrtev hitlerjevskega terorja v palmirskem gozdu v bližini Varšave.V eni sami jami so odkrili pribl. 40.000 trupel. Vsega skupaj je v palmirskem gozdu 24 takih jam. Od leta 1939. do 1941., je bil ta gozd prizorišče množičnih streljanj. Nemci so skušali skrbno zabrisati sledove svojih zločinov. Na grobovih rasto mlada drevesa in mah. Odkopu prvega groba je prisostvoval tudi minister za javno upravo Kiemik. V tem grobu so našli trupla žena in malih otrok. John Amery obsojen na smrt London, 28. Reuter. - John Amery, sin bivšega ministra za Indijo, je bil danes pred londonskim glavnim kazenskim sodiščem obsojen na smrt. Bil je obto za krivega v vseh osmih točkah obtožnice. (29.11.1945) Sovensktn djc&om Vsi dijaki, ki obiskujejo slovenske srednje šole v Trstu in še nimajo preskrbljenega stanovanja in hrane, naj se takoj javijo pri Akcijskemu odboru »Za našega dijaka« v via Carducci 6-III (desno stopnišče) v sobo št. 17. Uradne ure od 10 do 13. _______________________(11.11.1945) Pogoji premirja z Italijo London, 6. Reuter. -Danes so objavili istočasno v Rimu, Wa-shingtonu in v Londonu pogoje premirja, ki je bilo podpisano z Italijo septembra 1943. Spričo zastoja pogajanj v Svetu zunanjih ministrov smatrajo obveščeni krogi v Londonu za zelo dvomljivo, da bi bili pogoji premirja, z Italijo ki so še v veljavi, v kratkem ukinjeni. V Londonu je mnogo simpatij za italijansko željo, da bi se končalo sedanje nedoločeno stanje, toda Čuti se, da so precejšnje ovire za sklenitev začasnega miru. Te ovire so prav tolikšne, kot ovire za dokončni sporazum. Preostaja pa možnost, da bi bili nekateri pogoji premirja spremenjeni. (7.11.1945) Ob smrti osvoboditelja Trsta Komandant L tankovske armade, generalni poročnik Peter Dra-pšin, je bil po rodu vojvodinski Srb. Odlikoval se je po izredni hrabrosti, bil odličen taktik in strateg, predvsem pa dober psiholog in tovariš svojemu moštvu. Njegova največja odlika je bila svojevrstna strategija in taktika v dobro preračunanih drznih in presenetljivih potezah. Kot takemu mu je maršal Tito poveril nalogo, da izpod jarma okupatorja osvobodi 27 let zasužnjeno Primorsko, ki je nestrpno pričakovala odrešenja. Edinice pod njegovim poveljstvom so obvladale najtežje zapreke, izmaneviirale sovražnikovo obrambo, prešle preko-meje bivše Jugoslavije ter po zavzetju St. Petra na Krasu in Ilirske Bistrice krenile proti Trstu. Osvobajale so mesto za mestom, osvobodile Gorico, Tržič, prodrle do Vidma, kjer so se srečale z zavezniškimi tankisti, Novozelandci, in med tem po težkih pouličnih borbah osvobodile Trst. Beograd, 5. Tanjug. -Kraljevi namestniki dr. Srdjan BudisavljeviC, dr. Ante MandiC in ing. Dušan Sernec so poslali ministrskemu predsedniku maršalu Titu sledečo brzojavko: »Vam, kot vrhovnemu poveljniku in preko Vas, izražamo jugoslovanski armadi svoje globoko sožalje ob priliki tragične smrti generalnega poročnika Petra Drapšina, prvaka v boju za osvoboditev dežele izpod fašističnih Cet, zmagovitega poveljnika v številnih bitkah proti sovražniku in slavnega voditelja vojnih operacij za osvoboditev.« (6.11.1945) Spat Nedeljske nogometne tekme V nedeljo ob 15. uri, se je odigrala na proseškem igrišču nogometna tekma med 'Športnim društvom Primorje in S.S. Dugolin iz Trsta. Tekma se je končala z rezultatom 9-2 v korist S.D. Primorja P.K. Igrišče je bilo blatno. Igra je bila zelo živahna, vendar so se igralci vedli tako, da se ni dogodil niti najmanjši incident. Primorje je pokazalo zrno dobro tehnično igro, vendar so tudi nasprotniki dokazali, da bodo sčasoma dobri igralci. Ves čas so uporno kljubovali močnejšim nasprotnikom in pokazali svoje sposobnosti. Posebno so se izkazali sledeči igralci: Ukmar L od Primorja, ki je sam zabil 5 golov, Pertot, desno krilo Primorja in desna zveza Primorja Timeus, kakor tudi Trobec, leva zveza. Od Dugolina sta se odlikovala srednji napadalec in vratar. Tej tekmi sta na proseskem igrišču sledili Se dve nogometni tekmi in sicer Cebulec-Dreher in Barkovlje-Rojan B. V prvi je zmagoval Dreher z rezultatom 2-0, v drugi pa Barkovlje z rezultatom 1-0. Včeraj se je vršila na nabrežinskem igrišču nogometna tekma med Opčinami in Nabrežino. Igrišče je bilo dobro, čeravno je deževalo. Tekma je pričela ob 11. uri predpoldne. Prvi polčas je bil zelo živahen, kar je škodilo tehnični strani igre. Opčine so pokazale večjo napadalnost in so zaključile polčas z rezultatom 2-0 v svojo korist. Ze takoj v začetku drugega polčasa so Na-brežinci dosegli prvo točko s kazenskim strelom po zaslugi desne zveze. Četrt ure pred koncem so se s konCnim strelom izenačili. Tako je tekma končala z rezultatom 2-2. Nabrežinsko moštvo je v drugem polčasu povečalo svojo delavnost in svojo igro izboljšalo tako, da je izgledalo, da bi zmagali, će bi se igra nadaljevala. (13.11.1945) Narodno gledališče za Trst in Primorje Svečana otvoritvena predstava v nedeljo, 2. dec. ob 15. uri v gledališču »Penice« z vprizo-ritvijo Cankar-Delakove kolektivne drame »Jernejeva pravica«. Hlapca Jerneja igra tov. Košuta, GostaCevega tov. Tiran, Gsoposko tov. Nakrst. V _ zbom sodelujejo elani in dobrovoljci Slovenskega narodnega gledališča. Sodeluje še 30 elanov orkestra pod vodstvom tov. CavaJlinija. Režiser in scenograf tov. Delak. V nedeljo 2. dec. ob 20 uri istotam JurCiC-Delak : »Deseti brat«, romantična zgodba v 14. slikah. Sodeluje ves ansambel SN gledališča, svatje, pevci, kmetje in harmonikar. Igra se v kostumih. Ržiser Kosič. Scenograf ing. arh. E. Franz. V ponedeljek 3. dec., ob 20, uri istotam, Nico-demi: »Scampolo«, komedija v 8 dejanjih. Režiser Delak. Igrajo Simčičeva, Nakerst, Starčeva, Sancinova, M. Sancin, Kocic, Fišer, Raztresen. Nadaljnje predstave prihodnji teden se bodo vršile v »Časa Portuale«. Opozarjamo na prodajo »Gledališkega lista« in »Jernejevo pravico« v Stokovi knjigarni v via Milano. Gledališki list bo izhajal ob priliki vsake nove premiere, kot periodična revija Prva številka je izšla pravkar ob priliki otvoritvenih predstav. Obsega 32 strani ter je opremljena z 22 slikami in zanimivimi gledališkimi članki. Cena 15 lir. (30.11.1945) Novice v Primorskem dnevniku pestrejše, i življenja, se postajajo pestrejše. Ob rubriki Iz tržaškega življenja, se pojaviše pregled dogodkov pod naslovom Oa Triglava do Jadrana in vse vec je foto- sporedu predstav, Mario Sila pa obuja mamine na gledališki dejavnost v Narodnem domu. Slikar Černigoj v galeriji Trieste V četrtek je bila otvorjena razstava slikarja Černigoja. Razstavlja po večini slike pokrajin in slike religioznega značaja iz vasi Knežak in BaC. Razstavo dnevno obiskuje veliko število ljudi, kar priča o globokem zanimanju primorskega prebivalstva za dela svojih umetnikov. Posebno zanimiva je pokrajina »Pivke«, kjer se začenja in končuje Kras. (7.11.1945) K otvoritvi slovenskega narodnega gledališča V tržaških Časopisih je bilo že objavljeno, da bo 2. decembra ot-vorjeno slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Pir-morje. V zvezi s tem smo naprosili vodjo gledališča tov. Ferda Delaka, da nam da nekaj informacij o naSem novem slovenskem gledališču. Gledališče je privatna ustanova, koncesijo za gledališče pa ima tov. Delak. Ansambel je sestavljen iz tovarišev in tovarišic, ki so se po osvobojenju Trsta vrnili iz emigracije, iz jec, koncentracijskih taborišč in Jugoslovanske armade. Združili so se v skupino in začeli iskati možnosti, da bi v Trstu nastopili. Njihovi poskusi za otvoritev slovenskega gledališča v Trstu trajajo že od 27. septembra. Dne 10. oktobra so dobili od ZVU koncesijo za gledališče, do gledališke dvorane pa Se dolgo niso prišli. Od 27. septembra do 16. novembra so trajali pogovori in pogajanja, da bi dobili vsaj vsaka dva dni kako gledališko dvorano, kjer bi lahko nastopali. Tov. Delak in tov. Košuta sta bila glede tega 30.10. pri ZVU in ko sta 16. novembra predložila angleškim parlamentarcem pritožbo in o tem predhodno obvestila angleško vojaško oblast, sta dosegla privoljenje za otvoritev slovenskega narodnega gledališča dne 2. decembra v gledališču "Penice”. Tako otvarja dne 2. decembra od 3h popoldne slovensko narodno gledališče svojo sezono s Cankar-Delakovo "Jernejevo pravico”. Istega dne zvečer daje Jurčičevega "Desetega brata”, v ponedeljek pa "Scampolo”. Svojo sezono nadaljuje nato od 4. do 10. v stavbi pristaniških delavcev, nakar odpotuje v Gorico, kjer dne 13. decembra otvori sezono v Ljudskem domu in ostane do 20. decembra v Gorici. (27.11.1945) NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. decembra 1995 STVARNOST PRED 50 LETI KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Ob žalovanju za umrlimi zasledimo vesti o prekopih padlih partizanov, vendar preMuie skrb za žive, la so potrebm pomoči, ha vojnih grozot je vzklila vzajemnost in slovenske družine velikodušno sprejemajo v svojo sredo sirote iz Trsta, pa tudi tiste iz Bosne. Toda novembra se množično proslavlja obletnica okto- ' ' »..„.i. Ce_ kom 9j še brske revolucije. Brzojavke s če stitkami naslovljene predstavnikom * ^-Stalinu, novembra se vNurembergu treba bati, sodišče je do njih milo. Za Slovence je tudi izdaja novih osebnih izkaznic težama, sed jim jih javni urad izdaja s posebnimi pnpisi, da se ne bi imeli za polnopravne dane toto&e občine. ___________ Proslave na Primorskem V proslavo 28. obletnice Oktoberske Revolucije je primorsko ljudstvo priredilo po vsej deželi manifesta-tivne konference in sestanke, katerih se je udeležilo na tisoCe in tisoče ljudi. Govorniki so na teh sestankih obeležili pomen velike Revolucije na delavstvo in sploh za demokratično napredno ljudstvo. V svojih govorih so obnovili spomin na revolucijske dni, obenem pa so obeležili zgodovinsko vlogo Sovjetske zveze v borbi proti fašizmu in naciz- mu za svobodo vseh narodov sveta. V Trstu so danes opoldne po vseh večjih tovarnah in delavnicah v času, ko so imeli delavci svoj opoldanski odmor, priredili celo vrsto sestankov, na katerih so nastopili prvaki tržaških delavskih množic. Tako je bil v ladjedelnici pri sv. Marku tov. UrSiC, v arzenalu tržaškega Lloy-da tov. Laurenti, v ILVI tov. Regent, pri »Mo-dianu« tov. Loreta. Nocoj so po gričih okrog Trsta, po Krasu, po vsej Goriški in tudi daleč na severu po primorskih gorah zagoreli kresovi v proslavo jutrišnje obletnice Oktoberske Revolucije. Na nekem griču južno od Gorice so razporedili kresove tako, da so plameni zapisli v noč ljudsko geslo. Po tržaških predmestjih so v večernih urah razsvetljevale nebo blešCeCe rakete. Za jutri dopoldne ob lOh so napovedane posebne proslave. ZveCer pa se bo vršila vrsta mitingov, v vseh kulturnih krožkih in prosvetnih društvih. (7.11.1945) Not resident...? Na občinskem uradu za izdajanje novih osebnih izkaznic se očitno nadaljuje zapostavljanje Slovencev, ki se celo iz dneva v dan veča. Slovencem, ki so tukaj rojeni in tukaj živijo, vsiljujejo vsakovrstne izkaznice, samo izkaznice St. 1 ne, ki jim pripadajo. Kdo dobi izkaznico »Itahan-not resident«, kdo »Jugoslav-not resident«, kdo samo potrdilo, da se je prijavil uradu. Prave izkaznice pa, Id potrjuje dotičnemu, da biva na tem ozemlju, dobijo le redki Slovenci, in Se ti po dolgem prerekanju ter z intervencijo zavezniškega oScirja. In to niso le redki primeri. Toše dagaja vsak dan. Mnogo je takih primerov, da so uradniki kar čez noč napravili iz primorskih Slovencev jugoslovanske državljane, ki nimajo stalnega bivališča, na tem ozemlju. ' Imamo pa Se primer, ki je Se bolj kričeč od navedenih. Žrtve takega primera so poštah Številni Slovenci, ki jih označujejo z »Italian-not resident«, čeravno dokažejo s potrebnimi dokumenti, da so rojeni tu in da tu živijo. Ravno tako se dogaja tudi v Gorici. (10.11.1945) Za nepreskrbljeno deco Akcija za nastanitev in prehrano ne- Primeri gostoljubnosti Slovencev so preskrbljene dece iz Bosne in Hercego- mnogoštevilni. Neki stari delavec iz Iju-vine, se vrši z velikim uspehom po vsej bljanskega predmestja, ki vzdržuje ženo Sloveniji. Slovenski narod se je pokazal in 7 otrok, je prosil, naj mu dodele ene-pripravljenega nuditi vso pomoč ga otroka iz Bosne. Slepi kmet iz vasi otrokom bratov težko prizadetih krajev Stogovci, ki ima 6 otrok, je izjavil odbo-naše domovine. m, da želi sprejeti enega otroka: »kjer je Število družin, ki žele sprejeti otroke kruha za 6 ljudi, ga bo tudi za sedme-v nego in prehrano preko zime, je že ga.« večje, kot je število otrok, ki bodo prišli. (1.11.1945) Pozdravne brzojavke Stalinu Ob 28. obletnici Oktobrske revo- številne brzojavke. sokim ciljem svobode in demokm- lucije je prejel generalisim Stalin ste- cije - Goričani. vilne brzovajke. Med drugimi so mu Goričani čestitajo poslali pozdrave in voščila predsed- Goričani so poslali ob priliki 28. Včeraj, na praznik Revolucije, so nik poljske vlade Ošubka Moravski, obletnice Oktobrske revolucije gene- poskušale tržaške žene - članice predsednik mongolske ljudske re- ralisimu Stalinu sledečo brzojavko: DAIS-a - prinesti 52 naprednim jet- publike Čoljbasan, generalisim Can- Generalisimu Stalinu - Moskva, nikom tržaškega zapora praznično gkajšek, romunski kralj Mihael. Dol- Protifašistična Gorica proslavlja kosilo s »pasto sdutto«, kruhom, go poslanico so Stalinu poslali 6 obletnico velike socialistične revolu- 1/4 litra vina, kolačem, 10 jabolki in slavnostnega zborovanja moskov- cije in pozdravlja velikega voditelja 20 cigaretami Zavezniški oficir pa je skega sovjeta. smbodoljubnega človeštva. prepovedal prinesti kosilo jetnikom, Ravnptako je prejel predsednik Ponovno zagotavljamo, da bomo češ: »jutri je tako četrtek«. Vrhovnega sovjeta ZSSR Kalinin vztrajno, kot veliki Stalin sledili vi- (8.11.1945) Proces v Numbergu Nuerenberg, 20. TFP. -Danes je pričel v Nuerenber-gu pred mednarodnim vojaškim sodiščem proces proti glavnim vojnim zločincem Današnje zasedanje je ot-voril Lavvrence, ki je izjavil, da morajo vsi, ki sodelujejo pri tem procesu izpolniti svojo dolžnost v skladu s stoletnimi tradicijami pravičnosti. Prvi je govoril ameriški tožilec Haidaman Za njim je govoril britanski tožilec, ki je opozarjal na strahote, koncentracijskih trabcrišC v Belseiu, Dachau-u, Buchenvvaldu in drugod Govorfl je o grozodejstvih, ki jih je pctela Gestapo v Franciji in v zaporih za domoljube v Parizu, Lyonu, Marseilleu, Quennes, Metzu in Troyesu, o zlodnih zagrešenih v Belgiji, Luksemburgu in na Danskem. Francoski tožilec Mey-nier, je prebral svojo obtožnico. Govoril je o kalvariji voj- nih ujetnikov in o mučenju internirancev v Gmdzlandu in Ravi Ruski. Ob 14. uri se je razprava spet pričela z nadaljevanjem čitanja francoske obtožnice, nakar se je pričelo Čitanje sovjetske obtožnice, ki jo je v ruščini prebral sovjetski tožilec polkovnik sodne stroke Pokroski. Verjetno bo sodišče pozvalo tožilce, naj podajo dokaze za svoje navedbe, kar bo trajalo nadaljnjih dvanajst dni Vojni zločinci v Španiji London, 20. AFP. - Španski republikanski krogi v Londonu izjavljajo, da je naloga komisije, ki naj sestavi seznam vojnih zločincev, ki so pribežali v Španijo, zelo huda, ker je veliko število Nemcev ob osvoboditvi Francije prešlo špansko mejo in bilo vključeno v špansko armado. (21.11.1945) Tečaja prosvetne zveze v Borštu 5. nov. tl. ob 11. uri bo slavnostna otvoritev pevo-vodskega teCaja v Borštu pri Trstu. Istega dne ob 16. uri bo tudi slavnostna otvoritev režiserskega teCaja na Opčinah v prostorih prosvetnega doma. Oba tečaja priredi Slovenska prosvetna zveza. Pevavodski tečaj Kakor smo javili že v četrtek, se vrSi pevovodski tečaj v Borštu pri Trstu in ne v Nabrežini. Začetek tečaja bo v ponedeljek 5. novembra tl. ob 10.30 uri dopoldnem bo trajal do 16. decembra. Vsi kandidati morajo biti navzoči pri otvoritvi! Posebno opozarjamo tovariše z oddaljenih krajev - goriskega in ajdovskega okrožja - naj se v ponedeljek po prihodu vlaka takoj javijo pri vodstvu tečaja. Vlak gre z Trsta iz postaje Sv. Andreja do Boršta (Mocco). Pride - 9. uri in 20 minut. Vozni listek vzemite do Boršta (Moccd). Prinesite s seboj odeje in jedilni pribor. Vsa nadaljnja pojasnila vam bo dalo vodstvo tečaja. Prireditev v Borštu Prosvetno društvo »Slovenec« iz Boršta bo imela v nedeljo 4. novembra ob 15. uri kulturno prireditev. Vabljeni so vsi pevski zbori iz sosednjih vasi. Po prireditvi ples. Ge bo slabo vreme, se prireditev odloži na prihodnjo nedeljo. (3.11.1945) Za vojne žrtve Svetovna vojna, ki se je pravkar konCala, je sejala na široko grozote in smrt, tako da je težko prizadela družine, pa tudi cela mesta in narode. Človečanska in krščanska vzajemnost nas sili, naj nikar ne zabimo naših pokojnih, pač pa naj veliko molimo, da bi tako pospesih njihovim dušam vhod v srečna nebesa. Zato bomo molili za vse vojne žrtve: za vse one, ki so padli pri vršenju svoje dolžnoti na zemeljskih, pomorskih in zračnih frontah; za one, katere je pognal v prezgodnji grob divji bes zračnih napadov ah drugačni vojni dogodki; za one, ki so podlegli v neskončni bedi taborišč, deportacije, civilne internacije ter pomanjkanja. Kot sinovi Katoliške Cerkve, ki je vesoljna mati, hočemo v bratsko krščanskem objemu vseh dus moliti prav za vse, ne glede na njihovo pozemeljsko domovino, na njihove nazore in težnje. V ta namen se bo vršil v petek, dne 23. novembra 1945, ob 9., v svetišču presv. Srca Jezusovega, ki je tempelj vseh padlih, slovesni žalni obred s pontifikal-no sv. maso ter splošno odvezo. K temu verskemu obredu vabimo v duhu krščanske vzajemnosti vse oblasti, duhovščino, redovniške družine, zavode, katoliško Akcijo, predstavnike vojske, Sole vseh vrst, mestne ustanove, vse vernike. Dobri Bog naj podeh duSam naših pokojnikov večni mir in pokoj, vsem onim pa, ki jih objokujejo, vdanost in uteho. Z vsem srcem blagoslavljamo +KAROL, nadškof (23.11.1945) Lojze Spacal: »Pokopališče v Brdih« (lesorez) Miting v Šempolaju V nedeljo 4.11. bo II. bataljon odreda Jug. Armade za Slov. Prom., Trst in Istro priredil skupno z mladino iz vasi Sempolaj in okolice miting z zelo pestrim sporedom. Sodelovali bodo pevski zbori iz Komna in Sempolaja. Prostovoljni prispevki bodo v prid raznim organizacijam. Po mitingu bo sledil ples na katerem bo igrala znana orkestra ZelezniSKega krožka iz Nabrežine. (3.11.1945) Prosvetna matineja Danes 25. t.m. ob 10.30 dopoldne se vrsi v kinu »Nazionale« prosvetna matineja s pestrim sporedom. Sodelujejo: bfrrkovljanski zbor in radijski komorni zbor, Sancinov godalni kvartet, solisti Lavrencice-va, B. Sancin, S. Turel in Babičeva in recitatorji J. Košuta, Simčičeva in Tiran. Cisti dobiček je namenjen akciji »Za našega dijaka«. Preložena prireditev Izvršni odbor slovenskih in hrvaških delavskih Cet, ki so bile v Franciji, javlja, da se nameravana prireditev v Trstu ne bo izvedla kot je bilo javljeno, ker se na ta dan naši tovariši iz Istre ne morejo udeležiti prireditve zaradi krajevnih volitev. (25.11.1945) faziicna m n on in i 1 ii 1x71 11^1 o\f visiesoi V sredo in v četrtek so se dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu vrnili v Sole k rednemu pouku. Po enotedenski zasedbi šolskih poslopij so prekinili' protestno akcijo. Po izteku protesta smo jih povabili, naj izrazijo svoja mnenja o dijaški akciji. Nekateri so se vabilu odzvali, Zapisali so svoja mnenja o upravičenosti ali neupravičenosti zasedbe; nekateri so se dokaj kritično izrazili o sošolcih; drugi so izrazili pomisleke o smiselnosti akcije. Njihova mnenja objavljamo na teh strmeb. Zasedba je končana, dijaki pa bomo vseeno skušali bolj sodelovati pri upravljanju šole Preden sem v sredo zjutraj vzel v roke Primorski dnevnik, sem imel v mislih napisati svoje porodio v drugačni obliki kot sicer. Tega dne (29. novembra) sem namreč na Sesti strani dnevnika prebral naslov: »O Kantorkih in njihovem pogubnem vplivu.« Pozorno sem prebral članek bivše ravnateljice našega liceja, prof. Nade Pertot. V tekstu sem ob nekaterih besedah, trditvah in ugotavljanjih resno premislil in se odločil, da bom v svojem današnjem poročilu nekako odgovoril naši bivši ravnateljici. Naj takoj povem, da si ne bi nikoli upal nasprotovati in odklanjati nasvete tako izkušene osebe na šolski ravni, kot je prof. Pertot. Rad bi le razjasnil nekatere točke, s katerimi se v članku nisem strinjal. Danes imamo z ravnateljem in nekaterimi profesorji odprt dialog in z njimi skušamo ustvarjati boljše delo v razredu. Zal pa so profesorji in ravnatelji vezani na stare reforme in odvisni od ministrstva za šolstvo, ki jih je treba, med drugim, čimprej obnoviti. Nekateri pa niso Se razumeli, da dijaki nismo protestirali proti našim profesorjem in ravnateljem, toda zasedli smo Sole proti starim reformam in nazadnjaškemu načinu dela v posameznih razredih (poleg ostalih, že dobro znanih problemov). Med učnimi urami izvemo le, koliko Napoleonovih dijakov je umrlo v Rusiji, zakaj je Homer pisal v taki latinščini, in naučiti se moramo na stotine neznanih besed Dantejeve »Divine Commedie«. Redkokdaj (ali bolje rečeno nikoli) se med šolskimi klopmi govori o sedanjosti in o stvareh, ki nam bi v vsakdanjem življenju Se kako koristile. Profesorji redkokdaj (in tudi tu je bolje uporabljati besedo - nikoli) povabijo med učne ure kakega gosta, da nam bi predaval o mamilih, politiki in izvenšolskem svetu nasplošno. Edino, kar se v zvezi s tem v zadnjih letih pozitivno dela na Prešernu, so mesečna po- poldanska srečanja o zgodovini med letoma 1920-1964 (za četrto- in petošolce) in občasne enodnevne ekskurzije. Zaradi materialnega časa (vsak profesor mora dokončati program, ki ga zahteva minister za šolstvo ob začetku letaj je vse ostalo delo, seveda, nemogoče. Dijaki imamo na razpolago le Sest učnih ur mesečno za zborovanja. Ali je to dovolj? Ni. Med zasedbo smo izvedli toliko stvari, kolikor bi jih v naslednjih dvanajstih mesecih težko slišali. Z zasedbo nismo bili »proti privatnim šolam«, toda čutili smo se ogroženi za velik prispevek, ki ga dežela že vrsto let ponuja šolam, ki bi morale biti odvisne odposameznikov in ne' od države (33. člen ustave). Pred dejstvom, da sta Glasbena matica in dvojezična Sola v Spetru slovenski privatni ustanovi v Italiji, moramo gledati na šole, ki resnično nudijo prihodnost večini nas mladih. Glasbena matica tega res ne nudi (razen seveda v zelo rednih primerih). Morda je odveč zapisati, katere Sole so za nas mlade važnejše: licej, trgovska, pedagoški ipd. šole morajo uvesti nas dijake v nadaljnje življenje, Glasbena matica pa to življenje le dopolnjuje, od te pa si malokateri zagotovi prihodnost. Ta problem pa je specifično zamejski in bi ga bilo treba obravnavati v sklopu manjšinske zaščite. Na vsedržavnem merilu pa obstaja resna nevarnost, da bi podpiranje privatne Sole postalo alternativa za zanemarjeno javno Solo, kot se že desetletja delno dogaja predvsem v srednji in južni Italiji. Prof. Pertot piše Se, da je »ponovno treba poslušati dijake, kako ponavljajo oguljene fraze.« Te tako mučne fraze ponavljamo le zaradi tega, ker ostajajo nekatere stvari še vedno nespremenjene in iz političnih ter Šolskih krogov ni nobenega, ki bi se za to resnično zavzel. Dijaki smo potrpežljivo čakali, a prišli smo do zaključka, da je za prej omenje- ne kroge vse rožnato in obnašajo se, kot da bi Šolsko življenje potekalo brez večjih težav. Zato smo morali že drugo leto zapored stopiti v ospredje mi dijaki in s tako ekstremno obliko protesta opozoriti javnost na katastrofalni položaj šolstva v Italiji in v zamejstvu. Želeli smo (in Se vedno želimo) dokazati, da smo realnost v vsakdanjem Šolskem in izvenšolskem življenju. Ljudem, ki mislijo, da smo dijaki le igrače, ki se prilagajajo šolskim pravilom, smo dokazali, da ni več tako. Mislim, da naša zasedba ni bila strumentalizirana od nikogar (ali vsaj se tega mi nismo zavedali). Nastopili smo vsi dijaki skupaj, slovenski in italijanski, brez nikakršnih »pokroviteljstev« raznih političnih strank, z namenom, da dokažemo, da jeprihodnost naša in da si jo želimo sami izdelati na najboljši način. Sola je bila teden dni v naših rokah in čeprav ni več zasedena, bomo vseeno skušali ostati tudi mi dijaki nekako bolj soudeleženi pri njenem upravljanju. Sola potrebuje reformo, učne ure se morajo posodobiti in nekateri profesorji morajo postati bolj prožni. Naj mi prof Pertot ne zameri, če zapišem, da se z nekaterimi trditvami in ugotavljanji njenega sredinega članka ne strinjam. Dijaki smo naveličani pasivno spremljati dogajanja, ki se tičejo tudi nas. Z lansko in letošnjo zasedbo Sole se je naš protest šele začel. Če se ne bodo stvari v kratkem spremenile, bomo najprej umirjeni in civilno, nato pa s podobnimi protesti kot doslej (ali Se močnejšimi) opozorili javnost, da je Sola tudi naša, in da v njej vidimo našo prihodnost. Za boljšo Solo pa se bomo morali boriti skupno s profesorji, kajti Šolska prihodnost je odvisna tudi od njih. Matija Jogan, znanstveni licej F. Prešerna Razočarana nad nedoslednostjo nekaterih naših sošolcev V teku komaj zaključene zasedbe sva si ustvarila pozitivna, zlasti pa negativna mnenja. Po pravici povedano sva med zasedbo ostala razočarana nad različnimi stvarmi. Kot prva naju je prav gotovo razočarala nedoslednost nekaterih sošolcev. Na šoli smo namreč volili, kdo je za inkdo je proti zasedbi. Zasedbe so se nameravali udeležiti skoraj vsi učenci. Od prvega dne do zadnjega se je število učenčev polagoma krčilo. V šolo so prihajali namreč vedno eni in isti, in ti so ostajali bodisi zjutraj kot popoldan kot ponoči. Res je, da je zasedba pomemben trenutek socializacije, ki je posameznikom bolj ali manj všeC, in zaradi katerega so se nekateri zadrževali v šolskih prostorih dalj Časa, drugi pa manj. Vsekakor nekateri niso sploh prihajali v Solo niti v obveznih jutranjih urah. Kritizirali so programe, ki so jih predstavili predstav-nikišol; niso se udeležili komaj omenjenih teCajev in sami niso predstavili predlogov. Nekateri so kartali celo jutro in ko so predčasno odhajali iz Sole, so med sabo govorili, kako je bilo jutro dolgočasno. Ko so jim nekateri profesorji ponudili podporni pouk, so tudi ta predlog zavrnili. Ostala sva razočarana tudi nad mnogimi predstavniki razredov. Ti bi morali predstavljati ideje razreda, torej to, kar so volili učenci. Sami razredni predstavniki se niso udeležili zasedbe, sodelovali so vedno eni in isti. Seveda se je tudi naša zasedba dobro končala. Čeprav sva ocenila obnašanje nekaterih učencev negativno, imava tudi pozitivne vtise. Predstavniki Sol so se izkazali. Dnevni program je bil vedno dobro izbran. Vsako jutro je bilo na vrsti CišCenje in ravno s tem se lahko pobahamo, da je bila »naša šola« Cista. Jutranjemu CiSCenju je seveda sledil raznolik program, UCenci so lahko zbirali med tečajem glasbe, samoobrambe, plezanja in raznega ročnega dela.Predstavniki so organizirali tudi predavanje z Borisom Kobalom in SaSo Rudolfom. Organizirali so celo turnirje na karte in druge športne turnirje (namizni tenis, odbojka) v neobveznih popoldanskih urah. VeCere pa so popestrile glasbene točke. Celoten program se je torej obnesel in pozitivno zaključil kljub skromni udeležbi. Barbara Mohorovičič in Marjan Coretti, pedagoški licej A.M. Slomška I Hotel sem narediti neka j koristnega Ne želim pisati o razlogih, zaradi katerih sem se udeležil zasedbe, temveč o tem, kar sem v osmih dneh bivanja na šoli doživel in izkusil. Neskončno sem se razveselil, ko sem izvedel, da se bo zasedbe udeležil tudi pedagoški licej A.M. Slomška. Iz lanske izkušnje vem, da sta njihova prisotnost in pomoč potrebni za uspeh celotne akcije. Lani me je okupacija močno spremenila, vem, da sem dorasel, postaj manj boječ in bolj samozavesten. Tako lani kot letos sem hotel narediti nekaj koristnega, in kot sem jaz to hotel, so hoteli tudi drugi; za to smo se trudih toliko, kolikor nam je bilo mogoče. Delali smo za nekaj, v kar smo verjeli; čeprav so nam nekateri nasprotovali, smo jim mi s svojim sejanjem hoteli dokazati naše misli in prepričanje. Za tiste, ki niso aktivno sodelovali pri zasedbi in ki so prihajali le na tur, je bilo to samo izguba časa. Ne kritiziram tistih, Id se zasedbe niso udeležiti, ker so za to imeti določene razloge; če bi me oni s svojimi motivacijami prepričali, da je protest nesmiseln, bi mu nasprotoval tudi sam. Kritiziram tiste, ki so si vzeti en teden počitnic. Te osebe pač ne vedo, kaj so pri tem izgubile. Med nami »okupatorji« so se ustvarile vezi, ki so veliko globlje od samega prijateljstva. Sam sem lani spoznal osebi, s katerima sem še danes bratsko povezan. Letos sem tudi doživel nekaj podobnega. Ljudje, katerih prej nisem poznal, so zdaj postati moji prijatelji. Postati smo prijatelji, ker smo hoteti skupno doseči cilj, za katerega smo se biti pripravljeni truditi in marsikaj žrtvovati. Vez, ki se je ustvarila med nami je trdna in trajna. Nekateri menijo, da je to, kar smo te dni počeli, nesmiselno, sam pa se sprašujem, ati je nesmiselno boriti se za nekaj, v kar se verjame. Mi smo verjeli v to, da bomo s tem, kar smo početi, spremeniti, izboljšati neugodno stanje, v katerem se nahajamo. Ta je moja druga okupacija. Obe sta me globoko zaznamovali in spremeniti, izboljšati, obe sta mi dokazati, da sem zmožen marsičesa, da sem zmožen izraziti svoje mnenje in se boriti za ideale. Oprostite, če je to premalo! Peter Rasman, poklicni zavod J. Stefana Zakaj se letos nisem strinjala z zasedbo šole V četrtek, ko sem se s Profesorjem in sošolko Peljala domov, se je razila diskusija o letošnji zasedbi šole. Govor je bil predvsem o slabih lastnostih in razlogih našega nesoglašanja za ta ukrep z dvomljivim uspehom. Ker me je Matija prosil, če lahko izpostavim svoje mnenje v zvezi z »okupacijo«, bi rada povedala. zakaj ne soglašam s to pobudo. Lanska zasedba šole se mi je zdela za nas dijake kot izkušnja zelo Pozitivna. Glede na to, da sem sama sodelovala pri organizaciji le-te, Sem bila zelo navduše- Prikrajšani za pouk Okupacija bo gotovo negativno vplivala na šolski uspeh dijakov. Prikrajšani smo bili za teden dni pouka, čeprav smo imeli med zasedbo delno pouk s pomočjo nekaterih profesorjev. Žal že drugič na lastni koži opažamo, da je ta način protesta neučinkovit. Naših ciljev nismo dosegli, Čeprav še vedno upamo, da se bodo z bodočimi manifestacijami naše Zelje uresničile. Tatjana Tensi, trgovski tehnični zavod Žige Zoisa na in sem, verjetno kot ostali, verjela v to, kar smo počeli. Nedvomno smo bili lani prepričani, da bomo s tem skrajnim ukrepom uspeli kaj spremeniti. Takrat so bile skoraj vse šole po Italiji zasedene, tako da smo se tudi mi pridružili temu državnemu fenomenu. Delovali smo složno, prišli smo v stik tudi z drugimi italijanskimi šolami in ravno v tem obdobju so dijaki ustanovili ASPT (As-semblea Studentesca Provincia di Trieste), o kateri smo v zadnjem obdobju že veliko slišali. Tako da lahko rečem, da je za časa lanske zasedbe, če ne na politični ravni, vsaj med dijaki vseh tržaških šol prišlo do neke spremembe. Letošnja zasedba šole pa se mi zdi, kit so nekateri izjavili, da je bila narejena zgolj, da bi si dijaki vzeli nekaj dni počitka, katerega smo bili, kot so rekli nekateri sošolci, res potrebni. Že takoj na začetku, v torek zjutraj, ko smo glasovali, je bilo razvidno, da so nekateri glasovali za zasedbo, čeprav se z njo niso strinjali. In to zgolj, ker jih je prevzelo tisto skoraj noro navdušenje, ki je vladalo med zborovanjem. Čeprav se je zasedba letos začela tako demokratično v nasprotju z lanskim letom, ko smo volili z dviganjem rok, je vse ostalo potekalo v duhu skoraj diktature, katero so izvajali nekateri, toda ne vsi, ki so se imeli za vodilne osebe te zasedbe. Predlogo, za katere so prosili dijake, sploh niso upoštevali in so sestavljali program zgolj, vsaj meni so dali ta občutek, ker so bili primorani, da na nek način rešijo videz. Priznati moram, da nisem vse zasedbe preživela na šoli. Nisem imela namreč dovolj motivacije, da bi cele dneve zmrzovala v neo-gretem poslopju. Čeprav so bili razlogi za letošnjo zasedbo morda tehtnejši od lanskih, se ne strinjam, da smo dijaki izbrali ponovno tak ukrep, za katerega smo lani ugotovili, da ni privedel nikamor. Ce smo se že odločili, da bomo na nek našin protestirali, bi lahko izbrali kako drugo obliko protesta. Zdi se mi, da če bi onemogočili promet po glavni mestnih ulicah za nekaj ur, bi se gotovo ljudje zavedali, da nekaj ne gre. Medtem ko če ljudje vidijo na časopisih, da so dijaki ponovno zasedli šolo, si mislijo le »ah, ta mladina!« Zdi se mi tudi, da je v zadnjih letih postala okupacija neka moda in, da če se te mode držiš, si nazadnjaški, in pustiš, da vse teče, kot da te ne zanima, ali da se strinjaš s tistim, kar politiki delajo. Ker je letos zame (upam) zadnje leto, ki ga bom preživela na šoli, se po mnenju nekaterih ne bi smela več brigati za njo. Klub temu pa bi rada svetovala sošolcem, ki bodo v naslednjih letih še obiskovali tisto ljubljeno in obenem sovraženo poslopje, naj, če bo še prišlo do razlogov za zasedbo, izberejo drugo pot, ki bo mogoče bolj pretresla javnost (nobenega bombnega atentata) in ki bo mogoče pripomogla k temu, da se bo v tem izjalove-lem sistemu res kaj spremenilo. Daša Bolčina, znanstveni licej F. Prešerna Letos je bila organizacija bolj la od lanske Z letošnjo zasedbo sem bil bolj zadovoljen kot z lansko. Letos je bilo vse boljše organizirano in vsi smo imeli jasnejše pojme za kaj se gre. Priznam tudi, da me je razveselilo dejstvo, da smo imeti tudi redne lekcije s predmetnimi profesorji. Letos sem tudi prespal na šoti in moram priznati, da sem se v družbi zabaval in ponoči ni bilo nikakršnih težav. Zasedba konec koncev ne bo vplivala zelo dosti na državo, saj smo ob koncu dosegli le večjo povezavo z italijanskimi šolami, oziroma večjo učinkovitost ASPT-ja (študentskega gibanja). Kar pa smo hoteli doseči, je za zdaj ostalo nespremenjeno. Andrej Šuligoj, trgovski tehnični zavod Žige Zoisa Letos je okupacija potekala v prijateljskem vzdušju. Na Stefanu smo se zelo hitro spoznali in vzpostavili prijateljske odnose. Prisotni smo imeli vsi zelo velik čut za družabnost, v tem pa smo se bistveno razlikovali od za-sedajočih Prešerna, kateri so se zbirati po skupinicah, kar pa gre pripisati tudi njihovemu precejšnjemu številu. Sedaj, ko je zasedba končala, se nam v mislih vrstijo spomini eden za drugim; neprespane noči, trenutki družabnosti, samoupravni tečaji, predavanja, čiščenja. Včasih je bilo za nekatere (organizatorje) tudi težko in naporno, bili smo pod pritiskom, zunanjih in notranjih dejavnikov; ravnatelji, profesorji, karabinjerji, mrzli odnosi s predstavniki drugih slovenskih šol itd. K težkim trenutkom so pripomogli tudi nezaželeni gostje, ki niso prišli z namenom, da bi narediti kaj koristnega. Napadalen odnos šolskega skrbnika in ravnateljev je organizatorje marsikdaj užalil, saj le malokdo ve koliko dela se skriva za tako dejavnostjo. Sami smo moralipaziti za red in pomiriti tiste, ki so začeli dvigati roke, predsedovati vsem zborovanjem, sestavljati programe za naslednje dni, v kontaktu smo bili s profesorji in predavatelji in še bi lahko našteval. Vsekakor pa mislim, da je okupacija uspela, ker smo dosegli to, kar smo hoteti: vzbuditi občutek zavesti in dokazati, da smo prisotni in da ne ostajamo pasivni pred hudimi nepravičnostmi, ki se dogajajo. Primož Strani, pedagoški licej A.M.Slomška Večina je bila le za zabavo... Na žalost moja ocena glede okupacije ni povsem pozitivna, saj večina »okupatorjev« je spregledala bistvene točke samouprave in se je posvetila predvsem zabavi. Z manjšo skupino sošolcev smo skušali vsekakor speljati naše programe do konca (in to v veliki meri nam je tudi uspelo), in prav v tej manjšini sem občutil, da okupacija ni le zabava, temveč je treba s skupnim delom čim bolje izkoristiti čas, ki smo ga odvzeli študiju. C. Cherin NEDELJSKE TEME Nedelja, 3. decembra 1995 Strah pred seksom Razstavo slik Dore Carrington bomo videli v začetku leta 1996 tudi v ljubljani Film Carrington scenarista in režiserja Christopherja Hamptona je posnet po resničnih dogodkih, vendar se po besedah Frances Partridge, ene od še živečih prič teh dogajanj, svobodno sprehaja med dejstvi iz življenj slikarke Dore Carrington, pisatelja Lyttona Strachyja, ljudi, s katerimi so se prepletale njune usode, in umetniške srenje, imenovane Bloomsburyjska skupina. Dora Carrington je imela dve ljubezni: slikanje in genialnega ameriškega pisatelja Lyttona Stracheyja. Ce je bila brez njiju, se ji je dozdevalo, da nima ničesar. Dora Carrington ni marala svojega krstnega imena, zato je od ljudi zahtevala, naj jo kličejo kar Carrington. Njeno ime se ji je namreč zdelo sentimentalno angleško, značilno za nižje razrede. Carrington je nesmrtno ljubila Strachyja, Čeprav je vedela, da ji fizične ljubezni ne bo mogel vračati. Stracy je bil namreč homoseksualec. Toda med njim in Carrington se je spletla globoka vez, ki je ni pretrgal ne njen zakon z Ralphom Partridgeom ne njena Številna ljubezenska razmerja. Frances je bila druga žena Ralpha Partridgea, medtem ko je bila Dora Carrington njegova prva soproga. V Ralpha je bil zaljubljen tudi Strachy. Junaku iz 1. svetovne vojne je bilo sicer ime Rex, vendar ga je Strachy preimenoval v Ralpha, saj se mu je to ime zdelo bolj imenitno. Ralphovi poroki s Carrington -vanjo je bil Ralph strastno zaljubljen - Strachy ni nasprotoval, saj je upal, da bo lahko živel z obema, kar se je pozneje tudi zgodilo. Carrington je v poroko privolila, a je Strachyju pisala: »Divjaška, cinična usoda je poskrbela, da moje ljubezni ne boš mogel rukoli izkoristiti. Z grenkobo sem ugotovila, da nikoli ne bom imela svojega Meseca.« Film Carrington bo bržkone pripomogel k ustrezni uvrstitvi Dore umetnice Carrington v galerijo strastnih boemov oziroma jo bo verjetno celo porinil v ospredje pestrega odra blooms-buryjskih umetnikov. Toda pri nastajanju filma niso uporabljali njenih originalnih platen in mu-ralov. Posebej za film je njena dela naslikala Jane Gifibrd. Prava dela Dore Carrington si je mo- goče ogledati šele na koncu filma, ko se pojavijo napisi. Pri slovenskem distributerju filma Carrington Fun Mladina film so nam povedali, da si v začetku naslednjega leta v Ljubljani lahko obetamo razstavo slik Dore Carrington. Zdaj je ta razstava po zaslugi filma velika uspešnica v londonski Barbican Ari: Gallery. Slikarko v filmu igra vedno odlična oskarjevka Emma Thompson, Strachyja Jonathan Pryce, Števen VVaddington je privlačni Ralph Partridge. Pryce je za svojo upodobitev na letošnjem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo, Hampton pa posebno nagrado kot najboljši režiser debitant. »Izkoristi me!« Strachyja je Carrington srečala med 1. svetovno vojno leta 1915, in sicer v hiši Virgine Woolf in njenega soproga Leonarda. Njej je bUo 22, njemu pa 35 let. Strachy je takrat že zaslovel s knjigo Ugledni viktorijanci. V nasprotju z najbolj vztrajnim Dorinim snubcem, slikarjem Markom Gertlerjem, kot pisatelj ni ogrožal njene umetniške integritete. Med njenimi najbolj znanimi portreti Strachyja, ki ga vidimo tudi v filmu, je tisti, na katerem Strachy leži na kavču in s svojimi dolgimi prsti drži knjigo. Carrington je v dnevnik zapisala: »Je mar to nečimrnost, Ce tvoje slike noCem pokazati nikomur? Ne, zato, ker mi ni mar, kaj si mislijo drugi. Sovražim samo nespodobnost, da bi jim pokazala tisto, kar sem ljubila.« Njene dvome glede prilagajanja stilu drugih je Strachy nekoC pogasil z besedami: »Bell in Grant (oba slikarja Bloomsburyjske skupine) se nagibata k želji, da bi bila ti taksna kot onadva - in da ne bi bila ti veC ti; biti samosvoj pa je edina stvar, za katero se je posamezniku vredno truditi.« Carrington je svoje življenje posvetila skrbi za Strachyja, naklonila mu je svoje življenje in zanemarjala svoj slikarski talent. Mnogi prijatelji so govorili, da bi si na hrbet lahko nalepila slogan: »Izkoristi me!« Stra-chyju je sicer zaupala, da nikoli ni tako sreCna kot takrat, ko slika. Toda središče njenega življenja je bil Strachy. Ko je umrl za rakom, si je Carrington, stara 38 let, tudi sama vzela življenje, oblečena v Strachyjevo škrlatno jutranjo haljo. Kot poroCa Frances Patridge, film ni pravilno prikazal njenega samomora. Slišimo namreč samo strel iz puške, medtem ko kamera kaže pročelje njene hiše. V resnici je Carrington potem, ko se je ustrelila, živela še en dan. Frances in Ralph sta bedela ob njeni smrtni postelji. »Bila je tako sočutna do drugih. Celo zdravnika, ki ji je skušal rešiti življenje, je prosila:‘Gospod doktor, postrezite si no s kozarčkom Serija.’« Frances je danes živahna 95-letna gospa. Carrington svojih del ni hotela razstavljati. Sele skoraj 40 let po njeni smrti, leta 1970, so v Londonu pripravili prvo veCjo razstavo njenih del. Veliko jih je bilo bodisi uničenih, izgubljenih, celo ukradenih. Pomanjkanje denarja, zlasti v Času študija in med 1. svetovno vojno, jo je prisililo, da je slikala Cez že poslikana platna. Ohranjene slike pričajo o izrednem talentu in njena zadržanost do razstavljanja bržkone ni posledica neresnega odnosa do dela. Ker ni razstavljala, tudi ni mogla priti do ugleda. Razstavljanje je bilo za Carrington tako mučno kot razkazovanje svojega golega telesa ljubimcu. Zanemarjana O Carrington je dolgoletni direktor londonske galerije Tate Sir John Rottenstein dejal: »Je najbolj zanemarjana resna slikarka svojega Časa.« Carrington je bila leta 1910, ko je zapustila dom v Bedfordu in odšla na Slade, prepričana, da ima umetnost prednost pred vsem. Kot slikarka se je navdihovala pri Cezannu. Med slikarskimi motivi ji je bila zelo blizu pokrajina. Zelo jo je jezilo prepričanje, da imajo ženske malo možnosti za uspeh v umetnosti. Nasprotovala je tudi poroki in si je, da bi dokazala svojo neodvisnost, leta 1911 odrezala kosate lase in začela nositi kratko fantovsko pričesko, kar je bilo takrat nekaj nezaslišanega. Carrington je bila torej mlada ženska, ki se je zgledovala po najbolj emancipiranih načelih takratnega Časa. V treh letih šolanja je za svoja dela prejela številna priznanja. Svojo prvo sliko je prodala leta 1914, kar jo je prepričalo, da lahko živi tudi zunaj »šolske maternice«. Na svoje slike se ni podpisovala, saj se ji je podpisovanje zdelo »nepotreben egoizem«. Carrington se je zelo bala spolnosti, kar mnogi pripisujejo vzgoji njene versko obsedene matere, ki jo je Carrington prezirala, medtem ko je očeta ljubila. Mnogi njeni sodobniki trdijo, da jo je Strachy spominjal na očeta, da ga je zato tako ljubila. Carrington nikoh ni imela sproščenega odnosa do svojega telesa. Celo menstruacija je bila zanjo, kot jo je imenovala, mesečna sovražnica. Izgubo nedolžnosti je dolgo povezovala z izgubo umetniške moči. Kar zadeva njene ljubezenske pustolovščine, je v filmu nekaj netočnosti. Po izgubi nedolžnosti in poroki s Partridgeom je imela Carrington številna ljubezenska razmerja. Cesar film ne pokaže, je dejstvo, da je Carrington imela razmerja z moškimi in ženskami. Bloomsburyjska skupina Hišo v Tidmarsh Hillu, kjer sta živela Carrington in Strachy, je par najel s pomočjo Johna May-narda Keynesa, ki je tudi pripadal Bloomsburyjski skupini. Vanjo so sodili še ortodoksna idea-listka Virginia VVoolf, pisatelj E. M. Forster (po njegovih romanih sta pridno snemala filme James Ivory in Ismail Merchant - Soba z razgledom, Vročina in prah, Hovvardov kot), publicist in slikar Roger Fry in Keynes; ki je ekonomijo spremenil v umetnost. Mnenja o pomembnosti in vplivu bloomsburyjcev so deljena. Medtem ko jih nekateri celo krivijo za sedanji zlom moralnih vrednost v Veliki Britaniji, jim drugi pojejo hvalnice. Angliji so predstavih Sigmunda Freuda (v angleščino ga je prevedel brat Lyttona Strachyja, delo pa je izšlo pri založniški hiši zakoncev VVoolf), vpeljah so postimpresio-nizem, reformirali roman in revo-lucionalizirah biografije. Viktorijanska naCela so zamenjali z novimi prepričanji, ki so spodbujala spolno toleranco in religiozni skepticizem, samoizpolnitev so postavljali pred samonapredek, umetnost in filozofijo so cenili bolj kot dejanja in politiko. Pravo križarsko vojno so napovedah filistrom. Med najvecjimi sovražniki bloomsburyjcev so bili George Bernard Shaw (»Cisto v redu so, a brezplodni,« je dejal in o njih celo napisal dramo Heartbreak House) in D. H. Lavvrence, avtor znamenitega dela Ljubimec lady Chatterley. Med 1. svetovno vojno, ko je Velika Britanija potrebovala moCna moralna naCela, so bila prepričanja bloomsburyjcev o svobodni ljubezeni nesprejemljiva. Njihovi sovražniki so trdili, da pomanjkanje resnosti skrivajo za ironično pozo. Nihče ne ve, kje je pokopana Pozneje sta se Carrington in Strachy preselila v njuno zadnje prebivališče Ham Spray House. Ta je po besedah Frances Patridge v filmu precej drugačna, kot je bila v resnici. »To je bila rožnata, Čedna podeželska hišica, kot bi jo vzeh naravnost iz romanov Jane Austen, v filmu pa je precej bolj temačna in večja, prava edvardijanska graščina.« Toda zaradi številnih ljubezenskih razmerij se Carrington niti tu ni mogla osredotočiti na slikanje. Poleg skrbi za Strachyja se je posvetila slikanju muralov na steni in opremljanju nove hiše, kar jo je odvrnilo od zadnjega slikarskega izziva - slikanja na platno. Kmalu po prihodu v Ham Spray je Carrington ohromila novica, da je Strachy zbolel za rakom. Takrat je prvič neuspešno poskusila narediti samomor. Rešil jo je Ralph Partridge. Bila je neutolažljiva. Strachy je bil zanjo zrak, ki ga je dihala. Pogreba sploh ni bilo. Njeno smrt obdaja tančica nejasnosti in pozneje se nihče ni mogel spomniti, kje je sploh pokopana. Z njeno smrtjo je veliko izgubila tudi britanska umetnost. Tik pred smrtjo je v dnevnik zapisala: »Nemogoča, grozna stvar se je zgodila zdaj je vse na tej zemlji dokončno mrzlo in sivo... Vidim svoje slike in pomislim, da nic veC nima smisla, ker Lytton ne bo nikoh videl mojih slik, jočem. Oh, dragi Lytton, mrtev si in ničesar ti ne morem povedati.« Zanimivosti s snemanja Števen VVaddington - v filmu Ralph Partridge - je imel kar nekaj težav pred začetkom snemanja prizora, v katerem naj bi gol poziral Emmi Thompson. Emma je za to vedela, vedela pa je tudi, da ima Števen zelo lepo atietsko postavo, vredno oCesa kamere. Prišla je v njegovo garderobo, se slekla do golega in mu rekla: »Te skrbi tvoj goh prizor?! S kamero bodo morah pokazati tudi tole!« Emma ne ve, ah je to kaj pomirilo Stevena. Vsekakor mu je zavezalo jezik. O drugi prigodi poroča Jonathan Pryce. »Snemah smo -za prepričane heteroseksualce -dokaj hmm, zanimiv prizor. V postelji smo se namreč znašli Emma, Steve in jaz (v tem vrstnem redu). Zelo sem se trudil božati Stevena in mu molče izkazovati naklonjenost - kajti Stra-chy je bil zaljubljen v Ralpha. Nato pa sem nenadoma zaslišal smrčanje. Bila je Emma - od utrujenost je zaspala kar med snemanjem prizora, v katerem ji ni bilo treba izgovoriti niti besede.« Irena Pirman Laži in kraje modnega sveta »Umetniki« na področju mode so tu, umetniškega izida pa ni Oblikovalci oblačil se radi razglašajo za umetnike - četudi so samo obrtniki, še raje pa, če ne obvladajo niti obrti, Pri tem delu je umetniški izid možen, vendar ga je težje doseči kot, denimo, v slikarstvu ali kiparstvu. Pri »vgrajevanju« umetniškega je oblikovalec bistveno bolj omejen, ker mora njegova stvaritev ugoditi tudi drugim zahtevam: biti mora oblačilo. Določene umetniške elemente - edinstvenost notranje strukture, estetskost, izvirnost - lahko najdemo v oblekah Vesne Ga-brscik, v scenskih kostumih Vlaste HegedušiC in Alana Hranitelja ter v tkaninah skoraj anonimnih oblikovalcev. Toda po zaslugi nepoznavalske - nevedne ali skorumpirane - umetniške kritike v Sloveniji obstaja cela vrsta »umetnikov« na področju mode. Umetniki so tu - umetniškega izida pa ni. V teh dneh je veliko večina slovenskih Časnikov napovedala avtorski projekt Kače, »avantgardne umetnice« Lidije Bernik (je sploh treba povedati, koliko dobrih razstav - zlasti zunaj Ljubljane - poteka brez kakršnekoli omembe v Časnikih), ki ga je s finančno podporo države in številnih podjetij pripravil KUD France Prešeren iz Ljubljane. Akademska slikarka Lidija Bernik že približno deset let variira variacije oblek iz knjige The Fo-ur Seasons. Te imitacije imitacij prikazuje na dekletih robotih, vse skupaj pa spremljata iritantna igra svetlobe in destruktivna glasba. Avtorica to imenuje -modna revija. Na podij spušCa papirnate kaCe, kar imenuje predstava. Na zaslon projicira obleke drugih oblikovalcev (občinstvo verjame, da so njene), kar imenuje - multimedijski projekt. Ta »avtorski projekt« variira vsako leto in za to prejema denar in javna priznanja, utrjuje položaj vodilne avantgardne umetnice in povzroča zmedenost obiskovalcev. Tokrat se je avtorica le preveč pregrešila zoper avtorstvo in se preveč porogala umetnosti in vsem, ki imajo sposobnost doživljanja umetnosti. Na naslovnico (razkošnega) kataloga je postavila skulpturo boginje kaC (1600 let pr. n. š.). Za tiste, ki te skulpture ne poznajo, naj povem, da je boginja oblečena v monumentalno, do popolnosti estetsko dodelano antično obleko. Po »predstavi« sem opravil majhno anketo: od dvajset vprašanih je samo neka študentka arhitekture vedela, za kaj gre - vsi drugi so bili prepričani, da je to kreacija Lidije Bernik. Na modni reviji je bilo mogoCe O m x C c O =S Z ig > videti projekcije, zlasti iz knjige A History of Costume in the We-st, med njimi tudi slavne »minice« Pierra Cardina iz leta 1968. Seveda, občinstvo je verjelo, da gleda njene kreacije. Prav nic v tej »predstavi« ni motivirano z umetniškim razlogom. Razumljivo je, da zato umetniškega izida tudi ni moglo biti. Težava ni v tem, da ljudje delajo neumnosti - to so delab vedno in to bodo počeli nenehno - če le to početje imenujemo s pravim imenom. Nesreča pa je, če neki neumetniški eksperiment označimo kot umetnost. S tem menjamo zavest o umetnosti in umetnostnem, pa tudi o življenju. Prav zares je skrajni Cas, da vnovič in temeljito razčlenimo produkcijo nase »umetniške avantgarde« in konCno razčistimo pojme. Vsa stvar pravzaprav niti ni zapletena: namreč, da bi nekdo postal avantgardni umetnik, mora najprej postati umetnik. rfMOJE OBLAČENJE / ALAN HRANITELJ, OBLIKOVALEC IN KOSTUMOGRAF TISTI, KI TO ZNAJO / NEDA BEVK Moj stil: dolgočasen Ne vem, kako bi imenoval svoje oblačenje. Se namreč grozno enostavno oblačim. Moja garderoba je gotovo ena najskro-mnejsih - nekaj kosov obleke, ki jih med seboj kombiniram. Vidiš, da sem stalno v istem, konzervativno in dolgočasno - mogoče bi tako lahko imenoval svoj stil. Da, znano mi je, da mnogo ljudi meni, da sem med najbolje oblečenimi Slovenci. Prav zanima me, zakaj tako mislijo. Zanimivo je tudi to, da me imajo za modnega kreatorja - vem, da se zdim nekaterim celo vrhunski - vendar jaz o modi nimam pojma. Ti trendi - vse te barve, dolžine - koga to zanima. Rubrike o modi v naših Časopisih so tako neskončno dolgočasne, da raje preberem kakšen trač kakor modo. Ne, zase ne Šivam. Poznam nekaj krojačev - pripadajo stari gardi, stari so okrog osemdeset let - ti mi sesijejo, kar potrebu- jem. Sam pa Šivam za druge. Čevlji so mi nadvse pomembni. Obožujem tudi kvaliteten nakit. Tudi make up razumem kot nujen del urejenosti. Tak, kakršen sem, sem predvsem zaradi sebe. Enako sem urejen, tudi kadar sem doma, sam. Foto: Jane Štravs Simfonija ročnega tkanja Ne vem - ne smem niti pomisliti - kakšen bo videti ta svet, ko ga bodo zapustili še zadnji sanjači. Vendar se bo to zgodilo. Na mestnih trgih srečujemo vse manj mladeničev z akustično kitaro, na obrežju reke zastonj čakamo dekle s pesniško zbirko v roki, nedeljski dopoldanski recitali poezije v starih kavarnah so pozabljeni. Ko počasi stopam po mestnih ulicah, se oziram za spokojnimi obrazi in poskušam ujeti ščebet ptic v krošnjah platan, mimo mene silovito brzijo novi ljudje. V eni roki stiskajo brezžični telefon, v drugi McDonaldsov sendvič. Na njihovi obrazih je krc -očitno so prepričani, da so odgovorni za usodo Človeštva. Izginjajo krojači, ki bi nam sešili hlaCe po meri in nam na suknjicu prisili gumb; odhajajo keramiki, katerih mojstrovine v glini so nekdaj plemenitile naše domove. Poglejmo staro Ljubljano (isto ali podobno je povsod): umetno-obrtne delavnice in tople kavarne, knjigarne in antikvariati so se tiho umaknili pred hrupom trendov-skih ateljejev in vvestem-butikov, sterilnih bistrojev in igralnih avtomatov, »čudodelnih« salonov za lepšanje in erotsko masažo. Ena od redkih romantikov in sanjačev, ki Se kljubuje »novemu valu«- do kdaj še? - je Neda Bevk. Na ljubljanskem Gornjem trgu, v malem uličnem lokalu, so njene statve. Tu še vedno prepleta niti, išče nove strukture materiala, nove tone in odnose med barvami, trepeta, da bi se ruta ali ogrinjalo Cim bolje podala človeku, ki jo bo nosil. Ohrabrujoče (še je dobrota) in žalostno obenem (za dobroto je vse manj prostora) je poslušati to«nenavadno« žensko. Že kot otrok je dojela nasvet staršev, da je treba delati samo to, od cesar imajo lahko korist tudi drugi. Starši so jo naučili, da bo imela le toliko denarja, kolikor si ga bo zaslužila. In da je srečo potrebno iskati v osrečevanju drugih. Kot nadarjena arhitektka je Neda Bevk po končanem študiju nekaj let živela in delala v skandinavskih deželah. V tem estetizbanem okolju je še dodatno izostrila svoje oblikovalsko znanje. Dojela je tudi kulturološko razsežnost oblačenja: lepa obleka poglablja človekov čut za lepoto in ga naredi nežnega. Vrnila se je v Ljubljano in začela tkati. Petnajst let, vztrajno in nevsiljivo, izpopolnjuje lepoto tkanja. Kar dela, je zares dobro. Ta čudovita harmonija barv vzpodbudi tisto najplemenitejše v človeku. Ko ovije okoli sebe njeno tkanje, začuti človek brezčasnost -pripadnost univerzalnemu. Nada Bevk ne zasluzi veliko in težko živi. V delavnico prihaja s kolesom ali z avtobusom (živi v nedokončani hiši pod Šmarno goro). Kljub temu pa pravi, da svojega vsakdana ne bi menjala s tistimi, ki z malo truda služijo ogromne denarje. Ona ima namreč - upanje. Človekovo druženje z minerali sega že v predzgodovinski čas. Človek, ki je že znal živeti skladno z naravo, je cenil kamne - darove zemlje - in jih tesno vpletal v svoj vsakdanjik. Z njimi je zdravil, preganjal zle duhove, častil bogove; minerah so bili nepogrešljivi pri večini obredov. Danes si ljudje spet prizadevajo najti pristnejši stik z naravo in tudi s kamni. K vse večjemu zanimanju za minerale je v zadnjem Času največ prispevala relativno nova metoda naravne medicine - kri-staloterapija, ki temelji na starodavnem vedenju in sodobnih raziskavah. V kristaloterapiji in populistični literaturi o tej metodi se je uveljavila beseda kristal za domala vse vrste kamnov, ki se uporabljajo, Čeprav vsebinsko to ni točno. Zakaj? Minerali so naravne tvorbe z bolj ali manj stalno kemično sestavo in pravilno zgradbo. Kadar je mineral trdo telo, nastalo iz enotne kemične snovi ter omejeno z ravnimi ploskvami, med katerimi so koti stalni, govorimo o kristalu. Vsak kristal je torej mineral, vendar ni vsak mineral tudi kristal. Poleg tega uporabljajo v kristaloterapiji tudi nekatere druge snovi, ne le mineralov, na primer: biser, obsi-dian (vulkansko steklo), jantar, plemenite kovine in druge. Sodobne raziskave s kirliano-vo fotografijo potrjujejo tisto, kar so ezoteriki trdili že stoletja. Ne le živa bitja, tudi »nežive stvari«, na primer kamni, so obdani z auro. Minerali oddajajo suptilno energijo ter srkajo vase energijo iz okolja. Naravni minerali v zemeljski skorji imajo po mnenju nekaterih nalogo uravnavanja elektromagnetnega polja zemlje. Planet Zemlja je prepleten z energijsko mrežo, tudi to uravnavajo naravni minerali. Brez mineralov bi bili ti tokovi neuravnovešeni, zemlja pa bi izgubila polarnost. Podobno uravnovešajo minerali energije pri vseh živih bitjih. V človeškem telesu ima na celični ravni to nalogo silicij. Energijsko ravnovesje v Človekovem fizičnem in auričnem telesu ni statično, temveč stalno spreminjajoče se gibanje. Na ravnovesje vplivajo zunanji - temperatura, vlaga ... - in notranji dejavniki (pozitivni ali negativni miselni vzorci, čustva in podobno). Kadar zunanji ali notranji dejavniki zaradi močnega šoka presežejo prag zmogljivosti auriCnega in fizičnega telesa, da vnovič vzpostavi ravnovesje, se ravnovesje poruši, najprej na auričnem, kasneje pa še na fizičnem telesu. Na zunaj lahko vidimo takšno ravnovesje kot bolezen. Zdravljenje z minerali Ce smo zboleli, to pomeni, da niti auricno niti fizično telo nista v energijskem ravnovesju. Ruski raziskovalci so s prefinjenimi aparaturami, M beležijo že neznatne vibracije, izmerili, da oboleli organi nihajo s prenizko ali previsoko frekvenco glede na optimalno frekvenco tega organa, ki je kazalec zdravja. Ce bi lahko obolelemu organu »vsilili« optimalno frekvenco, bi začel delovati normalno, kar bi privedlo do ozdravitve. Prav to lahko naredimo z minerali. Minerali nihajo na določen naCin - vsak mineral ima svojo vibracijo - Ce izberemo pravšnji mineral ter ga približamo obolelemu mestu, bo »vsilil« obolelemu mestu njegovo optimalno vibracijo, kar bo spodbudilo proces zdravljenja. Ker ni vsak mineral za vse, je dobro, Ce zdravljenje z minerali poteka bod skrbnim vodstvom kristaloterapevta. Preden se zaCne zdravljenje z minerali, je treba očistiti bolnikovo auro, sicer bi se lahko po terapiji pokazali negativni stranski učinki, kot na primer: slabost, glavobol, malodušje, depresivnost in drugi. Kristaloterapevt postavi na vsako Čakro ustrezen mineral. Nato ob vizualizaciji barv na posamezni Čakri povezuje minerale z energijsko palico (iz minerala kamena strela). S tem doseže usklajeno delovanje posameznih čaker. Potem kristaloterapevt priporoči bodisi nošenje določenega minerala na obolelem mestu ali pitje eliksirja, pripravljenega z ustreznim mineralom. Eliksir pripravite tako, da položite mineral Cez noC v kozarec sveže vode. Na tešCe spijete tako pripravljeno vodo. Ameriški raziskovalci so na primer s kirlianovo fotografijo potrdili, da se aura ljudi poveča in posvetil, Ce pijejo vodo, v kateri je bil Cez noC namoCen mineral kamena strela. Tudi eliksirji, pripravljeni iz drugih mineralov, imajo blagodejni vpliv na fizično in auricno telo; učinek je še stopnjevan, Ce je pripravljanje in pitje eliksirja usklajeno z astrološkimi konstelacijami. Minerale lahko uporabite tudi za lajšanje bolečin, za kar je še posebej priporočljiv mineral kamena strela. Mineral usmerite s konico proti bolečemu mestu, nato pa začnete krožiti z njim v smeri urinega kazalca. Bolečina bo polagoma pojenjala. Z minerali si lahko pomagate tudi pri meditaciji, doseganju poglobljenih duhovnih stanj ter pri uresničevanju posameznih ciljev. Za doseganje poglobljenih duhovnih stanj je dovolj že to, da imate med meditacijo v roki ali blizu sebe mineral kameno strelo. Ce si Kamena strela želite z minerali pomagati pri uresničevanju ciljev, morate mineral programirati. To naredite tako, da mineral najprej očistite (kako, bom navedel kasneje), nato pa mu miselno naslovite prošnjo -na primer, želim, da mi pomagaš izboljšati Čustveno zvezo s partnerjem (partnerico). Mineral bo vplival na vas, tako da vas bo s svojo energijo spodbujal k tistim dejanjem, ki vas peljejo k zaželje-nemu cilju. Ker ni vsak mineral za vse - z izjemo kamene strele in ametista, ki oddajata univerzalno energijo - naslavljate prošnje na določene minerale v skladu z njihovimi energijami. Roševec vam na primer lahko pomaga pri izboljšanju Čustvene zveze, lapis lazuli pa za izboljšanje komunikacije, ne pa tudi obratno. Pri druženju z minerali se morate zavedati, da to niso le oddajniki, temveč tudi sprejemniki energij. Ce boste gojih negativne miselne vzorce in Čustva, ki že sama po sebi silijo k uresničenju, boste ob nošnji mineralov še stopnjevali energijo, ki sili k uresničenju. »Tako kot minerali sprejmejo druge vrste energije, sprejemajo tudi naše misli, naše želje. Mineral je lahko naš dober prijatelj. Z njim se pogovarjate, mu puščate sporočila in tako naprej. Toda sad bodo obrodile tako dobre kot slabe misli. Na primer: radi imate svojega otroka, toda v pretirani skrbi zanj mu lahko tudi škodite. Otrok se gre voziti s kolesom, vi pa ga v strahu zanj Kristal diamanta v kamnini kar vidite, kako je padel ter se poškodoval. S svojimi mislimi boste povzrocih, da se bo to res zgodilo. Zato sem pozoren na to, kar mislim in Čutim, še posebej, kadar imam ob sebi minerale, ki stopnjujejo energijo mojih misli in Čustev. Ce se zalotim pri negativni misli ali Čustvu, se takoj osredotočim na njeno nasprotje,« razlaga kristaloterapevt dr. Đuro Despot. Izbira in uporaba mineralov Pri izbiri mineralov si lahko pomagate z nasvetom kristaloterapevta, literaturo ali številnimi preglednicami, ki uvrščajo minerale glede na zdravstvene težave, Čakre, zodiakalna znamenja in podobno ter so na voljo v večini trgovin z minerali. Pri izbiri si lahko pomagate tudi z intuicijo, nihalom ah toplotnim testom. Ce se zanesete na intuicijo - pri tem so še posebej izurjene ženske - se sprostite, postavite pred različne minerale ter pustite, da vam roka sama seže po pravem. Ce je res pravi, lahko naknadno preverite še z nihalom, Ce ste ga vešCi, ah s toplotnim testom. Mineral položite v dlan leve roke ter ga stisnite. Ce imate Cez približno minuto v dlani občutek toplote, je mineral pravšnji, Ce občutek hladu, mineral ni pravi za vas. Ker se energijsko ravnovesje v telesu stalno spreminja, naj vas ne preseneti, Ce vam ustreza zdaj ta, zdaj povsem drugačen mineral. Minerali, ki jih ne potrebujemo vec, se običajno sami izgubijo. Našli pa jih boste, ko boste spet potrebovali njihovo energijo. Po izbiri minerala je dobro, Ce se lahko o načinu uporabe posvetujete s kristaloterapevtom, ki vam bo znal svetovati, kako naj ga uporabljate. Najbolj razširjen način uporabe mineralov, še posebej pa kristalov, je v obliki nakita. Lahko jih nosite na obesku ogrlice, na uhanih ali v prstanih. Po orien-talni medicini so roke in prsti pomembni prevodniki energije, saj se v njih končujejo energijski meridiani. Vsak prst je povezan z drugim delom telesa in duševnim stanjem: mezinec (tanko Črevo in notranji mir), prstanec (srce, limfni obtok in Čustva), sredinec (spolni organi, krvni obtok in ravnovesje), kazalec (debelo Črevo in sposobnost določanja življenjskih ciljev) in palec (pljuča ter volja). Ce nosite prstan z ustreznim mineralom na določenem prstu, bo ta pomagal izboljšati energijsko delovanje tistega dela telesa, ki je povezan s tem prstom. Ženske se lahko napolnijo z energijo, Ce nosijo minerale na prstih- desne roke, zastajajoče energije pa se znebijo, ce si nadenejo prstane z minerah na prste leve roke. Za moške velja prav nasprotno. Ce kljub uporabi mineralov ni zaželenega učinka, je to bodisi znamenje, da uporabljate napačen mineral, ali da ga uporabljate napak. Prebavne motnje, glavoboli, rahla omotica ob druženju z minerah so lahko tudi znamenje, da se upirate delovanju minerala. Na primer: opal je izredno močan mineral, ki s svojo energijo vpliva na človeka, da začne Čistiti negativne miselne in Čustvene vzorce, ki so odloženi v nezavednem. Ce se človek ne zaveda lastnih negativnih miselnih in Čustvenih vzorcev, ki so nakopičeni v nezavednem, ali se jim ne žeh odpovedati, bo prišlo do trenja med energijo človeka in energijo opala, kar se bo na zunaj kazalo kot glavobol ah rahla omotičnost. Mnogi kristaloterapevti dajejo prednost naravnim, nebmšenim mineralom. Laboratorijsko pripravljeni minerali - na primer ko-rund (umetni kristal rubina) in špinel - nimajo tolikšne energije kot naravni materiali, kirlianova fotografija njihove aure je veliko šibkejša kot aura naravnih materialov, zato se umetnim mineralom raje ognite. Pri brušenih naravnih materialih se moramo zavedati, da so vase vsrkali energijo brusilca (pred uporabo jih obvezno očistite in napolnite), poleg tega se je njihova energija usmerila v skladu z obliko, Id so jo dobili po brušenju. Ce so brušeni nepravilno -neskladno z naravno rastjo - lahko negativno vplivajo na telo. S pravilnim brušenjem minerala pa se naravna energija minerala oplemeniti z energijo oblike. Čiščenje in polnjenje mineralov Minerale, kadar jih ne uporabljate, hranite v posodah iz naravnih materialov - svilenih ali bombažnih mošnjičkih, lesenih ali steklenih šatuljah. Minerali naj ne bodo v bližini električnih aparatov, ker ti poškodujejo auro mineralov. Ker vežejo minerali nase veliko škodljive energije, še posebej, ce jih uporabljamo za zdravljenje, se po določenem Času umažejo - to lahko na zunaj vidimo tako, da se spremeni barva minerala. Zato je priporočljivo, da minerale redno Čistite - vsaj enkrat na mesec, Ce je potrebno pa tudi večkrat. Obstaja vec načinov čiščenja. Najpreprosteje je, da ga temeljito sperete pod tekočo vodo. Lahko ga Cez noC pustite v blago ali močno slani vodi, zjutraj pa ga sperete pod tekočo vodo. Ko ste mineral očistili, ste ga energijsko oslabili - res, da ste ga očistili škodljive energije, toda z njo vred ste »sprali« tudi zdravilno energijo, zato ga je potrebno napolniti. To lahko naredite tako, da mineral Cez dan izpostavite soncu, Cez noC pa najbolje svetlobi polne lune. Napolnite ga lahko tudi z vizualizacijo - okoh minerala si predstavljate močno auro - ali ga položite na dlan leve roke, Čezenj položite dlan desne ter mu v mislih pošiljate energijo ljubezni. Goran Sarvan Založba Orbis je pred kratkim predstavila slovenski prevod knjig Elke Lopez Ezoterično zdravljenje s kamni v dveh delih 1111 Namigi za skok iz zgrešene zveze Po najnovejSih anketah se nežnejši spol vse pogosteje odloča za razvezo Nekatere (beri: tiste najbolj žlahtne in očarljive) zveze se splača negovati in jih skoraj za vsako ceno ohranjati Pri življenju. Iz najbolj neperspektivnih, zgrešenih, morečih in utrujajočih pa se je najbolje čimprej umakniti, se osvoboditi in oditi, preden nas preveč izčrpajo, zamorijo, dotolčejo in uničijo. Posloviti se velja brez nepotrebnega občutka dolžnosti, obveznosti, usmiljenja, sočutja, obžalovanja, opravičevanja, slabe vesti ah celo krivde. Poskus se pac ni obnesel; Človek se lahko v življenju tudi kdaj zmoti, se kljub najboljšemu namenu usteje in zataji v predvidevanjih. Najbolje, kar lahko posameznik v kočljivem trenutku stori, je, da se čimbolj Človeško, toplo, širokogrudno in dostojanstveno poslovi od neustreznega partnerja, mu pokloni zadnji nasmeh, prijatelj-sko stisne roko, zaželi vse dobro in samozavestno odide, preden bi se ta domislil kakšne spretne poteze in ga skušal na vsak način odvrniti od zaključka neprimerne zveze. Posloviti se, oditi, preboleti Tesnobo slovesa, obrisati solze, zajeti sapo in živeti naprej v upanju, da nas za naslednjim ovinkom že čaka amor s pravo Puščico. Imeniten scenarij, ki ga je v življenju žal pogosto težko načrtovati, kaj šele uresničiti - to zmorejo le močne, širokosrčne, samozavestne, zanesljive, pogumne in optimistične osebnosti. Psihologi in zakonski svetovalci, ki se pogosto srečujejo s vsebino vašega partnerstva. Ce je ta odnos mejni (pol : pol) in vam partner vsaj malo ugaja, velja poskusiti stvar še rešiti pred katastrofo (seveda, če nimate v igri že kakega novega, boljšega in bolj privlačnega asa). Razmerje, ki pretehta na eno ah drugo stran, s svojo logiko pripomore k čimbolj racionalnemu odločanju. Vselej, ko je ugotovljeno razmerje v prid težavni in neprijetni plati razmerja ter se tehtnica nagiba na negativno stran, je smotrno zavihati rokave in začeti podirati grad, ki smo si ga brez soglasja srečne usode in amorjevega privoljenja zgradili v oblakih, ali pa ga pustiti v spomin in opomin dvomečim naslednikom (nikakor ga ne kaže več dograjevati, dopolnjevati, preoblikovati in spreminjati njegovega am-bienta). Pred končno odločitvijo si velja privoščiti retrospektivni sprehod skozi zvezo in si zastaviti še nekaj podrobnejših vprašanj v zvezi s čustvi, erotiko, telesno, duševno in intelektualno kompatibilnostjo, pra- Ce ste se končno uspeli osvoboditi zgrešene zveze in zadihati v svobodi, vam priporočamo, da vsaj trenutek ali dva uživate krvavo prisluženo in težko pridobljeno prostost in neodvisnost. Nikar se takoj spet ne zaljubite, ali pa vsaj ne storite tega brezglave ah ž zavezanimi očmi. Vsako, še tako elegantno, utemeljeno, premišljeno in širokosrčno slovo pusti človeku grenak priokus poraza in občutek boleče praznine, pogosto pa tudi drobno rano in brazgotino, ki je ni več mogoče izbrisati iz srca. Tudi na pragu tretjega tisočletja ostaja v takih primerih edmi primerni zdravnik čas Podobnimi kočljivimi situacijami, so v želji, da bi pomagali neodločnežem, strahopetcem in pesimistom, sestavili številne namige, nasvete in priporočila, ki so v določenih situacijah koristni, vendar pa jih nikakor ne gre jemati kot optimalne in popolnoma zanesljive aksiome ah postulate. Vseodrešujoči v prizadevanjih za čimbolj pošteno, človeško, neboleče, elegantno in brezkompromisno, eli pa - če hočete - tudi uspešno slovo, ostajata še naprej predvsem domišljija in intuicija, pa kanček poguma seveda. Sicer Človek ne pride dlje od slabe volje, živčnosti, stresa, tarnanja in skrbi. Kljub temu si lahko za spodbudo ogledamo nekaj praktičnih namigov za čimbolj prijazen in netravmatičen skok iz zgrešene zveze: Pogoj smotrnega ukrepanja Najprej morate vse skupaj dobro premisliti in ugotoviti, kaj vas pri partnerju moti, zakaj ne moreta več ostati skupaj, kako bi stvar kar najbolje izpeljati in se tako lahko uspešno ognili nepotrebnim zapletom pred-, med- in po slovesu. Kritična presoja obstoječe zveze sodi med najpomembnejše elemente takšne analize; tukaj igra ključno vlogo matematično razmerje med prijetno in neprijetno ktično vsakdanjostjo in skupnimi ambicijami. Se sploh še spominjate, kdaj sta s partnerjem zadnjič uživala v postelji, si privoščila skupne počitnice, se skupaj smejala, jokala, se prepirala in čutila, da sta si blizu? Večina sporov, kriz in razvez se ne začne z glasnim besednim in telesnim obračunavanjem, marveč z globokim, tihim nasprotovanjem, naraščajočim nezadovoljstvom in trdovratnim molkom, ki priča o medsebojnem razhajanju in odtujevanju. Takšne scene so pogoste v veliki večini zvez in zakonov; ljudje sicer živijo pod isto streho, vendar so si tujci, nasprotniki in celo sovražniki. Živijo drug mimo drugega in drug proti drugemu, pa se kljub temu ne razidejo, ker nočejo iz velikega stanovanja, se nočejo odpovedati velikemu avtomo-bilu in zagotovljenemu standardu, nočejo prevzeti skrbi za otroke, se odpovedati ugodju, navideznemu socialnemu ugledu, skupnim sorodnikom, prijateljem, znancem in tradiciji, ki jim ne dovoljuje, da bi se osvobodili, občutili izziv svobode in prostosti ter zaživeli znova. Analizi sledijo odločitev, načrti in praktično ukrepanje, ki razočaranemu in naveh-čanemu partnerju ponuja več možnosti. Strategija, ki jo je moč ozna- čiti z motom: Raje boleč konec kot bolečina brez konca (načrtno, brezkompromisno, hitro, odločno in ultimativno slovo). Takšnega koraka seveda ne zmore vsakdo. Rezerviran je za izbrance z veliko mero poguma, domiselnosti, samostojnosti in odločnosti. Prinaša bolečino in razočaranje na obeh straneh, vendar pa so težave ob slovesu prehodne narave, partnerja pa si lahko kmalu opo-moreta in začneta znova (praviloma v drugačni zasedbi, vendar pa so mogoča tudi drugačna presenečenja). Provokativna različica Takšen vedenjski vzorec je praviloma napisan na kožo močnejšemu spolu, ki noče ostrih, dorečenih zaključkov, beži pred odločitvijo in jo odlaga, obenem pa si rada za vsak slučaj vedno pusti odprti obe možnosti. Nezadovoljni partner začne zanemarjati svojo drugo polovico, postaja zadirčen in neprijazen, se nemogoče obnaša, namerno povzroča težave in prepire, prihaja domov vedno kasneje in se vede vse bolj absolutistično. S tem žeh partnerju sporočiti, da si žeh zapustiti zvezo (za to se je že zdavnaj odločil), vendar pa ne ve natanko, kako. Naslednji korak predstavlja iskanje novega stanovanja, zanemarjanje sorodnikov in skupnih prijateljev, spremembo osnovnih življenjskih navad, načina oblačenja in vedenja, menjava službe ipd. Skratka: storil bi vse, le odločilni korak žeh prepustiti partnerju; sam namreč noče končati zadeve. Iz igre žeh kljub vsemu priti kot navidezen zmagovalec. Iluzija, ki jo goji v želji, da bi osovraženi partner izvedel končno potezo in povzročil mat na zakonski šahovnici, lahko poskrbi, da se takšno mučno obdobje vleče v nedogled. Ce je nergač dovolj vztrajen, partnerju na srečo kmalu odpovejo živci in nadležneža vrže čez prag, ah pa poišče dobrega odvetnika (spe-ciahsta za ločitve). Poskusno slovo To je dokaj spretna in elegantna poteza. Partner, ki želi iz zveze, pa se iz kakršnegakoli razloga ne odloči za oster rez pod točko 1, nenadoma sporoči, da se bo za nekaj časa preselil k prijatelju, k bolni mami, osamljenemu očetu ah pa, da bo najel stanovanje, ker potrebuje mir, sprostitev in bolj ustvarjalno okolje. Za tovrstno potezo se tako kot v prejšnjem primeru odločijo moški, ki pa so za spoznanje odločnejši od pravkar obravnavanih neodločnežev, zato se tudi hitro privadijo novim razmeram in kljub še vedno obstoječi formalni zvezi zaživijo novo življenje. Partnerka pa običajno čaka doma in upa, da bo njenega moškega usoda spet pripeljala v njen objem. Praviloma se to seveda ne zgodi in zveza prej ah slej klavrno razpade zaradi inercije. Ljubezni, ki je umrla, ne more obuditi k življenju niti začasna ločitev; ta jo lahko kvečjemu dokončno ugasne. želja po spremembi Človek, ki je sit partnerja, njegovih navad in običajev, začne glasno sanjati o spremembi. Zeli si zamenjati službo in stanovanje, spremeniti način oblačenja, obnašanja, zapusti staro družbo, se začne ukvarajti z novimi hobiji, odkriva nove dime- zije življenja in sploh počne vse, kar je njegovemu partnerju tuje in nedosegljivo. Seveda nezadovoljnežu pri tem sploh ne pride na misel, da bi v svojo renesanso pritegnil tudi partnerja. Kmalu si postaneta tujca; čeprav sta skupaj, čutita, da sta si daleč in da njuni življenji nista več kompatibilni, da drug pri drugem nimata več kaj iskati; drug z drugim nimata več kaj početi. Potem se najbolj pogumna in samozavestna polovica zveze odloči za slovo ( pogosto so to ženske). Rezultati najnovejši anket in statističnih raziskav na stari celini pričajo, da se nežnejši spol vse pogosteje odloča za razvezo ah prekinitev neperspektivnega partnerstva. Tako ženske, ki so prepričane, da moški ob njihovi strani ni princ, o katerem so sanjale, v zavidljivih 80-ih odstotkih izvedejo odločilno potezo. Prevzamejo inicativo in začnejo živeti znova. Značilno za moške je, da se hitreje predajo čarom druge ženske, pri tem pa skušajo iz praktičnih razlogov ( tradicije in komoditete) na vsak način ohraniti tudi svojo obstoječo zvezo. Neka ameriška psihologinja je v šali izjavila, da postajajo moški specialisti za dvojne vloge in nočejo izstopiti iz zakonske kompozicije niti takrat, ko jim je že davno potekla veljavnost vozovnice. Zenske, ki so na pragu tretjega tisočletja povečini ekonomsko, socialno in emocionalno dovolj neodvisne, zato pogosto naredijo usodni korak in stopijo v neznano, ne da bi pri tem preveč oklevale in premišljevale. Zanesejo se na svoj sedmi čut, zaupajo intuiciji in odprejo padalo, preden pride do končne katastrofe. Značilno zanje je, da skušajo v glavnem ostati fair do bivšega partnerja (seveda če se ta ob slovesu ne spremeni v zverinico in jim tega ne dovoh) in čimbolj elegantno zapustiti sceno, kar pomeni, da: - si prizadevajo partnerju dovolj jasno in razumljivo predstaviti razmere ter mu razložiti vzrok svojega odhoda. Praviloma pa jim ne pride na misel, da bi ga pri tem žalile in poniževale, obenem pa seveda vztrajajo pri dejstvih in svoji odločitvi. Ce imajo novega partnerja, to pogosto tudi priznajo, obenem pa obeh moških glasno ne primerjajo med seboj. Takšno vedenje vsebuje številne pozitivne elemente, ki partnerjema pomagajo, da razpad zveze čim manj prizadene njiju in njuno okohco; - se ne pustijo prositi in provocirati. Nočejo se zapletati v prepir ter hočejo stvar zaključiti čimbolj mimo in elegantno. Ce eden od partnerjev (ah celo oba) izgubi živce, je najbolje pogovor nadaljevati:, ko se duhovi pomirijo in kolikor toliko sprijaznijo z novimi razmerami; - se tudi čimprej odsehjo in z razvezanim partnerjem nikakor nočejo več živeti pod isto streho ( razen če jih trenutne razmere silijo v takšno začasno rešitev). Življenje si velja po slovesu organizirati tako, da se z nekdanjim partnerjem čimmanj videvamo in srečujemo; le tako se lahko zacelijo rane, ki jih povzroči ločitev. Določite čas, ki ga bosta preživela z otroki in ki ga potrebujeta za sporazumno rešitev skupne problematike. Ce to ni mogoče, prepustite zadevo strokovnim službam (odvetnik, sodišče, socialna in ostale svetovalne dejavnosti). - znajo biti človeške, vljudne in odločne hkrati. Številni moški ne morejo ah nočejo verjeti, da je romance konec, da je zveza zaključena in, da se morajo sami postaviti na razpotje prihodnosti, zato skušajo na vsak način doseči pirovo zmago in moledujejo ah pa celo zahtevajo spravo in ponoven poskus življenja v dvoje. Ker izkušnje pričajo, da so tovrstna krpanja razpadlih zvez običajno povsem neuspešna in partenerjema prizadenejo le dodatne teževe in bolečino, je najbolje vztrajati pri svojem konceptu in partnerju pojasniti, da je slovo edina alternativa . V kolikor se razočarani partner s tem ne more ali noče pomiriti, lahko v igro poskusite izjemoma pritegniti skupnega prijatelja ah sorodnika, ki mu oba zaupata. (N. P.) Nedelja, 3. decembra 1995 NEDELJSKE TEME ki V.u • v • • z ga tekmovalca, preden je začel sprejema- 6. Urs Kalin (Svi) 156; 7. Oiristian Mayer 6 Čestitke tekmecev. »Slabo mi je ze po- (Avt) 140; ». Alphand 136; 9. Sebastien stajalo od lega .'akania n,i prvo rm.igo,., Amuv. (Fra) 130: 10. Kjtitil-Amlrc Aa-je še dodal presrečni zmagovalec. modt (Nor) 103 itd. /elo dotIIo je snnu'..il tudi slovenski 1 Akti LOUISE - V Kanadi pa 6: moral reprezentant Aleš Brezavšček, ki je biti včeraj na sporedu ženski smuk. Tek-' )jil izvislm. 19. mesto./n Kjiuom pa imnunje pa-.o morali pr, 29 smurarLah £535“p^rs«s: ^•SSSBS*. s tfŠSSSS&rnSšS. L.. ptar-iq s casom 1 OJ ’ ...............J ^ODOBJKA / ITALIJANI SLAVILI BREZ PORAZA Za konec odigrali tekmo med »azzurri« in »ali stars« Andrea Giani proglašen za najboljšega igralca pokala SMUČARSKI SKOKI / SVETOVNI POKAL Finci dominirali na prvi letošnji preizkušnji Prvič v karieri slavil 22-letni Mika Laitinen - Dejan Jekovec 48. LILLEHAMMER - Uvodna tekma letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki je potekala na srednji olimpijski skakalnici v Lillehammerju na Norveškem, je bila v znaku finskih špornikov. Prvič v karieri je na tekmi za svetovni pokal zmagal dvaindvajsetletni Mika Antero Laitinen, ki je skoCil 94..5 in 95.5 metra, za kar je dobil 254 točk, drugi je bil njegov rojak Ari Pekka Nikkola (93 in 93.5 metra, 248 točk), tretji pa Japonec Masahiko Harada, ki je zbral 245.5 točke. Četrti je bil še en Finec Janne Ahonen, ki je le za pol točke zaostal za tretjim mestom in popolnim zmagoslavjem finske reprezentance. Lanski zmagovalec svetovnega pokala Avstrijec Andreas Goldber-ger je z 237 točkami zasedel sedmo mesto, olimpijski zmagovalec Jen VVeissflog pa je bil 13. Slovenski skakalci so nastopili pod pričakovanji, v prvo serijo se je uvrstil le Dejan Jekovec (SK Tržit(), ki )e skotil 81.5 metra (95.5 točke) in je zasedel 48. mesto ter si s tem ni priboril uvrstitve med najboljšo petintrideseterico, ki je nastopila v drugi seriji. Ostali so izpadli že v kvalifikacijah. Urban Franc je skoCil 82.5 metra in je za pol metra zgrešil prvo serijo, Robert Meglic je bil z 81.5 metri 53., Matjaž Kladnik je imel 57. daljavo (81 metrov), Samo Gostiša pa je skočil 78.5 metra in pristal na 67. mestu kvalifikacij. Jekovec je v kvalifikacijah s 83 metri za las ujel prvi nastop. »Cimprej bi želeli pozabiti to tekmo. Že v nedeljo bo nova, na njej pa ne bi radi ponovili današnjih napak. Nasi skakalci so želeli preveč in v tej želji zgoreli; skakali so preveč zapeto in krčevito,« je kratko ocenil nastop glavni trener slovenskih skakalcev Ludvik Zajc. Izidi - srednja skakalnica: 1. Laitinen (Fin) 254.00 (94.5, 95.5), 2. Nikkola (Fin) 248.0 (93, 93.5), 3. Harada (Jap) 245.5 (90.5, 95), 4. Ahonen (Fin) 245.0 (92.5, 92.5), 5. Jean Prost (Fra) 239.0 (92, 90), 6. Hol-seter (Nor) 238.0 (90, 90.5), 7. Goldberger (Avt) 237.0 (89.5, 91), 8. Suda (Jap) 236.5 (88.5, 94), 9. Ot-tesen (Nor) 235.0 (89.5, 93), 10. Soininen (Fin) 229.0 (88, 90), 11. Steinauer (Svi) 228.5 (88.5, 88.5), 12. Malysz (Pol) 226.5 (89.5, 87.5), 13. VVeissflog (Nem) 225 (87.5, 89), 14. Uhrmann (Nem) 223.5 (89.5, 87), 15. Saito (Jap) 222.5 (84, 90.5) in Siegmund (Nem) 222.5 (88.5, 87.5), 17. Bredesen (Nor) 220.5 (86.5, 86.5), 18. Jasuzaki (Jap) 218.5 (84.5, 89), 19. NiSikata (Jap) 218.0 (84.5, 89), 20. Gebstedt (Nem) 217.5 (86.5, 86), 21. Skupien (Pol) 216.0 (87.5, 84.5), 22. VVeber (ZDA) 215.0 (85.5, 85), 23. Kottel (Svi) 214.5 (86.5, 85.5), 24. 0verby (Nor) 211.5 (88, 84.5), 25. Šakala (Ceš) 210.0 (84, 85), 26. Dessum (Fra) 209.0 (84, 84.5), 27. Ito (Jap) 207.5 (85, 84), 28. Jackle (Nem) 206.0 (84.5, 83.5), 29. Lj0kels0y (Nor) 205.5 (83.5, 83), 30. Klinga (Fin) 204.0 (84, 82.5) in Wall-ner (Avt) 204.0 (83, 83.5), ... 48. Jekovec (Slo) 95.5 (81.5). ■ MM lil ■ Jj ■ ■ ■ I jjj ■ l 1 1 s lil NOVICE Miami spet uspešen NEW YORK - Nadaljuje se uspešna serija Miamija, ki je tokrat premagal Charlotte, oa padla po podaljšku. Tekma je imela poseben priokus, saj sta si društvi pred začetkom sezone zamenjali nekaj »super« igralcev (Glen Rice in Khalid Reeves v zameno za Alonza Mouminga). IZIDI - petek: Miami - Charlotte 108:101 (Mouming 21, Askins 21; Rice 22), Boston - New Jersev 123:131* (Fox 33; K.Anderson 39, Gilliam 20), Phoenix - Minnesota 111:105 (K.Johnson 26, Per-son 22, Barkley 18; Rooks 19, Rider 18), Seattle -Mihvaukee 110:99 (Kemp 27), Lakers - Vancouver 113:100 (Ceballos 22, Divac 18; B.Edvvards 28, G.Anthony 20), Atlanta - Dallas 98:106 (S.Smith 26; Mashbum 33, JJackson 28), Toronto - Philadelphia 105:102 (VV.Anderson 23, A.Robertson 22, O .Miller 20; Stackhouse 32, Maxwell 22). (VJ) Pingvini premagali panterje NEW YORK - Pittsburgh Penguins so v severnoameriški poklicni hokejski ligi NHL premagali drugo ekipo lige Florida Panthers z 2:1. Za moštvo Penguins, ki je prvo v severovzhodni skupini, je v zadnji tretjini oba gola dosegel Jaromir Jagr; v letošnji sezoni ima Jagr zabeleženih že 22 zadetkov. Izidi petkovih tekem: Pittsburgh - Florida 2:1, Buf-falo - Hartford 2:1, N. Y. Rangers - Colorado 5:3, N. )ersey - Tampa Bay 5:1, Detroit - Anaheim 5:2, Cal-gary - Edmonton 8:2, Vancouver - S. Jose 7:2. Nov svetovni rekord kitajske plavalke v Braziliji RIO DE JANEIRO - Na svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Braziliji je bil dosežen že tretji svetovni rekord. Kitajka Lunin Lin je zmagala na 100 metrov delfin s Časom 58.68. V napetem finalu je za stotinko sekunde premagala Avstralko Susan O’Neill. Tretja je bila Angela Kennedy iz Avstralije, ki je bila s časom 58.74 prav tako hitrejša od prejšnjega svetovnega rekorda (58.77). Na Novoletni turneji skupni nagradni sklad 220.000 mark STUTTGART - Skupni nagradni sklad na letošnji Novoletni turneji smučarjev skakalcev je kar 220.000 nemških mark. Organizacijski odbor v nemškem Garmisch-Partenkirchnu je sporočil, da bo skupni zmagovalec od tega zneska dobil 50.000 mark, drugouvrščeni pol manj, tretji 15.000 in Četrti 10.000 mark. Visoke nagrade pa Čakajo tudi zmagovalce posameznih tekem. Prvo mesto v Oberst-dorfu (30.12.), Garmisch-Partenkirchnu (1.1.), Innsbrucku (4. 1.) in Bischofshofnu (6. 1.) bo vredno 25.000 švicarskih frankov. Martinezova zmagala v Mehiki, Grafova poražena CIUDAD DE MENICO - Druga teniška igralka sveta Španka Conchita Martinez je v finalu ekshibicijskega teniškega turnirja v meMški prestolnici premagala Američanko Gigi Femandez s 6:3 in 6:4. Zmagovalki turnirja je pripadlo 50 tisoC, poraženki pa 20 tisoč dolarjev. V dvoboju, ki je odločal o tretjem mestu, je prva tenisačica lestvice WTA Nemka Steffi Graf izgubila proti Mehičanki Angelici Gaval-don s 6:3, 3:6, 3:6. Grafova je v Četrtek izgubila dvoboj s Femandezovo, po nastopu pa je dejala, da je slabo igrala zaradi dolgega poleta in težav pri prilagajanju na visoko nadmorsko višino mehiškega glavnega mesta. TOKIO - Dvanajst reprezentanc je vCeraj opravilo zadnjo formalnost na svetovnem odbojkarskem Pokalu za moške na Japonskem. Včerajšnje tekme niso odločale več o ničemer, saj si je Italija (na sliki AP ^ zmagovalnem odru) že Prej zagotovila naslov. Nizozemska in Brazilija pa kot druga in tretja pot na elimpijske igre v Atlanto. Včeraj presenečenj ni bilo. »Azzurri«, ki so prvič osvojili svetovni pokal, dobili pa so vseh enajst srečanj, so po hitrem postopku opravili s slabimi Tunizijci. Prav tako hitro so Nizozemci izprašili Egipčane, Brazilci pa so dobesedno povozili Japonce. Svetovni pokal se je uradno zaključil danes po- noči (ob 5. uri zjutraj po srednjeevropskem Času) s tekmo med Italijo in selekcijo sveta, v katero so trije selektorji, Nizozemec Joop Alberda, Brazilec Ze Roberto in Japonec Seiji Oko izbrali Negraa (Bra), Cvrtlika (ZDA), Nakagaichija (Jap), Matsudo (Jap), Mauricia (Bra), Sancheza (Kub), Zvververja (Niz), Diaga (Kub), Blangeja (Niz), Sa-sakija (Jap), L.Hernandez (Kub), Giovanija (Bra), Van de Goora (Niz) in Aoyamo (Jap). Italija - Tunizija 3:0 (15:5,15:5,15:9) ITALIJA: Tofoli 0+0, Bernardi 7+11, Bovolenta 4+12, Zorzi 6+10, Papi 5+7, Gravina 5+9, Pasinato 6+5, Bellini 0+0, Giani, Pippi, Gardird in Bracci niso igrali TUNIZIJA: Koubaa 1+11, Hedhili 2+2, Hfaiedh 7+8, Aouni 2+6, Loukil 2+14, Baghdadi 0+11, Ben Cheikh 0+0, Ghandri 0+0, Guidara 0+1, Ben Romdhane, Belaid in Ben Amara niso igrali Trajanje setov: 26, 19, 21: servis (točke/napake): Italija 2/11, Tunizija 3/5; blok: Italija 10, Tunizija 8; napake: Italija 5, Tunizija 11; 3.800 gledalcev. Končna lestvica G3DI11. KROGA: Kuba - Kitajska 3:1 (14:16,15:11, 15:12,15:13), Brazilija - Japonska 3.-0 (15:3,15:5,15:4), ZDA - Kanada 3:0 (15:13,15:10,15:10), Nizozemska * %pt3S) (15:3,15:9,15:8), Argentina - Južna Koreja 3:1 (12:15,16:14,16:14,15:11), Italija - Tunizija 3:0 (15:5, 155,15:9) T Z P Seti T Italija 11 11 0 33:3 22 Nizozemska 11 9 2 30:7 20 Brazilija 11 9 2 29:7 20 ZDA 11 8 3 24;9 19 laponska U 7 4 21:13 18 Kuba 11 7 4 23:18 18 Argentina 11 5 6 17:20 16 J-Koreja 11 3 8 12:24 14 Ktajska 11 3 8 11:26 14 Kanada 11 3 8 11:27 14 %ipt 11 1 10 5:30 12 Tunizija 11 0 11 2:33 11 Na olimpijske igre v Atlanto so se uvrstile Italija, Nizozemska in Brazilija. TENIS / FINALE DAVISOVEGA POKALA Po igri dvojic Američani vodijo proti Rusom z 2:1 MOSKVA - Po drugem dnevu finala Davisovega pokala ameriška teniška reprezentanca proti Rusiji vodi z 2:1. V igri dvojic sta prvi igralec na svetu Pete Sampras in Todd Martin premagala Jevgenija Kafelj-nikova in Andreja Olhov-skega s 7:5, 6:4 in 6:3. Za 31. zmagoslavje v Davisovem pokalu ZDA tako potrebujejo le Se eno zmago iz preostalih dveh današnjih dvobojev. Le dve uri pred dvobojem se je selektor ameriške ekipe Tom Gullikson odločil, da namesto v zadnjem trenutku poklicanega Richeyja Reneberga v ekipo postavi trenutno najboljšega igralca na svetu. Pete Sampras, ki se je v petek po zmagi v štiriumem dvoboju z Andrejem Cesnoko-vom zgrudil od izčrpanosti in so ga zaradi krcev v nogah morali odnesti z igrišča, Pete Sampras. (levo) in Todd Martin med včerajšnjim dvobojem dvojic (AP) je stisnil zobe in kljub vedla s 7:5. Od tu naprej lahko zmagala. V današnjih utrujenosti zaigral odlično. Rusa pred svojim obtinst- srečanjih posameznikov se Zmago v prvem nizu sta si vom nista več ujela ritma, bosta najprej pomerila Pete Američana zagotovila v kar sta Sampras in Martin Sampras in Jevgenij Kafelj- dvanajsti igri, ko sta odvzela znala izkoristiti in s sijajno nikov, nato pa Jim Courier servis nasprotnikoma in po- igro na videz presenetljivo in Andrej Cesnokov. ODBOJKA / SINOČI V MOŽKI B2 LIGI ODBOJKA / ZENSKA C1 LIGA V Modeni prva zmaga Imse na gostovanjih Po vodstvu z 2:0 Goričani uspešni šele v 5. nizu Bor razočaral proti Battaglinu Plave močnemu nasprotniku niso nudile pravega odpora - Odpovedal je servis Cus Modena - Imsa 2:3 (11:15, 9:15, 15:12, 15:11, 9:15) IMSA: Feri 7+15, L. Populini 8+30, M. Černič 12+12, Cola 12+16, Princi, Rigonat 5+1, G. Populini 1+0, Paoletti 2+2, KorsiC 0+1, Radetti 2+0, S. Černič 0+0. Trajanje setov: 22, 26, 36, 33 in 12 minut. Servis (tocke/napake): Imsa 12/23, Cus 2/9. Napake: Imsa 23, Cus 16, Blok: Imsa 10, Cus 14. Valovci še naprej radi igrajo tie brek. Včerajšnji je bil že tretji v šestih tekmah. Goričani so pokazali, da so pod vodstvom trenerja Zamoja v petem setu nepremagljivi. Isto se je dogajalo v sezoni 93/94. Vsekakor treba reci, da bi lahko Goričani lažje prišli do prvih točk v gosteh. Vodili so namreč že 2:0 in zaceli dobro tudi tretji set, nato pa popustili. To bi jih lahko drago stalo, a - kot rečeno - so znali v tie breku ustrezno reagirati. V Modeni so plavor-deCi stopili na igrišče s trdno voljo, da dosežejo zmago. V veliki telovadnici, a pred zelo maloštevilno publiko, skupno je bilo na tribuni največ dvajset ljudi, so Goričani dobro začeli in po deseti točki prevzeli pobudo v svoje roke in prepričljivo osvojili uvodni niz. Tudi v drugem setu niso domačini pokazali posebnega napredka, tako da so plavordeCi kmalu dosegli visoko vodstvo 13:6 in obdržali prednost vse do konca seta. V tem setu je letošnji krstni nastop opravil tudi Fabjan Koršič, ki je dosegel tudi eno menjavo servisa. V tretjem setu so im-sovci, kot po navadi, povedli, pri rezultatu 6:3 pa so popolnoma popustili. Domačini so dosegli delni izid 9:0. Goriški Cola tokrat neustavljiv fantje so proti koncu reagirali in se približali do 12:11, toda domačini so ohranili mirne živce in vnovčili set. Tudi v nadaljevanju so bile vajeti igre v rokah Modene. Set je bil kopija prejšnjega in domaCa šesterka si je priborila pravico igranja tie breka, v katerem'sta obe ekipi doslej dvakrat slavili in nikoli zapustili igrišča premagani. V loteriji tie breka pa so bili bolj srečni in predvsem bolj spretni Goričani. Domačini pa so bili na igrišču preveč nervozni in so si v zadnjem setu zaslužili dva rumena in en rdeč karton po katerem so plavordeCi povedli 10:4 in si praktično zagotovili zmago. (A&D) Nekaj ostalih izidov: Sassuolo - Concesio 3:1, San Miguel - Carpi 3:1, Isola - II Cervo 0:3 . Bor Mercantile - Battagli-no 0:3 (5:15,8:15,10:15) BOR MERCANTILE: Gre-gori 2+0, Benevol 3+10, Pi-tacco 3+8, Flego 2+4, Vodopivec 3+2, Cok 3+4, Fai-mann 0+0, Zadnik 1+0, Gruden 0+0. Trajanje tekme: 55 minut. Servis (točke/napake): Bor 6/20, Battaglino 11/9. Napake: Bor 17, Battaglino 7. Ali je Battaglino res najmočnejša ekipa v ženski odbojkarski Cl ligi ostaja za zdaj vprašanje brez odgovora. Šesterka iz Sommacam-pagne, ki je v dveh letih iz BI izpadla v Cl ligo in ne skriva svoje želje, da bi se takoj vrnila med drugoli-gaše, je včeraj na »1. maju« v tekmi z borovkami naletela na tako šibek odpor, da je resnično težko oceniti, kaj velja, čeprav že pogled na igralke daje slutiti, da ambicije niso iz trte izvite. Gledalci so pričakovali, da bodo borovke po spodbudnih nastopih na zadnjih dveh gostovanjih tudi na domačih tleh končno zaigrale tako, kot znajo, a so se ušteh. Plave so namreč razočarale na vsej Crti in za svoj bled nastop nimajo pravega opravičila. Battaglino je že od vsega začetka trdno držal niti igre v svojih rokah, a se mu za to niti ni bilo treba posebno naprezati, saj so prvi set s številnimi napakami v celoti krojile borovke. Battaglino je s fizičnega vidika prekašal naše igralke. Ima odličen servis, visok in napadalen blok, nekaj zelo prodornih napadalk. Izstopata zlasti le-voroka Bertocchi (4+2) in perspektivni osemnajstletni center Maccani (7+3), medtem ko se nekdanji reprezentantki Boselli (5+6) pozna, da se zaradi posledic operacije hrbta po enem letu popolnega mirovanja šele počasi privaja na igranje. Igra Verončank je vsekakor dokaj zastarela, saj v glavnem napada po visokih podajah po krilih in tvega hitro igro samo v najlažjih situacijah. Tudi sprejem je bil vse prej kot brezhiben, žal pa borovke te dokaj vidne šibke točke nasprotnic nikakor niso znale izkoristiti, saj je bil njihov servis včeraj naravnost katastrofalen. Ko bi servirale kot znajo, bi mogoče dobili odgovor na začetno vprašanje... »Opravičujem se gledalcem za naš nastop. Ne vem, kaj bi rekel. Nasprotnik po mojem sploh ni bil nepre- magljiv, toda moje igralke so stopile na igrišče nepripravljene na boj in tudi med igro niso pokazale nobene prave reakcije,« je po tekmi ugotavljal trener Kalc, ki ni skrival svoje jeze in razoča- ranja. Borovke so malenkost več zbranosti in odločnosti pokazale samo v tretjem setu, ko so dvakrat nadoknadile večji zaostanek (od 3:8 do 6:8 in od 7:12 do 10:12), na koncu pa se predale šele po treh zaključnih žogah. Toda to je bilo premalo, da bi si lahko zaslužile vsaj zadostno oceno. »To je bila za nas lahka zmaga. Ne skrivamo, da imamo izbor igralk, vreden boja za napredovanje, čeprav na gostovanjih ne igramo vedno dovolj zbrano. Tokrat imajo precej zaslug za naSo zmago tudi nasprotnice. Naredile so res dosti napak. Podarile so nam 17 točk, mi pa smo povrhu dosegli še enajst direktnih točk na servisu. To nam je seveda bistveno olajšalo nalogo,« je povedal Poljak Ryszard Bo- sek, nekdanji olimpijski in svetovni prvak, igralec in trener v Al ligi v Padovi, ki je že šest let trener Somma-campagne. Ker je očitno, da so borovke doslej igrale v gosteh najmanj za dva razreda boljše kot doma, bi bilo menda boljše, ko bi naslednjo tekmo na »1. maju« odigrale za zaprtimi vrati... (A. Koren) ■ Ll'o'rN________ Porcia ustavila Olympio CDR Goričani so igrali brez obeh standardnih centrov Porcia - Oljnnpia CDR 3:1 (15:9, 11:15,15:12,15:10) OLVMPIA CDR: Simon Terpin 13+16, Sfiligoj 3+8, Janez Terpin 0+7, Gravnar 3+9, Maraž 1+6, Evgen Komjanc 0+1, Bensa 0+4, Andrej Terpin 0+0, Pintar 0+0, Ferfolja. 01ympia je v Furlaniji doživela poraz, ki jo začasno spet oddaljuje od vrha lestvice. Proti solidnemu nasprotniku so Goričani žal igrali v okrnjeni postavi. Manjkala sta namreč oba standardna centra. Poleg Dornija namreč zaradi moCnega udarca v koleno ni mogel igrati niti Ferfolja. Trener Domi je bil prisiljen narediti nekaj rošad v postavi. »Nova« centra Simon Terpin in Stefan Bensa sta dobro opravila svojo nalogo, a bistveno se je zmanjšala udarna moč napada s krilnih pozicij. Ce k temu dodamo še, da je bil sprejem servisa katastrofalen (Porcia je izkoristila velikost dvorane in s servisi od daleč spravila v zagato naše odbojkarje), je slika popolna, pri tem pa je treba še dodati, da so gostitelji zelo solidna ekipa, v kateri glavno vlogo igra bivSi član videmskega drugoligaša VBU Zel. Nekoliko veC zbranosti so gostje pokazali samo v drugem setu, ki so ga tudi osvojili, odločilen za razplet tekme pa je bil tretji set,, v katerem je sodnik pri rezultatu 12:12 oškodoval Goričane, vendar pa trener Domi meni, da to nikakor ne opravičuje poraza. »Pričakoval sem, da bomo z agresivnejšo igro prikrili objektiven težave, s katerimi smo se srečali na tej tekmi, žal pa do tega ni prišlo. Pogrešal sem zbranost in odločnost, odpovedala pa so krila.« je povedal trener 01ympie CDR. ROKOMET / V MOŠKI C LIGI S PRINCIPOM Kros Trimoc za gol prekratek Principe B - Kras Trimac 23:22 (11:11) V derbiju 3. kola moške rokometne C lige je druga ekipa tržaškega Principa premagala Kras Trimac (na sliki F. Kroma) z enim sami zadetkom razlike. O tekmi bomo podrobneje še poročali. ODBOJKA I Olympia štirih setih. IZID ZENSKA C2 LIGA: Olvmpia K2 Sport - Sokol 3:1 (15:13, 5:15, 15:10, 15:9) MOŠKA C2 LIGA: Bor Fortrade - Itelv Fojda 2:3 (9:15, 15:13 15:10, 15:17, 15:17: Porcia - Olvmpia CDR 3:1 (15:13, 5:15,15:10,15:9) MOŠKA D LIGA: Karting - Espego 0:3 : (16:17, 2:15, 4:15} ŽENSKA D LIGA: Koimpex - Virtus 3:2 (15:0, 15:6, 7:15, 13:15,15:5) ODBOJKA / V DERBIJU ZENSKE D LIGE Bolj izkušene igralke Vala Zadružne kreditne banke na Opčinah premagale mlado Slogino ekipo Sloga - Val Zadružna kreditna Banka 1:3 (5:15, 7:15,15:12,8:15) SLOGA: Babudri, Blažina, Furlan, Grgič, Kalc, Kocjančič, Kufer-sin, Mauro, Molassi, Miot, Sosič VAL ZADRUŽNA BANKA: Orel, Bralni, Michela in Monica To-masin, Cemic, Blasizza, Miklus, Zavadlav, Tosorati, Zuccarino. Derbi na Opčinah (na sliki Foto Kroma) je bilo srečanje dveh popolnoma različnih ekip: na eni strani Val, ki razpolaga z izkušenimi igralkami, od katerih je večina že igrala v višjih ligah, na drugi strani pa mlada in prav zaradi tega igralsko še naivna Sloga. Tudi cilja obeh ekip sta popolnoma različna. Pri Valu računajo na takojšnjo vrnitev med C2 ligaše, za slogašice pa naj bi bilo prvenstvo priložnost za cim hitrejšo odbojkarsko rast. Gostje so na Opčinah zmagale prepričljivo, čeprav so se jim slogašice dobro upirale. V primerjavi s prvo tekmo je Sloga tokrat zaigrala neprimerno bolje, vendar še vedno nihajoče. Dobrim akcijam so sledili premori, ki so jih Goričanke seveda spretno izkoristile. Sploh pa so gostje dokazale, da so rutinirana enota, ki zna izkoristiti nasprotnikove pomanjkljivosti. Po prvih dveh osvojenih setih so sicer vendar je Sloga zaigrala zelo odločno in bila v vodstvu vse od začetka seta pa do konca, ta delni uspeh pa je tudi pravična nagrada za njen trud. Po tekmi je trener Vala Zadružne kreditne banke Zoran Jerončič takole komentiral: »Nismo igrali najbolje, saj zmoremo veliko več. Sploh pa ne bi smeli popustiti v tretjem setu, saj je v odbojki pač tako, da naspromik dobi krila, ko popustiš. O Slogi kot mladi ekipi se lahko samo pohvalno izrazim, saj so igralke zelo borbene in zagrizene in ko jim bo uspelo odpraviti banalne napake, ki jih delajo, bodo presenetile marsikaterega nasprotnika.« Ivan Peterlin trener Sloge: »S končnim izidom sem zadovoljen, s prikazano igro svoje ekipe tudi, čeprav se bodo morale moje igralke otresti še nekaterih naivnosti. To jim bo pa uspelo samo z igranjem, saj je to edini način prehoda iz mentalitete mladinskega prvenstva na člansko, v katerem ni prostora za dolge pauze in padce koncetracije«. (INKA) nekoliko popustile, verjetno pre pričane, da imajo zmago že v rokah B LIGA / PO PETIH ZAPOREDNIH ZMAGAH SINOČI V 12. KOLU Nepričakovan domači spodrsljaj jadranovcev Zasluženo so izgubili proti Roburju iz Vareseja - Za našo ekipo predvsem usodno veliko število izgubljenih žog Jadran TKB - Robur Varese 72:77 (29:32) JADRAN: Arena (- prosti meti, met za 2, - met za 3), Oberdan 19 (2:2, 4:6, 3:3), Pregare 15 (4:4, 1:2, 3:4), Budin 13 (0:3, 5:8, 1:2), Vitez 6 ( -, 3:6, 0:2), Samec 4 ( -, 2'6> -), Rauber 7 (-, 2:2,1:5), Galama 4 (-, 2:4, -), Hmeljak 2 (-, 1:1, -b Klabjan n.v., trener Vremec. Met za 2: 21/38, met za 3: 9/17, skupno 30:55, pm 6:9. SON: 19. Pregare (40). 3T: Oberdan 3, ^garc 3, Rauber 1. ROBUR: Fanchini 14 (8:10, 3:4, 9;1), Corti 4 (-, 2:2, -), Orrigoni 8 ( 2,1:4, 2:6), Merli 16 (4:5, 6:8, -), Conti 23 (-, 4:7, 5:8), Mondello (-, ®;1> 0:1), Borghi, Leva 8 (2:4, 3:6, 9:1), Lucarelli n.v., Fontanel 4 (-, 2-4, -), trener Gergati. Met za 2: 21/36, met za 3: 7/17, skupno 28/53, pm 14:19. SON: 15. Orrigoni (40). 3T: Conti 5, Orrigoni 2. TRST - Po petih zaporednih z®agah je naSa združena ekipa doma nepričakovano izgubila z Robur jem iz Varseja, ki je nase košarkarje že visoko premagal v prvem delu prvenstva. Robur se je tudi v Trstu predstavil kot zelo homogena in solidna ekipa, ki igra Čvrsto v obrambi, v napadu pa ima veC variant in se dobro znajde proti vsaki nasprotnikovi obrambi. Tu se odlikuje Merli pod košem, ki mu pomagata korpulentna Corti in Fontanel. Robur je odlično »pokrit« tudi na zunanjih pozicijah, kjer je predvsem nevaren Conti, ki je bil sinoči daleč najboljši mož na igrišču, saj je dosegel kar 5 trojk. Jadranovci niso igrali s tisto zbranostjo in voljo do zmage kot na zadnjih tekmah, poleg tega so tudi izgubili veliko Število žog (kar 19). To pa naj bi bila tudi vzroka za sinočnji zaslužen poraz. Ze od samega začetka je bilo videti, da jadranovci niso bili preveč zbrani, saj so gostje takoj povedli na 10:6 in nato v 8. min. na 14:8. Obrambi obeh ekip sta v tem delu srečanja prevladovali nad napadoma, saj je bil izidi zelo nizek. Sele proti polovici polčasa so se jadranovci, z vstopom na igriSCe Pre-garca in Rauberja, nekoliko razigrah in v 11. min. tudi stanje ize-naCili. Tekma je bila nato izenačena (20:20, 26:24). Proti koncu polčasa pa se je razigral odlični Conti, ki je svojemu moštvu prislužil večjo prednost. Jadranovci so zelo slabo priceh . v drugem polčasu, tkao da so v 25. min. zaostajah kar za 13 točk. Veliko je bilo izgubljenih žog in tudi v obrambi ni slo kot sicer. Na srečo se je tedaj razigral David Pregare, ki je dejansko sam popeljal s tremi zaporednimi trojkami svojo ekipo celo v vodstvo (61:58 v 34. min.). Ves je kazalo, da se je Jadranu končno »odprlo«. V nadaljevanju pa so naši košarkarji spet popustili in gostje so z delno razliko 8:0 dve minuti pred koncem srečanja povedli na 66:61 in mi- nuto in 40 sekund pred koncem dan (s trojko) in Budin z dvema kar na 69:61. Tedaj je bilo tekme košema, bilo pa je prepozno za dejansko konec. Kanček upanja za preobrat, naše moštvo sta nato vlila Ober- Vanja Jogan Al LIGA / DANES V BOLOGNI lllycaffe z novim trenerjem Stochom pred brezupno nalogo Igral bo proti državnim prvakom Bucklerja - Včeraj zmaga Scavolinija BOLOGNA - Boljšega (ali slabšega) krstnega nastopa kot trener v Al ligi si novi trener Hlycaffeja Mauro Stoch ni mogel zaželeti. Debitiraj bo namreč danes v Bologni kar proti državnemu prvaku Buck-lerju. Stoch, ki je po nedeljski »vroči« tekmi proti Violi iz Reggio CaJabrie zamenjal trenerja Bemar-dija, si za danes gotovo ne dela previlikih utvar, čeprav bo bolonjsko moštvo nastopilo brez odličnega Američana VVoolridgea, ki se je v četrtek na pokalni tekmi v Lizboni poškodoval. Zmaga v Bologni bi bila za tržaško ekipo pravi čudež. Pomembno pa je, kot pravi sam novopečeni trener, da ekipa igra požrtvovalno in borbeno. Le z zvrhano mero požrtvovalnosti in skromnosti bo lahko nato Illycaffe dosegel svoj edini letošnji cilj, obstanek v ligi. Naj omenimo še, da bodo tržaški košarkarji jutri v Bologni igrali z rdečim trakcem, ki je simbol boja Proti AIDS-u. Mladi Davide Zambon (krilo, 198 cm yisok) bo zamenjal Francesca Gonja, ki je v ZDA z italijansko državno reprezentanco »under« 22. V postavi bo tudi center Claudio Pol Bodetto, ki si je Pravkar opomogel po poškodbi. Na včerajšnjem vnaprej odigranem srečanju je Scavolini po pričakovanju doma premagal Nuovo Tirreno s 104:89 (51:44). Pri Scavoliniju sta bila najboljša strelca Američana Daniels (24 točk) in Thompson (20), pri gostih pa Avenia (23) in Busca (16). DANAŠNJI SPORED (17.30): Madigan - Mash; Viola - Cx Siena; Teorema - Teamsystem; Olitalia -Cagiva, Buckler - Illycafe; Benetton - Stefanel (20.00). VRSTNI RED: Buckler Bologna in Teamsystem Bologna 16; Stefanel Milan in Cagiva Varese 14; Nuova Tirrena Rim, Scavolini Pesaro, Madigan Pištola 12; Cx Siena, Viola Reggio Calabrisa 10; Mash Verona, Benetton Treviso 8; Olitalia Fork', Hlycaffe Trst 4; Teorematour Milan 0. Brescialat v Fabrianu Po nerodnem domačem spodrsljaju v prejšnjem kolu proti Poltiju iz Cantuja bo danes goriški Brescialat v A2 ligi igral v Fabrianu proti Turboairu, pri katerem je med tednom prišlo do velikih novosti. Zaradi dosedanjih slabih rezultatov (Fabriano je predzadnji na lestvici) je društvo zamenjalo trenerja Carmenatija s Perazzettijem in se okrepilo z odličnim strelcem Caponejem. Goričani bodo torej pred dokaj težko nalogo. Med tednom se je v Gorici kot »bomba« razlegla novica, da misli Brescialat odstopiti tržaškemu Illyju svojega strelca Marka Davisa in najeti Foxa. Vse pa kaže, da bo Davis še naprej v Gorici, Čeprav bi Illyju tak tip igralca prišel še kako prav. DANAŠNJI SPORED (17.30): Rimini - Auriga Trapam; Polti Cantu - Menestrello Modena; Jcoplastic Battipaglia - Caserta; B. Sardegna Sassari - Monteca-tini; Turboair Fabriano - Brescialat Gorica; Floor Padova - Reggio Emilia; Reyer Benetke - Casetti Imola. KOŠARKA / 8. KOLO V D LIGI Že osmi uspeh Cicibone Spodrsljaj Kontovelcev Helvetiusu je trdo predla v Tržiču - Kontovel izgubil doma proti Adiju iz Ronk - Visok poraz domovcev Largo Isonzo - Cicibona Helvetius 75:80 (40:45) L.ISONZO: Cappellari 6, Del Bello, Zanello 5, De Corti 14, Bratulich 2, Glavich 24, Tulliani 4, Colautti 8, Verzegnassi 12, Minucci; trener Castellarin. SON: 20. 3T: De Corti 3, Cappellari 2, Glavich 1. CICIBONA: Persi 16 (3:7 pm, 5:7 za 2, 1:3 za 3), Filipčič, Jogan 12 (5:8, 2:3, 1:2), A.Zuppin 14 (0:1, 7:8, -), Battilana 6 (-, 3:5, -), Tomšič 14 (2:4, 6:9, 0:2), P.Fur-lan 10 (-, 5:8, -), Križmančic 4 (-, 2:5, -), S.Zuppin 4 (0:3, 2:3, -); trener L.Furlan. Met za dva 32:48, met za tri 2:7, skupno 34:55 (61, 8%), pm 10:23. SON: 19. 3T: Persi 1, Jogan 1. Sodnika: Cattivello (Pozzuolo) in Gregoratti (Palazzolo) Nadaljuje se uspešna serija Cicibone, ki pa se je morala v Tržiču pošteno namučiti, saj je Largo Isonzo še enkrat dokazal, da lahko igra zelo dobro. V začetku sta obe peterki zaigrali zelo dobro v napadu (31:29 v 10. minuti). Andrej Zuppin, Stefan Persi in Viktor Tomšič so se zvrstili pri uspešnih metih na koš, na drugi strani pa je iz vseh možnih položajev zadeval Glavich (kar 18 točk v prvem polčasu). Tik pred polčasom je belozelenim spet uspelo povesti za 5 točk. Domači so bili v drugem polčasu ves čas v zaostanku in le enkrat jim je uspelo izneačiti stanje (59:59 v 31. min.), razpoloženi Peter Furlan (10 točk, 7 skokov, 3 blokade, 2 ukradeni žogi ter 1 asistenca) in točni Andrej Zuppin (7:8 za 2) pa sta ponovno popeljala Cicibono v vodstvo. Odločilna je bila akcija dve minuti pred koncem, ko je Persi s trojko odgovoril na trojko Cappellarija, v naslednjih akcijah pa je Furlanova ekipa končno strnila obrambo in razlika je narasla na 8 točk, tako da o zmagi ni bilo več dvoma. V vrstah Cicibone so vsi posamezniki dobro opravili nalogo (pet posameznikov preko 10 točk). Žal je tokrat slabo delovala obramba, katastrofalni pa so bili odstotki v prostih metih. (VJ) Kontovel - Acli Ronchi 70:72 (39:26) KONTOVEL: Pertot 5, Kralj 7, Gulič 15, Turk 7, I. Emili 7, Civardi 21, Starec, Daneu 6, Vodopivec, M. Emili, trener Starec. SON: 28. TRI TOČKE: Kralji. Kontovelci so izgubili predvsem zaradi slabe igre in tudi zaradi čudnega kriterija sojenja enega izmed dve sodnikov v dragem polčasu. Resnici na ljubo, naši košarkarji tudi v prvem delu tekme niso igrali najbolje, kljub temu pa so stalno vodili in ob koncu polčasa so si tudi prislužili naj večje vodstvo (+13 točk). V tem delu srečanja je bil še posebno uspešen Daniel Gulič. V dragem polčasu pa je prišlo do preobrata. V uvodnih minutah so Kontovelci še zanesljivo vodili, nato so gostje zaceli zmanjševati zaostanek Pri tem so se posluževali tudi precej grobe igre. Ker sta sodnika gostom tako igro dovoljevala, so ti nadaljevali s tako »taktiko« in najprej dohiteli domačine ter nato povedli za tri točke. Eden od sodnikov je nadaljeval svoj »shovv« in piskal gostiteljem najmanj 30 »korakov«. Košarkarji iz Ronk, z odličnim Blasettijem na Čelu, ki je dal 17 točk, pri tem pa uspešno izvedel kar 5 trojk, so do konca srečanja ohrani- li tesno vodstvo in tako tudi odnesli predragoceni točki. Od posameznikov bi v naših vrstah pohvalili Igorja Civardija. Infoter Goriziana - Dom Agorest 110:84 (56:36) DOM: Corsi 16 (3:4 prosti meti, 2:5 met za 2, 3:8 met za 3), Jarc 9 (3:5, 3:8, -), Di Cecco 25 (1:1, 9:21, 2:5), Podbersig 4 (-, 2:7, -), Franco 14 (2:3, 3:5, 2:3), Ambrosi 8 (2:2, 3:3, -), Bordon, Kocjančič, Orzan 7 (2:2, 1:5, 1:4), trener Bordin. Met za 2: 22/39, met za 3: 7/16, skupno 29/55, pm 11:15. SON: 22. PON: Corsi, Podbersig izključen. Domovci so zelo dobro začeli in tudi zasluženo vodili s 15:10. V nadaljevanju pa so nerazumljivo popustili, zgrešili vse, kar se je zgrešiti dalo in pri tem izgubili veliko število žog (ob koncu tekme kar 23). Izkušeni nasprotniki so vse Domove napake spremo izkoristili in predvsem sta se izkazala Tosorati in D’ Amelio. Gostitelji so tako v pičlih 5 minutah od 25:23 povečali svojo vodstvo kar na 45:28. Kriza domovcev se je nadaljevala tudi v drugem polčasu. Naši košarkarji so slabo igrali tako v napadu kot v obrambi. Nakar so reagirali in celo zmanjšali zaostanek na 10 točk Gostitelji pa se niso dah presenetiti in z dvema zaporednima trojkama spet odločno povedli ter tako tudi povsem zasluženo zmagah. Domovci so tudi na tem srečanju pokazali, da preživljajo hudo krizo. Poraja se tako živčnost (včeraj je bil izključen Podbersig) in logična posledica so porazi. Skrajni čas je torej, da se domovci predramijo in da s požrtvovalnostjo in borbenostjo prebrodijo to krizo. m domači šport Danes Nedelja, 3. decembra NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Standrežu: Juventina - Sovodnje 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Križu: Vesna - Buiese; 14.30 v Forgarii: Forga-ria - Zarja; 14.30 v Torreanu: Torreanese - Primorje 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Mariano 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Castions; 14.30 v Re-pnu: Kras - Junior Aurisina; 14.30 v Dolini: Dolina -Venus; 14.30 v Miljah, Zaccaria: Servola - Breg; 14.30 na Proseku: Gaja - Vermegliano NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Flavia: Chiarbola - Zarja Adriaimpex; 10.30 v Turjaku: Isonzo Turriaco - Sovodnje NAJMLAJSI 10.00 na Opčinah: Olimpia - Gaja ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje Tehtal - San Giovanni CICIBANI 10.30 v Dolini: Breg Grmada - Esperia. KOŠARKA PROMOCIJSKA UGA 15.30 v Dolini: Chiarbola Conca d’oro - Polet Metra KADETI 11.00 pri BrišCikih, Ervatti: Kontovel - Barcolana NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Ediauto - Brescialat DEČKI 9.30 v Trstu, Ul. Forianini: Ubertas - Kontovel ODBOJKA MLADINCI 10.00 v Trstu, 1. maj: Koimpex - Virtus MLADINKE 11.00 v Trstu, Zandonai: Vohey 93 - Breg ROKOMET ZENSKA B UGA 11.00 v Musileju: Musile - Kras Jutri Ponedeljek, 4. decembra 1995 KOŠARKA MLADINCI 19.30 v Trstu, Ul. della valle: Mer 1904 - Bor Radenska Obvestila SV. MIKLAVŽ bo v sredo, 6. t.m., ob 17.30 obiskal sedež KD S. Škamperle in SZ Bor pri Sv. Ivanu v Trstu, Vrdelska c. 7. Darila bo sprejemal uro pred pričetkom in dan prej (v torek) od 17. do 19. ure. Vsi otroci vrtcev in osnovne šole so vabljeni, da se udeleže miklavževanja. DRUŠTVO SLOVENCEV MELJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mah telovadnici italijanske srednje šole - Ul. D’Annunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862). SKBRDENA sporoča, da se nadaljuje telovadba v repenski telovadnici vsako sredo od 18. do 20. ure. SK DEVIN obvešCa, da bo tudi ob torkih telovadba od 18.30 do 19.30 v telovadnici v Sesljanu. ZANIMIVOSTI Nedelja, 3. decembra 1995 ARHEOLOŠKE NAJDBE OB EGIPTOVSKI OBALI Ostanki svetilnika so spet na suhem Morje pred Aleksandrijo skriva prava čudesa Lani so arheologi na egiptovskih obalah zaceli dvigati ostanke legendarnega mesta Aleksandrija, ki bi utegnili pomagati razjasniti preteklost. Izkazalo se je namreč, da najdišče skriva približno dva tisoč granitnih plošč. Nekatere med njimi so skrbno izrezljane, druge le grobo obsekane. Vse pa izvirajo iz časa, ki ga zgodovinarji povezujejo s pone-srečenim uporom Kleopatre in Antonija proti Rimu. Približno trideset potapljačev in arheologov, ki raziskujejo to območje, ocenjuje, da posamezni primerki granitnih plošč, ki zavzemajo več kot 2, 25 hektarja površine, ležijo le nekaj sto metrov od obale moderne Aleksandrije, tehtajo pa tudi po sto ton. Na površje so dvignili tudi nekaj vzorcev mogočnih kipov. Domnevajo, da se med antičnimi ostanki mesta, ki je nastalo v času vladavine Aleksandra Velikega 332 pr. n. št, skrivajo deli legendarnega svetilnika, ki je skupaj z mestom izginil med potresi in zemeljskimi premiki. Žarek iz svetilnika, ki naj bi ga lahko opazili iz razdalje 30 milj, in ki je privabljal trgovske ladje v mogočno sredozemsko mesto, je bilo v antiki eno od sedmih svetovnih čudes. Velikanska kamnita plošča, težka kar 75 ton, in dol- ga 11, 5 metra, je po mnenju vodilnega moža odprave Je-an-aYvesa Empereurja, ključni del svetilnika. Empereur se nadeja, da bo s pomočjo najdbe lahko rešil vprašanje velikosti svetilnika, ki je do danes ostalo nepojasneno. »Po načinu gradnje sklepam, da je bil ta del svetilnika viden,« razmišlja in dodaja: »Po tem in treh utorih, vrezanih na strani, vemo, da je zraven stal kos podobne velikosti. Upamo, da bomo lahko s pomočjo drugih delov določili velikost svetilnika.« S tem se bodo morda tudi razjasnili dvomi o tem, iz katerega materiala je bil svetilnik zgrajen. Nekateri strokovnjaki so dolgo trdili, da je bil ves svetilnik iz marmorja, vendar je Empereur hipotezo ovrgel s trditvijo, da so bili iz marmorja, samo deli pročelja. Odkritje kamnitih plošč pri Aleksandriji bo razblinilo dvome vseh, ki so dvomili v obstoj svetilnika. »Odkritja velikanskih blokov so dokaz, da se je svetilnik nahajal prav tukaj,« je prepričan Empereur. Poleg tega bo Dvigovanje ostankov antičnega aleksandrijskega svetilnika iz morja na temelju ostankov mogoče sklepati o aleksandrijskih arhitekturnih značilnostih, o katerih prej ni bilo podatkov. Zdaj torej počasi nastaja podoba značilnega aleksandrijskega svetilnika. Zgradba je nekakšna mešanica grške in egipčanske civilizacije. Svetilnik naj bi krasili kipi, ki so upodabljali aleksandrijsko kraljevsko družino in mitološke osebnosti iz dobe egipčanskih faraonov, kot je sfinga, ki sodi med najbolj dragocene najdbe na tem območju. Ekipa je dvignila na površje kip domnevnega pto-lomejskega kralja, potomca dinastije, ki je v Egiptu vladala devet let po Aleksandrovi zasedbi mesta, pa vse do Kleopatrinega samomora 30 let pr. n. št. Kip, prelomljen ob vratnem nastavku in nad kolenom, je visok več kot štiri metre. Empereur je povedal, da so proti koncu izkopavanja našli glavo, ki bržkone sodi k kipu. »Tako bomo kip identificirali, poleg tega pa se bo pokazala pravilnost domneve, da plošče resnično pripadajo svetilniku.« Letošnja ekspedicija, dru- ga po letu 1994, je bila posebno uspešna. Kljub temu namerava neutrudljivi Empereur naslednje leto nadaljevati z razkrivanjem skrivnosti tega starodavnega mesta. Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21, 3,-20.4: Imeli boste občutek, da se bo vsak čas zgodilo nekaj velikega. Res bi se, a boste priložnost zal zamudili Med radovednim oziranjem naokrog boste pozabii na Simo dežElo tostran obleke. BIK 21.4,- 20.5.: Navdušili se boste nad novimi delovnimi načrti. Nič čudnega, saj ste starih že dolgo siti. Glejte, da no boste preveč presenečeni, če še boste novih: naveličali Se Hitreje; za vas pač ni meja, DVOJČKA 2!. 5. -21.6.: Zazeblo vas bo v noge, čeprav boste obuti kol Eskim. Ne jezite sena tovarno čevljev, vzrok za mrož titi v vas; če žepbujate črne spomine; sijih nikar ne pozabite kdaj pa kdaj tudi sezuti. RAK 22. 6. * 22» 7.: Tarnali boste nad sušo, M se je zasidrate v vasi denarnici. Nikar rit: pretiravajte s pritožbami m raje spoznajte svoje resnične potrebe; še najbolj vas bo odžejala navadna voda. bEV 23.7. - 23.8.: Zamikalo vas bo, da bi si privoščili novo obleka Resda ste si denar zaslužili s poštenim delom, a ravno zato ga ne zapravite v tri dni; nobena, 'se najboljši obleka ne seže pod kozo človeka. DEVICA 24 8. - 22. 9,: Ugibali boste, kaj vas čaka v prihodnosti. Ne prehitevajte dogodkov, niti ne čakajte nanje; raje odkrijte pravi ritem, ki vani bo v življenje pričaral pesem. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Nerviralo vas bo vse, kar se bo pojavilo pred vašimi očmi. Ko si boste začeli presedati tudi sami, boste prisiljeni ukrepati, Vstanite, poskočite in stresite težo s svojih ranten. ŠKORPIJON 23. TO. - 22. 11.: Premagal vas ho val ljubosumja, Krivca boste seveda iskal zunaj, vendar vam to ne bo uspelo. Ne bo vas potolažila niti trditev, da je ljubosumje odraz ljubezni; čemu ste torej jezni? STRELEC 23.11. - 21.12.: Novega dne se boste lotih s tolikšnim optimizmom, da vas ne Ho moglo prav aič ustaviti. Ves ljubi dati boste dirjal s polno paro, zato boste zvečer že zelo daleč. Nikar se ne vračajte! KOZOROG 22.12. - 20.1.; Zvezde vam bodo naklonjene, vendar to ne bo dovolj za spravo v ljubezenskem gnezdecu. Naklonjeni st boste morali biti tudi sami: priznajte si že enkrat dejstva! VODNAR 21. 1. -19. 2.: Obetajo se vam prijetna presenečenja, vendar obstaja nevarnost, da jih boste v svojem dirjanju preprosto spregledal. Postojte vendar za hip; za srečo je včasih povsem dovolj. RIBI 20.2. -20.3.: Povsod vas bo dovolj, saj boste kar prekipevali od energije. Naj vas dobro počutje nikar ne zavede v pretiravanje, sicer Se sami ne boste opazili, kdaj vam bodo posle zadnje moči. ZANIMIVOSTI Nedelja, 3. decembra 1995 NEDELJSKI IZLET Skozi Dragarsko dolino na rob sveta Dolino daje videz gorske planote Bilo je nekoC ... Ko so bili gozdovi Se tako gosti, da . 1 videl deset metrov pred seboj, kaj Sele medvedov 01 drugih živali, ki so si lastile to zeleno kraljestvo. Na ^vninah Se ni bilo travnikov in polj ampak le gozd, okler niso na ravninski svet kočevskih gozdov prišli lU(*je s severa ter si postopoma izkrčili nov življenjski Pfostor. Razkropili so se po Kočevskem ter prišli tudi v Ugarsko dolino pod GoteniSko goro. Brvi prebivalci so se Priselili z zgornje Koroške Tirolske v 14. stoletju. °t prva vas v dolini je astala Trava, pozneje so astale še Srednja vas, Draga, Podpreska in Lazeč. Vse vasi od Lazca do Trave povezuje cesta, ki vodi iz Loškega potoka do hrvaške meje oziroma v dolino Cabranke. V Loški potok pridemo iz Sodražice ali iz Cerknice. Dragar-ska dolina je ravno dovolj odmakjena in mirna, da pot skoznjo pomeni izrazit in privlačen skok iz vsakdana. Za na pot sta dobrodošla izletniška karta Kočevsko v merilu 1:50.000 in potni list, ker iz Dragarske doline pot lahko nadaljujemo v dolino Cabranke. Dragarska dolina je. z nadmorsko višino med Draga je dala ime dolini med Travljansko in Goteniško goro Na Travi stojijo ruševine cerkve sv. Lovrencija, požgane med drugo svetovno vojno 750 in 800 metri in odprtostjo proti Gorskemu Kotarju pravi koridor za mraz. Z okoliškimi gozdovi prej spominja na gorsko planoto, kot na dolino na robu kočevskih gozdov. V minulih desetletjih ni bilo lahko preživeti v njihovi senci, zato je dolina danes brez pravega naraščaja, v mnogih hišah živijo samo še stari ljudje. Veliko polj se je spremenilo v travnike, ki jih nihče ne kosi, in še posebno v tem letnem času se zdi dolina bolj pusta, kot je v resnici. Toda turistični potenciali območja, po katerih se lahko enači z drugimi bolj znanimi in odkritimi predeli Slovenije, pomenijo izziv za podjetne domačine in za obiskovalce. Zaenkrat dolina privlači predvsem z naravnimi danostmi. Na gozdnih cestah pridejo na svoj račun gorski kolesarji, na brezpotjih samotnih gozdov pa ljubitelji mirne narave, ki so jim vse poti odprte, potrebno je le malo raziskovalnega duha. Turistična ponudba doline se ponaša z rančem Okoren v Dragi, na Travi pa je Gostišče Travljansko, ki vabi s ponudbo divjačine in ribjih jedi. Na Travi se zdi, da se je Cas ustavil. Njena lega na koncu doline, kjer se cesta prevesi strmo navzdol proti Gabru, tesno stisnjene hiše in veter, ki vleče med njimi, dajejo vtis neskončne samote in miru. Kot da bi živela na robu sveta, se Trava pripravlja na zimski sen, vendar njena okolica obiskovalcu ne svetuje počitka. Gozdna cesta drži proti Zurgarski steni nad dolino Cabranke, na drugi strani vasi se kot najvišji vrh Travljanske gore dviguje Travljanski vrh. Kljub makadamski cesti, ki se v vijugah spušča proti Cabranki, ni odveC misel na nadaljevanje poti po njej. Na pobočjih nad dolino sameva Pod-planina, še ena pozabljena vas, ki ji usodo kroji nova meja, v dolim pa je zanimiv izvir Cabranke, do katerega pridemo po hrvaški strani. Po tej strani nadaljujemo pot ob Cabranki, dokler se ne pripeljemo v Osilnico ter nadaljujemo pot ob Kolpi proti Petrini in KoCevju. Na takem krožnem izletu je sicer precej vožnje, vendar nas pot vodi skozi kraje, v katere se po prvem srečanju kar naprej vračamo, seveda ne brez razloga. Dario Cortese Zarjaveli spomin ^. SRE! ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER SREDISCE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANT1- MEGLA FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes: ob 0.23 najnižje -18 cm, ob 6.46 najvisje 45 cm, ob 13.46 najnižje -46 cm, ob 20.04 najvisje 19 cm. Jutri: ob 1.11 najnižje -17 cm, ob 7.20 najvisje 47 cm, ob 14.18 najnižje -53 cm, ob 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m popoldne: NE 10 do 20 vozlov v.„ h...:—v V A J. V J V f Vi m ' J -fl 111 H Hii Cerro Negro še bruha pepel IScejo pare za poskuse o doživljanju orgazma BRUSELJ - V nekaterih nizozemskih dnevnikih se je zadnje dni pojavil naslednji oglas: »IšCemo heteroseksualne pare za poskuse o orgazmu.« Pobudo je sprožila neka raziskovalna ekipa univerzitetne bolnišnice v Groningnu, v južni Nizozemski, ki se je odločila, da bo zaprosila za plačano sodelovanje kakih deset parov. Na njih naj bi v živo opazovala obnašanje spolnih organov in notranjih tkiv med orgazmom. »Pari,« je pojasnil zdravnik Vincent van Andel, ki vodi raziskovalno ekipo, »bodo morali biti suhi, saj bodo morali opraviti več predpisanih vaj in pogumno doseči vrhunec spolnega užitka v jekleni cevi-ske-nerju s komaj 60-centimetr-skim premerom.« Da bi obvarovali intimnost poskusnih parov, ki se bodo po svoje »žrtvovali« za napredek znanosti, jih bo od raziskovalne ekipe, ki bo dogajanje opazovala v isti sobi, ločil tanek sinji zastor. Vodja raziskovalne ekipe je v intervjuju za dnevnik De Te-legraaf zagotovil, da so imeli oglasi z vabilom k sodelovanju velik odmev. Za poskuse v živo naj bi se po njegovem zagotovilu prijavilo veC deset parov, zdravniška ekipa pa je zdaj zaposlena s selekcijo, iz katere bo izšlo deset »srečnih« finalistov. Izbira pa ne poteka samo po kriteriju telesne teže in razsežnosti, pravi van Andel, ampak tudi na osnovi »občutljivosti« za test. Swissair odklonil prevoz Rushdia ŽENEVA - Švicarska letalska družba Swis-sair je zavrnila vkrcanje angleško-indii-skega književnika Sal-mana Rushdia na eno od svojih letal, se katerim je pisatelj želel pretekli mesec potovati na neko konferenco v Zu-rich. Vest je včeraj objavil dnevnik La Tribune di Geneve, glasnik Swissaira pa za Časopis izjavil, da o zadevi ni obveščen in da je čez konec tedna ne more niti preveriti. Dnevniku je informacijo posredoval pisatelj Adolf Muschg, ki je Rushdia povabil na univerzo v Zurichu in ki trdi, da je letalska družba 14. novembra odklonila njegovo vkrcanje na redno linijsko letalo. Svvissair naj bi bila vkrcanje zavrnila zato, da ne bi ogrozila drugih potnikov, saj je znano, da je bil Rushdie v Iranu obsojen na smrtno kazen. Tečaj za božičke Šeststo božičkov in 60 angelov je te dni v Berlinu zaključilo tečaj pred napornim božičnim delom. Vsi so štiudentje berlinske politehnike (Telefoto AR)