NASLOV uredništva nišva: 1951 W. 22nd -Ckkaffo, I1L OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered ae Second-Class Matter Jenuary 18, 1916, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. Chicago, UL, 27. februarja (February) 191* Leto IV. Vohftne IV, URADNO NAZNANILO RESOLUTION FOE GIVING FEMALE MEMBERS BIGHT TO ATTEND CONVENTIONS. WHEREAS, there are a number of Subordinate Branches of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America composed solely of female members; and whereas, several of said subordinate branches so composed solely of female members addressed and presented theis petitions and requests to the Supreme Lodge of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, praying for the privilege and right of sending femafc members of their respective subordinate branches as delegates or representatives to the general iconventions of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, held from time to time, in the same" manner as is afforded and given to suboidinate lodges of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union composed of male inembera; and whereas, the aforesaid subordinate lodges composed solely, 6f female members are taxed with like obligations and liabilities in payment e* assessments and other contributions to the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, as are male members and, are subject and subservient to the same rulee and by-laws, THEREFORE, be it resolved, that the Articles of Incorporation, the Constitution and the By-laws of the Grand Carniolian Catholic Union of the United States of America be amended, in manner proper and, according to law to read, designate and proclaim that, subordinate branches of theGrand Carniolian Slovenian Catholic Union, exposed solely of female members, have the right and privilege of selecting from their respective female members representatives or delegates who shall attend the conventions of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union, held from time to time, and, shall have the s^me right, privileges and be subject to the same rules and obligations as representatives or delegates from subordinate branches composeed of materia embers. " RESOLUCIA ZA UVEDBO PRAVICE ČLANICAM, DA SE BODO LAHKO UDELEŽEVALE KONVENCIJ. Ker je pri Kranjsko-Slovenaki Katoliki Jednoti t Združenih državah ameriških večje število podrojonih društev obstoječih iz samih članic in ker je več teh krajevnih ženskih društev predložilo!»lavnemu odboru Kranjsko-Slovenske KatoliSke Jednote zahteve in prošnjo, da hi so jim podelila pravica pošiljati članice (ženske) svojih krajevnih društev kot delegatinje ali zastopnico na glavna zborovanja (konvencije) Krenjslse-Slovenske Katoliške Jednote, ki se vršijo od časa do časa, in da naj1 bi se to zastopništvo vršilo ter podeljevalo na tak način, kakor so to vrši z moškimi krajevnimi društvi Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote in ker se nalaga označenim ženskim krajevnim društvom jednako obveznosti in dolžnosti glede plačevanja asesmentov in drugih prispevkov, spadajočih v Kranjsko-Slovensko Katoliško Jednoto kakoršne plačujejo tudi moški člani, ali moška krajevna društva, torej so navezana vsa društva na ene in iste določbe ter pravile ;'* * %_ vsled tega naj bo sklenjeno in določeno, da naj se člene inkorporacije ustavo in pravil KranJsko-81ovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških na podlagi postave izpremeni v toliko, da bo označeno in določeno, da imajo krajevna društva Kranjsko-fflovenske Katoliške Jednote, obstoječa iz samih članic tudi moč in pravico izbirati si iz svojo vrste članice kot zastopnice ali delegatinje, ki se bodo udeleževule konvencij Kranjsko-Slovenske Katoliško Jednote in sicer od časa do časa in da naj imajo zastopnice ženskih društev jednako prednosti in pravico in da so podvržene jednakim predpisom in obveznostim kot zastopniki ali dologatje moških krajevnih društev. ZA sprejem in odobritev gornje regfrloeije FOR the adoption and approval of the above quoted resolution PROTI sprejemu in odobritvi gornje resolucije AGAINST the adoption and approval of the above quoted resolution (Vote by marking X in either of squares.) izmed teh četverokotov.) (Pri glasovanju naredite križ (X) v enem Name of the Society at,................. Number številka Imo društva Dated Datum Signature and ,eesff. number of qimber. Splošno glasovanje št 1. GLASOVNICA I ■ ■ * . V* ' -.» . - . t »' posameznega člana (ice) Kranjsko-Slovensko KatoliSke Jednote V Združenih državah ameriških. ' - Potrjeno: Potrjeno: JOSIP ZALAR, " PAVEL SCHNELLER, glavni tajnik. gl. predsednik. Podpis člana (ice) certifikat številka v pojasnilo in u vaze vanje cu • vT • IT n tr T nom in clamcam K* b. K. J. pre prvim splošnim glasovanjem. issued to the members of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the # United States of America. Attested by Approved by JOS. ZALAR, PAUL SCHNELLER, • Supreme Secretary. Supreme President. RESOLUCIJA ZA POPRAVEK IMENA JEDNOTE. Ker bi se morala glasiti pravilna prestava in angleška označba charterja Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote t Združenih državah ameriških, izdanega dne 12. januarja 1898: "Grand Carniolian-Slovenian Catholic Union of the United States of America", in ker je gornja prestava natančna in pravilna in je rabila označena organizacija to angleško besedilo že od svoje ustanovitve RESOLUTION FOR CORRECTION OF NAME OF SOCIETY. WHEREAS, the Charter of the 'Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota v Združenih državah ameriških", dated January 12th, 1898, contains and designates a translation of the aforesaid name in'manner following: "Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of1 America"; and, whereas, the aforesaid translation is true and correct and has been used as the English name of said Union since its organization AND, WHEREAS, the Articles of Incorporation, of said Union, contain and designate a translation of "Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota v Združenih državah amerlžklh", reading in manner following: "Grand Carniolian SLAVONIAN Catholic Union of the United States of America"; and whereas, the word "SLAVONIAN" is not but, the word "SLOVENIAN" is, a true and correct translation of the word "SLOVENSKA". THEREFORE, be it resolved that an amendment be prepared, by the proper officers of this Union, correcting the aforesaid Articles of Incorporation to read "Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of A-merica", and that, the word "Slovenian" be substituted in every place or instance, in said Articles of Incorporation, where the word "Slavonian" appears and that said amendment be filed, according to law, with the Insurance Superintendent of the State of Illinois at Springfield, Illinois, and that the true and correct English name of this Union shall at all times be "Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the' United States of America"; and, that the abbreviated name of said organization be and remain, as heretofore, "K.S.K.J." ker vsebujejo člepi inkorporacije označene Jednote označbo in prestavo imena *' Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota T Združenih državah ameriških v angleščini:"Grand Carniolian SLAVONIAN Catholic Union of the United States of America"; in ker beseda "SLAVONIAN" ne odgovarja pravilni prestavi 44SLOVENIAN'' kar znači "SLOVENSKA" radi tega se sklene in določi, da naj se sestavi dostavek ali premembo po pravilnih uradnikih te Jednote, v svTho popravka gorioznačenih členov inkorporacije, da se bo glasilo ime v angleščini: "Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America" in da naj se rabi in nadomešča besedo "Sloveniah" na vsakem mestu označenih členov inkorporacije, kjer je bilo dosedaj označeno ime "Slavonian," ter da naj se ta popravek vpišo ter predloži Zavarovalnemu superintendentu države Illinois v Springfield, 111., na podlagi postave in da naj se za vedno rabi pravilno angleško prestavo imena: "Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America" in da naj zanaprej ostane okrajšava imena označene organizacije "K. S. K. J." kakor dosedaj. ZA sprejem in odobritev gornje resolucije FOR the adoption and approval of the above quoted resolution PROTI sprejemu in odobritvi gornje resolucije AGAINST the adoption and approval of the above quoted resolution (Pri glasovanja naredite križ (X) v enem izmed teh četverokotov.) (Vote by marking X in either of squares.) RESOLUCIJA ZA UVEDBO MLADINSKEGA ODDELKA. Oziraje se na prošnje in zahteve članov raznih in številnih podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah Ameriških uvedlo se je okrog 1. junija 1916 poslovanje organizacije, doslej v obče znane pod imenom Mladinski oddelek K. S. K. J. in ker ta organizacija še ni postavnim potom v stiku s Kranjsko-Slovensko Katoliško Jednoto, temveč je povsem zase ločen in neodvisen oddelek te Jednote, in ker se smatra za koristen korak označenega Mladinskega oddelka in Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote, da bi se omenjeni Mladinski oddelek ustanovil in priklopil kot definitivna postavna podružnica ali pomožni oddelek spadajoč h Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti v Združenih državah radi tega se sklepa in določa, da naj se sestavi premembo (dostavek) k pravilom inkorporacije Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških in sicer po pravilnih uradnikih te Jednote in da naj se ta dostavek glasom postave predloži Zavarovalnemu superintendentu države Illinois v Springfield, 111., vsled tega, da se bo postavnim potom pripustilo in odobrilo označeni Mladinski oddelek, kot postavna in določena podružnica ali pomožni oddelek Kranjsko-Slovenske Katoližke Jednote v Združenih državah ameriških in da bo ta oddelek znan ter za vedno označen pod imenom "Mladinski oddelek K. S. K. J." RESOLUTION FOR ADOPTION OF JUNIOR DEPARTMENT. WHEREAS, in consequence of petitions and requests of the members of \ „rious and numerous Subordinate Branches of the "Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America", there was put into effect and operation, on or about June 1st, A. D. 1916, an organization, heretofore commonly known as Junior Department of the K. S. K. J.; and whereas, the aforesaid organization is not legally identified with the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union but, is entirely a separate and independent entity to said Union; and whereas, it is considered t6sthe best interest of the said "Junior Department" and the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union that, the aforesaid Junior Department be made and established as a definite legal branch or auxiliary of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. • '••'tv.^K' THEREFORE, be it resolved, that an amendment to the Articles of Incorporation of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America, be prepared, by the proper officers of this Union, and that the same be filed, according to law, wi\h the Insurance Superintendent of the State of Hlinois, at Springfield, Illinois, admitting and constituting the said Junior Department as a legal and definite branch or auxiliary of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. And that, it be known and designated, at all times, as the "Junior Department of the KS.KJ." ZA sprejem in odobritev gornje resolncije FOR the adoption and approval of the above quoted resolution..... AGAINST the adoption and approval of the above quoted resolution (Vote by marking X in either of squares.) PROTI sprejemu in odobritvi gornje resolucije (Pri glasovanju naredite križ (X) v enem izmed teh četverokotov.) m — - — —------——-« naj bi representing m Tto zahtevo v javnost, sem spoznal, da so " " svoji poslanici pra- priporočal 18. konvencije. Ravno tako je „ . plo priporočal delegatom enakopravnost Članie v popol-„ je pokasalo, da je bilo veliko Število delegatov za orne-_ vendar pa je Bil predlog za žensko enakopravnost odklo-večine. Članice so se vsled tega počutile preslrane in nezado- _____tega so se obrnile s proinjo do glavnega odbora, ter prosile, da naj dalo njih opravičeno zahtevo na splošno glasove nje celokupnemu članstvu ate Glavni uradniki zbrani pri seji meseca januarja t. 1. so spoznali prošnjo e za opravičeno, radi tega so sklenili, da se ugodi zahtevam člahic je članom in članicam predložena resolucija štev. 3. Ker se pa večkrat sliši od ene ali druge strani, da ženske niso opravičene do enakopravnosti; da ženske ne spadajo na konvencije; drugi zopet trdijo, da ženske ne znajo kaj je Jednota, da se naj ženske držijo kuhinjskega in ostalega hišnega dela — urejevanje Jednotinih poslov pa naj pustijo v rokah članov. Take in enake govoriee se slišijo od raznih strani. Toda, dragi mi sobratje in Člani, ne bodimo tako ozkomisleči. Res je, da so ženske pravi in sposobni faktorji v hišnem gospodarstvu, toda na drugi strani moramo pa tudi pnpoznati. da dokler gre čast in kredit Ženskam v hišnem poslovanju, moramo istočasno pripoznati jim čast in kredit v društvenem ozira. Ce bi se naše ženstvo ne zanimalo za društveno in Jednotino življenje, če bi ne znale ceniti vrednost m važnost društev in Jednote, bi nikakor ne imeli 30 ženskih krajevnih društev.. Naša Jednota bi nikakor ne štela tako velikega in častnega števila ženskih članic. Toda, ker naše ženstvo zna in ve, kaj je koristno in kaj je potrebno, radi tega se zanima in deluje s vso vnemo z napredek društvenega življenja. 8 tem delom so članice pokazale, da niso samo za kuhali, šivati, ribati, prati. in opravljati samo hišna dela, marveč v aa so zmožne voditi in opravljati tudi društvene posle. Radi tega apeliram na slavno članstvo naše dične Jednote in prosim, da glasuje za sprejem, in odobritev te resolucije in sicer iz sledečih razlogov: Naša Jednota šteje 30 ženskih društev, kojih štovilo znaša nad 2100 članic. Poleg tega je veliko število članic pri moških društvih, tako, da skupno število Članic znaša približno eno tretjino celokupnega članstva Jednote. DaJj« moram priznati, da so bila zadnji čas ravno ženska društva jako delavna. Pridobila so lepo število novih članic, ter vsled tega bila opravičena do večino podpor, razpisanih po glavnem odboru Jednote. Istotako so se ženska društva pokazala jako marljiva od časa ustanovitve Mladinskega oddelka. Pridobila so jako lepo število člaaov in članic v Mladinski oddelek in s tem pokazala pravo navdušenje in zanimanje za napredek organizacije. Vzemimo si za vzgled društvo sv. Brca Marije 86, v Rocksprings, Wyo. To društvo šteje 48 članic, poleg tega pa imš tudi vpisanih 57 otrok. Ravno tako je z ostalimi ženskimi društvi. Vsa dru-štva-delujejo za vsemi silami za naraščaj in napredek Jednote. Iz lastne skušnje tudi znam, da je bilo poslovanje med glavnim uradom in uradi ženskih društev za časa mojega poslovanja najpovoljnejše in v popolno zadovoljstvo, kar' spričuje in dokazuje, da so članice zmožne opravljati društvene posle in da so jako točne v svojem delu. Navedel bi lahko še mnogo enakih slučajev, s katerimi bi lahko dokazal slavnemu članstvu Jednote, da so članice opravičene do njih zahtev, toda vem, da zadostujejo predstoječa pojasnila, ter upam? da bode članstvo pripoznalo opravičeno zahtevo, ter glasovalo za sprejem in odobritev resolucije. Pokažimo dragi sobratje, da znamo ceniti dobro in pošteno delo naših sosester članic in imejmo pred očmi to, da dokler imajo članice naše Jednote iste dolžnosti in obveznosti, kakor člani, naj imajo tudi iste pravice in glasujmo vsi za odobritev resolucij«. fteleč vsem skupaj najboljšega vspeha pri splošnem glasovanju, sem spoštovanjem in bratskim pozdravom •« Vam vdani sobrat, Joliet, HL, 22. febr. 1918. Josip Zalar, gl. tajnik. t. po Slane jako imamo ve$ točk na programu. Opozarja se Slane, da že te seje kolikor mogoče vsi udeleže. xila. rom tajnik. NAZNANILO. Društvo sv. Družine štev. 5 K. S. K J. v La Salle, 111., je sklenilo, da ima celo leto 1918 "carter" odprt, ali da novim članom ni treba pristopnine pri vstopu plačati. Društvo je ta sklep naredilo v spomin 25. letnice društvenega obstanka, katerega obhaja to leto. Naj tudi omenim, da se naj prvp nedeljo v marcu društveni člani seje*polnoštevilno vdeleže, ker se bodo spovedni listki delili in za rešiti je več drugih važnih točk. Zadnjič so člani sklenili, da bodo nabavili ali kupili eno okno pri novi cerkvi s podobo sv. Družine in da se cerkvena društvena za stava prenovi ali kupi sploh nova. Torej kakor izprevidite, je zadnji čas, da se to uredi za katere predmete bo treba dosti novcev šteti. Na tej seji se bo končno vse to sklenilo in pride še več drugih važnih predlogov na dnevni red. Prosim torej, da pridete vsi na sejo dne 3. marca. Vas vse člane in članice pozdravlja : John Prašen, tajnik. NAZNANILO. Članom in članicam dr. sv. Janeza Krstnika št. 13 Biwabik, Minn. Ker je nastopil postni čas, vas prosim, da boste vsi opravili svojo versko dolžnost, ali velikonočno spoved in se izkazali s spoved-nimi listki. Če te verske dolžnosti kak član(ica) ne izvrši, ali celo zanemari se podvrže suspendaciji iz društva in K. S. K. J. Člane in članice našega društva ki živijo v Biwabiku, na Bangor, Cincinnati, Duluth in Belgrade Location bom pravočasno obvestil v našem Glasilu, ali pa ustme-no, če bo mogoče, kedaj bo prišel semkaj slovenski duhovnik, da bo lahko vsakdo opravil svojo versko dolžnost. Člane in članice, živeče izven društvenega sedeža pa prosim, da naj opravijo spoved kadar imajo priložnost. Toliko v pojasnilo, da se potem ne bo mogel nihče izgovarjati ali navajati kak vzrok, ker to mu ne bo nič pomagalo. S sobr. pozdravom Matt R. Tametz, tajnik. NAZNANILO. J* urada društva sv. Petra St. 30. v Calumet, Mich. Pri odborovi seji dne 6. jan. 1918 so se sklenili sledeči dodatki in točke glede bolniške podpore pri našem društvu; tako so se ti dodatki prečitali m odobrili od vseh navzočih na redni mesečni seji dne 13. januarja 1.1. in sicer: Prvič: Ž novo bolniško podpo- ro se prične po seji meseca jan. to je od 14. januarja 1918 dalje. Drugič: Bolni član se mora takoj prvi dan zglasiti pri bolniškem obiskovalcu, ker se mu bo bolniško podporo od istega dne vpoštevalo; nadalje, bolnik ki lahko hodi, se mora vsaj dvakrat na teden zglasiti pri bolniškemu obiskovalcu, ako ne, nima obiskovalec pravice narediti bolniškega lista za bolnika. Tretjič: Če se dvomi o bolnikovi bolezni, mora tak bolnik prinesti zdravniško spričevalo od zdravnika, ki ga je zdravil. četrtič: Ko bolnik ozdravi; se mora isti dan naznaniti s kompa-nijsko knjižico, ali s potrdilom zdravnika, ki ga je zdravil. Petič: Če član dolguje društvu na prispevkih ni deležen bolniške podpore. Glej pravila Jednote stran 47 člen XIV in točko 110. Naposled se še enkrat opozarja na sklepe društvene seje z dne 9. dec., da vsi, oni člani, ki plačujejo na dva meseca, da naj najkasneje 10 dni po društveni seji društvene prispevke, ker ob ob gori navedenemu času, mora tudi društvo poslati skupni a-sesment na glavni urad Jednote. Po goriimenovanemi sklepu ne bo torej društvd nikogar več zalagalo, ampak ga bo ob taistem času suspendiralo. Vsak član naj torej prečita tozadevna Jednoti-na pravila. S sobratskim pozdravom Mihael Maierle, predsednik. Paul K. Madronič, tajnik. POSNEMANJA VREDNO. Člani društva sv. Barbare štev. 40 v Hibbing, Minn, so ukazali svoj patrijotizem na zadnji seji napram Združenim državam tem, da so kupili za $350. — (tri-stopetdeset dol) Vojno hranilnih znamk. Ti so se ravnali po zna nem patrijotičnem reku^ Ne govori, ampak stori in daj 1* — Le tako naprej bratje! Da bi jih mogli vsako sejo še za toliko, ali še več za več vzeti. Zato posebno opominjam jin prosim vse člane, da se gotovo vsake seje udeležijo, posebno sedaj v tem času, ker imamo vedno kaj novega ukrepati. Tudi smo darovali $5.00 za piru he vojakom — članom K. S. K. J. Na prihodnji seji, dne 3. marca se bo razdelilo dostavke k Jedno-tinim pravilom, torej naj se vsak član prihodnje seje zanesljivo udeleži. Sobratski pozdrav John Povsha, tajnik. PROTEST. Naše društvo Sv. Jožefa, štev 53, K. S. K. Jednote, v Waukegan 111. je na svoji redni mesečni sej:L dne 10. februarja 1-918 razmotri-valo novo točko glede prestopiih članov in članic. Člen XIX, točka 135-A, stran 57, katera se glasi: - Vsak prestopli član in članica naj plača pri novem društvu bol niški asesment za šest mesecev na za j, nakar ima iste pravice do bol niške podpore pri novem društ vu kot ostali člani in članice, ali ta koj od dneva prestopa. Ako pa prestopli član ali članica ni pri volji plačati bolniškega assesmen ta za šest mesecev nazaj, je opra vičen do bolniške podpore po do ločilih dotičnega društva. Po mnenju članstva našega dru štva, je ta nova točka, v veliko kvar (škodo) vsakega posamezne ga krajevnega društva, ne oziraje se, je li veliko ali malo. Naše društvo odločno protestira proti tej novi točki, ter zahteva, da se omenjena točka v toliko prenaredi, da se vsak prestop član(ica), ki hoče biti v bolniškem odelku enakopraven, takoj pri vstopu v novo društvo MORA da ti zdravniško preiskati, in sicer na DRUŠTVENE STROŠKE, ako pa tega noče storiti, ga ne more društvo sprejeti v bolniški oddelek ker ako se član(ica) brani (boji) zdravniške preiskave, je gotovo sumiljiv(a) glede svojega zdravja« Članicam društva Marije Po -maguj št. 78 v Obieagu, IH., na -znanjam, kakor jim je morebiti ;e znano, da bodemo imele skupno spoved v aotyoto, dne 2. mtarca, in skupno sv. obhajilo v nedeljo 3. marca pri prvi sv. maši. Udeleži-e se bodemo sv. obhajila koripo -rativno; zatorej naj zagotovo pri nese vaaJka članica znak ali rega-ijo seboj, ter naj bi bile vse čia nice vsaj 15 minut pred 8. uro v cenkveni dvorani, kjer se bomo zbrale, da odidemo potem skupno v cerkev. Naprošene ste, drage sosestre da se ravnate po tem, kakor sem tu poročala. /Sestra predsednica mi je tudi sporočila, da se bodo od sedaj naprej začele seje takoj, ko bode blagoslov minil. Toliko v prijazno pojasnilo tistim, ki niso bile na zadnji seji, da se bodo vedele ravnati po tem. NAZNANILO. Tem potom naznanjam članom dr. sv. Alojzija št. 56 K. S. K. J., v Indianapolis, Ind., da se vrši enkrat vas prosim, da pridite v obilnem številu na prihodnjo sejo, ter vas sosestrsko pozdravljam. Htlftna Ostronich, tajnica. NAZNANILO. Is urada društva sv. Ane št. 139 La Salle, HI. Tem potom uradno naznanjam, da je naše društvo sv. Ane št. 139 sklenilo na svoji redni mesečni seji dne 10. febr. da se sprejemajo članice v naše društvo brezplačno in sicer za dobo 2 mesecev (od 15. febr. do 15. aprila.) Zatorej ste uljudno vabljene vse žene in dekleta iz La Salle in okolice, katera še ni pri nobenem društvu zavarovana, da pristopi te sedaj pod zastavo našega društva; sedaj setvam nudi za to lepa prilika. . Omeniti moram, da naše društvo prav lepo napreduje; lansko leto si je društvo omislilo krasno S pozdravom udana vam Maria Blaj, tajnica. in Franca Kokis 10c. Skupaj $5.35. Živeli darovalci in njih nasled-: _ Pittsburgh, Pa. Tem potom naznanjam žalostno vest, da je dne 13. febr. ob 5. uri zjutraj v bolnišnici sv. Frančiška v Gospodu zaspala Mrs. ftfarija Rozina, soproga dobro poznatega rojaka Matija Rogina. Pokojnica je bila stara 44 let, bolehala je več let; končno se je moralo podvreči operaciji, ali zaman, pomoči ni bilo, ker njene ure so bile preštete, da jo je večni Bog k Sebi poklical. Ppkojna Marija Rogina zapušča žalujočega soproga, tri sine, štiri hčere ter mnogo drugih-sorodnikov, prijateljev in znancev. Bila je zelo spoštovana in priljubljena med Slovenci in Hrvati ter drugorodci ki so jo oblskava-li in izkazovali zadnjo čast ko je ležala na mrtvaškem odru in pri zastavo tako, da smo lahko po- . , . ... , , ' . v t T pogrebu. Mrtvaški oder je bil le-nosne, ker to je prvo žensko ka- , „ ___. ______. POSNEMANJA VREDNO. Čital sem članek v predzanjem glasilu o napredku našega Mladinskega oddelka pod naslovom "Posnemanja vredno." Sedaj vas prosim, da bi omenili tudi naše društvo sv. Roka štev. 113 v Denver, Colo. Po moji sodbi mislim, da prekašamo vsa druga krajevna društva K. S. K. J. kar se tiče števila otrok uradnikov našega društva, ki so zavaro vani v Mladinskem oddelku. Samo število otrok in naših uradnikov znaša 32 (dvaintrideset!) in sicer: Predsednik Josip Lesar, njegova žena Marija in 5 otrok; skupaj 7. Tajnik Louis Andolšek, njegova žena Marija in 7 otrok, skupaj 9. Blagajnik John Baudek, njegova žena Frančiška in sin John ml. ter 4 otroci, skupaj 7. Zastopnik John Truk, njegova šena Marija in 7 otrok, skupaj 9. Sobrat John Turk je na zadnji toliško društvo v La Salle. Zatorej drage rojakinje, pristopite v našo dično Jednoto, kP je že dosti vdovam in sirotam o-trla solze; kajti nihče ne ve ne ure ne dneva, kedaj se zglasi bela žena, ki nobenemu ne prizanese, najsibo že star, ali mjad, jpo okrašen s cvetlicami in venci, katere so darovali sledeči in sicer: Dr. Mar. Sedem Žalosti št. 81. K. S. K. J., njen soprog, sinovi: Math, John in Josip; hčere: Marija, Ana, Katarina in Frančiška; zeti: Josip Adješič, Peter Gabrijan in Matija Pavla- .. kovič; Mrs. John Rogina, George bogat, ah reven; vse se j. mora JLrs Troj Mr in vpogniti. — Zatorej ne odlašajte; držite se pregovora, ki pravi: Kar danes lahko storiš ne odlašaj na jutri 1 Nadalje ste prošene vse članice našega društva, da bi pridobile vsaka vsaj eno novo članico; na ta način bo naše društvo lepo napredovalo. K sklepu pozdravljam vse članice našega društva, kakor tudi vse članstvo naše K. S. K. J. Marija Stušek, tajnica. 1043 — 2. Str. La Salle 111. seji priporočil še enega izmed svo-Pp mnenju našega društv^ n& tyjigih ptrok, tak,o da bo po mojih bil na ta "način prikrajšan nobe>-den prestopli član(ica), in nobe^ no krajevno društvo bi ne bilo na ta način oškodovano. Vzemimo na primer, da kateri član(ica) boleha na dolgi neozdravljivi bolezni, i^ društvo h kateremu je spadal, mu je že izplačalo bolniško podporo, recimo za pet (5) ali šest (6) mesecev, potem si pa dotični članica) misli: sedaj bom pa lepo k drugemu društvu prestopil, saj me "morajo prevzeti, ker imam tu pravila, in bodem zopet tam bolniško podporo prejemal (a), kadar mi bo pa zopet bolniška pedpora potekla pri tem društvu, se pa zopet preselim in prestopim k drugemu društvu; društvo^h kateremu spadam sedaj me ne bo oviralo pri tem da prestopim, ampak bo veselo, (me bo celo priporočilo) samo da se me iznebi. Taki in jednaki slučaji bi se lahko dogajali, ako bi bila omenjena točka v veljavi. Zato se uljudno. obračamo na slavni glavni odbor naše K. S. K. Jednote, da bo točko prej kot mogoče razveljavil. Vsa cenjena krajevna društva spadajoča pod okrilje, slavne slavne K. S. K. Jednote, so naproš^ na, da o tej novi točki ratzmotriva-1 jo na svojih 'društvenih sejah, in ako se z našim protestom strinjajo, naj nas blagovolio v tem pocl-pirati. , V Waukegan, 111., 10. feb. 1918. Frank Jerina, predsed. Matija Ivanetič, tajnik. Frank Opeka, zastop. (Društveni pečat) NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda, štev. 59 K. S. K. J. v Eveleth, Minn, se naznanja vsem članom tega društva, da so nam pošle stare vplačilne knjižice ter ob jed-nem tudi društv. pravila. Pri zadnji redni mesečni seji dne 10. febr. se je sklenilo, da se naj dajo napraviti nove knjižice in da se pravila nekoliko preuredijo ali zboljšajo, kar se tiče društvene podpore v slučaju bolezni. Kjer je pa to zelo važnega pomena, zatorej se prosi člane goraj omenjenega društva, da se zagotovo u-deležite polnost evilno prihodnje redne seje dne 10. marca ob Vfe misljh ta družina ena izmed največjih kar je zavarovanih pri naši dični K. S. K. J. Ta družina bo štela skupaj 10 ^deset) oseb. Manjkata torej se samo dva člana, pa bi lahko Turkova družina ustanovila svoje društvo pod okriljem naše slavne Jednote. Na te številke smp pa tudi ponosni. Ali nas prekaša v tem oziru morda kako drugo društvo? Mislim, da ne. — Dosedaj smo imeli 47 otrok v Mladinskem oddelku, dne 17. feb. smo jih pa sprejeli še 7" torej znaša sedaj skupno številko tega oddelka 54, kar je lepo in častno! Tajnik društva. Dostavek uredništva: Vsa čast vrlemu odboru društva sv. Roka štev. 113. Po naši sodbi ima menda sedaj vaš cdbor prven stvo v številu otrok, zavarovanih pri K. S. K. J. Imamo pa še 132 drugih krajevnih društev. Morda bomo čuli kmalo še kako razočaranje v tej zadevi. Ko bomo enkrat dognali, katera družina pri naši Jednoti je največja, bomo sliko i-ste priobčili na prvi strani našega lista. NAZNANILO. S tem opozarjam in prosim vse članice društva Marije Pomagaj št. 129 v So. Omaha, Nebr., da se naj kolikor mogoče v obilnem številu udeleže prihodnje seje, ker sem prejela od duhovnega vodje spovedne listke. Treba je torej, da se domenimo, kedaj bomo imele letošnjo velikonočno spoved. Dalje naznanjam članicam ki se niso udeležile zadnje seje,®da smo sklenile, da bo vsaka članica na prihodnji seji plačala 10c kot piruhe za naše brate-vojake. Ker nas je pa bolj majhno število pri društvu, sem vzela še nekaj centov iz blagajne, tako da smo poslale $2.00 gl. tajniku kot prispevek našega društva za piruhe čla-nom-vojakom. Jaz mislim, da ne bo nobena članica temu ugovarjala, ker je stvar koristna in lepa. Ako bi se pa morda katera članica vsled tega hudovala, naj se pa ustmeilo ali pismeno izrazi pri meni bom pa jaz iz srca rada žrtvovala teh par centov, samo da ne bo naše društvo zaostalo v tem za drugimi društvi naše čislane K. S. K. J. NAZNANILO Uradno naznanjam, da bode skupna Velikonočna spoved za člane dr. sv. Jožefa štev. 146 K. S. K. J. Cleveland, O. v soboto popoldne ter zvečer dne 9. marca in skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne 10. marca pri prvi sv. maši ob sedmi uri zjutraj. Vsak naj prinese s seboj društveni znak in bele rokavice. Zbirali se bodemo v šol skih prostorih ter točno ob tri ce trt na sedem odkorakali v cerkev Pričakujem, da se člani v kolikor mogoče velikem številu odzovejo, ker s tem pokažemo, da vlada pri društvu edinost, sloga ter bratska ljubezen. Objednem pa da to jako lep ugled društvu in sadono-sno vpliva'na vse, ki še niso pri nobenem društvu in Jednoti; z lepim vzgledom namreč še jih lahko mnogo privede pod okrilje naše skupne matere K. S. K. J. Ker sem prečital na zadnji mesečni seji izjavo duh. vodje K. S. K. j. Rev. Francis J. Ažbeta radi velikonočne dolžnosti, in ker je bila večina članov navzoča, torej bi bilo brezpomembno še enkrat tukaj o tem razpravljati. Prosim pa dotične, ki jih ni bilo na seji, naj se poslužijo Jednotinega Glasila štev. 6 od 13. februarja ter istega pazno prečitajo, ako so ga pa slučajno vže zavrgli ali se jim zgubil, naj pa prečitajo pravila K. S. K. J. in sicer II.; XII. točka 90; člen XIV. točki 122 ter konečno še obrednik točka 213, ki m6ra biti prečitan pri sprejemu vsakega novega člana v Jednoto. Kdor |e ni prejel spovednega listka, ga dobi lahko pri meni na domu, kdor je pa bolj oddaljen, ga bo dobil na dan sv. obhajila v šolskih prostorih, predno odkorakamo v cerkev. — K sklepu voščim že danes članstvu K. S. K. J. veselo alelujo posebno pa članom(icam) dr sv. Jo- Mrs. Bubanovič in J. E. Bracke-ney. Pokojnica je bila dolgoletna članica Ženskega društva Marija Sedem Žalosti št. 81. K. S. K. J. Pogreb se je vršil v dolgi vrsti dne 16. febr. ob pol 9. uri zjutraj, iz hiše žalosti v slovensko cerkev Marije Vnebovzete na 57 Butler Str. Sv. mašo zadušnico je daroval domači župnik Rev. John Mertel ob asistenci hrvaškega župnika Rev. F. Ranzingerja in enega nemškega duhovnika. Po sv. maši je krenil sprevod na nemško katol. pokopališče sv. Avguština v MHlvale, Pa. Pogreba se je udeležilo društvo h kateremu je pokojnica spadala z vrlim odborom na čelu, dalje mnogo rodbin, prijateljev in znancev. Pokojnica je bila doma iz sela Zdihov, fara Bosiljevo na Hrvaškem; tukaj v Ameriki je živela 28 let. Najmlajši njen sin služi stric Sam-a, ter so mu naznanili brzojavnim potom, da je mati nevarno bolana; vsled tega se je napotil hitro domov; žal pa, da ni svoje ljubljene matere našel več žive, ker se je malo pred njegovim prihodom preselila v večnost. . Iskreno sožalje žalujočemu soprogu, sinovom, hčeram in drugim sorodnikom! Pokojnici pa kličemo: Bodi ji lahka črna žemljica in večna luč ha j ji sveti! G. S. Buhl, Minn. Potrtega in žalostnega srca naznanjam s tem Vsem prijateljem in znancem širom Amerike, da nam je nemila smrt odvzela dne 8. febr. t. 1. našega ljubljenega sina Frank-a Panijan v najlepši mladeniški dobi, 20 let. K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 12. febr. Pokojni naš Frank je bil jako priljubljen pri mladih in starih; vzgojen je bil tu na Buhlu; nikdo ni mislil da nas bo tako kmalu za vedno zapustil, vsled tega je vest o njegovi cmrti slehernega prešinila. 'Njegovi tovariši (fantje) so ga lepo spremili na pokopališče; Bog jim plačaj to dobro delo. Lepo se zahvaljujem tudi vsem onim, ki so nas obiskali in tolažili za časa pokojnikove bolezni kakor tudi ob smrti. Lepa hva la vsem za darovane vence in za sv. maše. Bog Vam bodi plačnik zato že na tem in na onem svetu! žefa štev. 146 K. S. K. J. ter osta- Pokojnega nepozabnega sina jam, Vam udani sobrat A. Miklavčič, tajnik. ZA PIRUHE ČLANOM—VOJAKOM. V zadnji številki Glasila je bilo označeno med drugimi društvi, da je poslalo tudi dr. sv. Jeronima št 158 v Canonsburg, Pa., gl. tajniku znesek $5.35 kot prispevek za piruhe našim članom-vojakom. To svoto se je nabralo na seji društva dne 3. febr. t. 1. in so darovali: Anton Bevc $1.00; Frank Kirn 50c; John Pelhan 50c; John Sigon 50c; Mary Bevc 50c; Mihael Smrtnik 50c; Frank Čeplak 50c; Frank Vende 2f>c; Mary Kook 25c; Ant. Bevč mi. 25c; Anton Krašna 25c; Anton Paur 25c; Franka priporočam vsem v molitev in blag spomin. Bodi mu žemljica lahka! Na zopetno skupno svidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: John in Marija Panijan, stariši. Josip in Leopold, brata. Math, brat pri vojakih v Cali-forniji, kateremu ni bilo mogoče priti na pogreb. Buhl, Minn., dne 17. februarja 1918, box 315. Eveleth, Minn. . Vabilu v Vašem cenjenem listu na tukajšnjo veselico na pustno nedeljo se je odzvala tolika množica domačinov in drugih rojakov iz sosednih naselbin, da je -bila Auditorium dvorana, ki obsega čez tisoč ljudij, do zadnjega kotička napolnjena. Zato pa je bil tu- di čisti dobiček, namenjen tukajšnji slovenski cerkvi, nepričakovano lep. Napravilo ae je $54712 Oivtega dobička. Štejem si zopet v prijetno dolžnost kot žnpnik slovenske cerkve, da se najprisrč-nejše zahvalim tukajšnemu tako pridnemu in za napredek naše cerkve tako vrlo delujočemu društvu "Krščanskih mater", s pomočjo katereg* se je veselica napravila. Res, vsega občudovanja vredno je složno delovanje članic omenjenega društva, ki tako lepe sadove rodi, ki morajo veseliti vsakega dobrega tukajšnega fa-rana. (Prisrčno zahvalo izrekam na dalje tudi vsemi igralkam in igralcem igre "Moč uniforme," ki so jo posebno v glavnih ulogah tako lepo zadeli. Posebna zahvala še igralcem iz sosednjega Gil-berta oziroma Sparte in Elbe, ki so žrtvovali ne samo trud v igri ampak še daljno pot in nam pripomogli k boljšemu vspehu. Iskrena zahvala tudi vsem udeležencem na veselici, domačinom kakor dragim gostom iz sosednih naselbin po Range, da so nas v tako lepem številu počastili. Vsa zahvala tudi našim vrlim ženam, ki so tako pridno prodajale tikete za razne reči, ki so jih podarile brezplačno cerkvi, in vsem ženam in možem ki so delovali na ta ali oni način za časa veselice v dvorani. Vsem prav o-bilo Bog poplati,. kar so storili za napredek naše cerkve in jim o-hrani se v bodoče cerlovi naklonjeno srce. Tukajšnjemu dobremu društvu *'Krščanskih mater" pa kličem: Le vrlo in neustrašeno naprej po začeti poti v skupnem složnem delovanju v korist in napredek naše slovenske cerkve! Na sadove Vašega truda boste lahko ponosne Ve, a ponosni bodo tudi Vaši potomci. Anton Leskovic, župnik. PRIJATELJEM PETJA. Chicago, 111. Slovenskim društvom, kakor tudi sploJh rojakom V Ohicagi in okolici naznanjam, da priredi slovensko pevsko in tamburaško drutvo "Lira" dne 12. maja koncert z zanimivim sporedom. ^Naznanjam to že sedaj vsled tega, da morejo druga društva to vpošte-vati in da ne bodo prirejela veselic na dotični dan. Društvo "Lira" je še vedno dosedaj in bo tudi v bodoče šlo drage volje ha roko drugim slovenskim društvom in eventuelno tudi sodelovalo pri njih prireditvah. Slovensko občinstvo pa je bilo od svoje strani "Liri" tudi naklonjeno in upam, da nam to naklonjenost ohrani tudi zanaprej. Društvo kot je naše, ima vedno nekaj stroškov, dohodki so pa le skromni. Člani, ki žrtvujejo svoj čas za gojitev petja in glasbe, morajo plačevati še asesment, da se ti stroški krijejo. K temu jih ta-korekoč sili ljubezen do naših pesmi in glasbe. Brez dvoma je v tako veliki slovenski . naselbini kot je naša mnogo rojakov, ki ljubijo slovensko pesem in glasbo in želijo društvu "Lira" najlepših uspehov. Vabim torej tem potom vse, ki žele napredek našega društva, da pristopijo' kot člani. Po novih pravilih more postati član "Lire" vsaka značaj-na c^eba, ki se zanima za slovensko petje m glasbo. Vsakemu narava ni dala pevskega daru ali sposobnosti za glasbo, ampak vsak, ki ljubi petje in glasbo, lahko postane član "Lire" in pomaga z malim mesečnim prispev kom in tuintam z malo agitacijo društvu do lepšega uspeha. Pristopnina znaša 50c, mesečni asesment pa 10c. Kdor se zanima, naj se javi pri spodaj podpisanemu na 1804 W. 22nd Place. Chicago. 111. Pevci in nepevci, vsi so nam dobrodošli in vsi imajo enake pravice. Omenim naj tudi, da je društvo "Lira" pristopilo k "Zvezo jugoslovanskih pevskih društev v A-meriki." V združenju je moč in čim več nas bo skupaj, tem lepši bodo uspehi. — Torej rojaki, ki ste vneti za vse, kar je plemenitega, dobrega in lepega, pristopite v naš krog! Krasota naše slo venske pesmi je vredna male žrtve od vsakega izmed vas! Saj: "Koder zlato solnce hodi, pesmi pevajo povsodi; mesto belo, trg in vas gane zvočne pesmi glas! A — lepše kot je naša pesem nikjer, nikjer še slišal nisem!" Adolf Mlaja, ^ tajnik društva "Lira". Mi, farani oerkve sv. Cirila in Metoda, zbrani na seji dne 17. febr. 1&18 v Sheboygan, Wis., javno protestiramo proti dopisom Jakob Menhart-a in Joe Male iz naše naselbine in obsojamo vse to, kar ti brezverci pišejo o našem g. župniku, ker vse to je laž, sama laž. Mi zahtevamo mir, ker se vam nikaka krivica ne godi od strani cerkve; ako pa hočete imeti krste, poroke in pogrebe kakor mi, dobri farani, potem prispevajte še vi p $6. — letno za cerkev. Ker pa vi za cerkev sploh ne marate; zato mi farani zahtevamo, da pustite našo eeikev in župnika, pri miru. Vi nimate nobenih pravic iskati ne pri cerkvi, ne pri župniku. Nasa fara je podobna velikemu društvu. Kdor svojo faro podpira, ima svoje pravice do nje; vi brezverci pa nimate nobenih pravic, pri naši fari gotovo ne! Čudno, da vi, ki trdite, da ni Boga itd., da zahtevate krste, poroke in pogrebe; ako ste tako navdušeni brezverci, zakaj sploh iščete pravice pri cerkvi. Bodite dosledni pri svojem brezverskem programu!-- Enoglasno sprejeto na seji dne 17. februarja 1918. Farani z odborom, cerkve sv. Cirila in Metoda, Sheboygan, Wis. S. N. Z Dosedaj smo selbini dva shoda Slov. Zveze. Glavni govorniki pri pr -vem Shodu so bili: Anton Grdina, Rudolf Trošt, Paul SehneUer in Prank Plemel. Na drugem »hodu: Dr. Bogomil Vošnjak in Rudolf nimanje za Slov. Nar. Zvezo pri na, t. j. nad 700 poslušalcev. Zanimanje za Slov. Nair. Zveoz pri nas je veliko. To so pokazala naša krasna, zborovanja, ki bi lahko služila za vzgled vsemi drugim naselbinam. Rojaki žirom Amerike! Sprejmite gostoljubno v svo- može, ki newmorno de Hlltoj narod. Pri dvorano do zadnjega kotička, čeprav je bil shod na -znafnjen samo 24 ur preje. Gosp. Rudolf Trošt, ako nam v prihodnje naznanite svoj prihod samo 12 wr preje, jaz vas zagotovim, da bo dvorana nabito polna. Naše žene in dekleta še vedno upajo, da jih bo g. operni pevee počastil s kako "*|plo". Mi Sbeboygančani vam želimo obilo uspeha pri va -še m delu za slovenski narod. Jugoslovanski pozdrav! • •; >>. • J. Černe. Bodi svoje sreče kovač! Nauki za vsakdane življenje. — Spisal lev. Jarij Trunk. ] 01=-IE3C DGSS30GSS3G Slovenska Narodna Zveza za nas Slovence edhio prava pot. Za nas Jugoslovane ni pravice v Avstriji. To vemo vsi. To so javno izjavili naši poslanci na Dunaju. Voditelje troedinega naroda vodi samo ena misel, misel združenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno svobodno in enakopravno državo, Jugoslavijo. Za to veliko, misel neumorno dela Jugoslovanski odbor v Washingto-nu, D. C., in drugod. V ta namen se je az nas amc-rikanske Slovence ustanovila Slovenska Narodna Zveza. Ta Zveza je za nas edino prava pot! Prvo in najtežje vprašanje je združenje. Ta zveza dela v prvi vrsti za združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno demokratično državo. Ko bodo ti narodi enkrat združeni naj si določijo Svojo vlado sami po splošni in enaki volilni pravici. Slovenska Narodna Zveza je edina slovenska organizacija, ki sodeluje z drugimi Jugoslovanskimi organizacijami. Slovenska Narodna Zveza je za Slovence to, kar je Srbska Narodna Obrana za Srbe, in kar je Hrvatski Savez za Hrvate. Vse tri organizacije skupino delujejo za isti cilj — Jugoslavijo. Velikega pomena za jugoslovansko vprašanje je to, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi tu v tujini združeni ne samo na papirju, ampak tudi v duhu in resnici. Samo na ta način bomo imeli u-gled in moč. Delujmo skupaj v slogi! Stvorimo si Jugoslavijo tu v tujini, kajti še le potem bode naše delo za pravo Jugoslavijo obrodilo sad. Slovenska Narodna Zveza je e-dina slovenska organizacija, ki je v zvezi z Jugoslovanskim odborom v Wasfeingtonu, D. C. Ta zveza pozna neumorno delovanje Jugoslovanskega odbora, mu da vse priznanje in deluje v smislu tega odbora, vendar si pridi*ži svojo avtonomno pravico. Slovenska Narodna Zveza je edina slovenska organizacija za Jugoslavijo, ki je pripoznana v Washington!!, D. C., in daje svojim članom državno protekcijo. Slovenska Narodna Zveza bode po svoji moči vplivala na predsednika Združenih držav, kajti v njegovem programu — samoodlo-čevanje narodov — vidimo rešitev Jugoslovanskega vprašanja. K#njemu se bode poslala deputa-cija vplivnih in uglednih mož, ki so amerikanSki državljani. [Rešitev narodnega vprašanja Jugoslavije je mogcJča edino le na narodni podlagi in na nobeni drugi. In na tej podlagi se moramo združiti. Slovenska Narodna Zveza je za nas Slovence edino prava pot d< Jugoslavije in ta Zveza mora zmagati! •Možje ustanovitelji Slovenske Narodne Zveze, jaz vas aagoto vhn, da smo mi slovenski duhov -niki iz narroda «a narod —-vami z dušo in telesom — za Jugoslavijo. Jugoslovanski pozdravi Rev. j. Čeme. Res, da zima in mraz zahtevata toplejšo obleko. Človeško telo mora imeti vedno toploto, za katero skrbi pred vsem kri. Kri mora podpirati obleka; za kri neobhodno potreben je pa zrak in tega o-bleka ne sme zabranjevati. Kdor se pa zavija v obleko, da zraku ne pusti pristopa, svoje telo le o-mehkuži in si nakoplje mnogotere bolezni, katerim se oslabljeno telo ne more ustavljati. Izkušnja uči ,da strašna otročja bolezen— davica pustoši bolj pri otroeih v mestih kakor na deželi. Kako to T Zdravniki pravijo, ker so otroci na deželi navadno bolj utrjeni, po mestih jih zavijajo v obleko, da skoraj ne morejo dihati in tako postanejo mehkužni. Slomšek pravi: "Hočeš zdrav ostati in u-čakati starih dni, skrbi posebno za tri reči: za prosto glavo, za tople .noge in pa za odprto telo. Glava naj bo torej prosta, ker drugače sili kri v glavo in to pov-zročuje mnogo bolezni. Nespametno zavijajo mnogi svojo glavo tako v razne volnate šale, hadre itd., da se vidi le nos. Razen glave trpi posebno pri tem še vrat. Tudi vrat mora biti prost, druge-če se ravno tam začne marsikatera bolezen. Kdor se preveč boji mraza, si bo ravno s tem lahko nakopal kako bolezen. V- najhujšem mrazu naj se oveže okoli glave še kak šal, drugače naj pa zadostuje klobuk ali priprosta kapa. be. Glava jc žgeča od same toplo te, noge pa mrzle. Noge so z plju čami v tesni zvezi. Večina ljudi toži o mrzlih nogah. Vzrok temu je mnogokrat slaba kri, navadno pa nespamet. Noge se morajo tudi utrditi za mraz. To se zgodi najbolj s tem, da hodimo v poletnem času bosi in po zimi umivamo tople noge v mrzli vodi ter se v tem ravnamo po naukih župnika Kneippa. Kot obuvalo rabimo nagovace in usnjate čevlje. Najbolj škoduje nogam mokrota, katera pride skozi slabo obuvalo, in tudi nesnaga. Sicer pravijo, da voda še za črevelj ni dobra, a tem boljše je za noge, če jih pogosto-ma v vodi umivaš. Tretjič je treba gledati na odprto telo. Obleka ne sme biti pretesna, ker zabranjuje redni krvni tok. Živali v gozdu in ptice pod nebom, da, celo ribe v vodi dobivajo od dObrotljivega Stvarnika po zimi toplejšo zimsko o-bleko. A ta jih ne oklepa kakor klešče; tudi v njej so brhke in urne kakor v poletni. Človek ima pamet, ali dela pogostOma, kakor b| je ne imel. Vtem grešijo in si škodujejo ženske in tudi moški. "Moda' je strašen trinog, in ta zaukazuje, da mora biti obleka taka, kakršna bi sploh biti ne sploh biti ne smela. Veliko ljudi muči svoje telo v tako ozke Žak-lje da trpi srce, pljuča, jetra, in se polasti človeka nebroj bolezni. Tu velja: Človek bodi pameten! Obleke ne nosimo, da se pokažemo ali da bi komu dopadli, temveč da se pokrijemo in varujemo svoje telo. Vsa obleka mora biti telesu prikladna, široka; prost mora biti vrat, prosta ledja in prosto mori biti posebno obuvalo. Župnik Kneipp je imel na-# vado, čeje kdo prišel k njemu s kako ozko obleko ter tožil svojo bolezen, da je vzel škarje in ozko obleko posebno pri vratu kar prerezal! Glavna zahteva je pri obleki snažnost. -Lepe obleke ne more vsak imeti, pač pa snažno. Vse živali so jako snažne in osramotijo mnogo ljudi. Snšžno mora biti v prvi vrsti telo samo, k temu pripomore kopanje in umivanje; sriažfia, izprana naj bo tudi obleka, posebno spodnja. To ne zahteva samo spodobnost, temveč tudi skrb za zdravje. Nesnaga v obleki more najbolj pospeševati nalezljive bolezni. Zato: rabi mi-lo! Liebieg pravi, da je poraba mila merilno znamenje omike. Divjaki ne rabijo mila, ali njih o-mika je zato tudi na najnižji stopinji. Nesnaga je tam doma. Ptico spoznamo po perju, človeka navadno po obleki. Snažna, spodobna stanovska obleka kaže, da je nje lastnik sposoben človek, ki ljubi red. Nesnažna, razcapana, nespodobna obleka je pa navadno ogledalo nesnažne, omadeževane duše in nespodobnega srca. Sicer more tudi najlepša suknja zakrivati nečedno srce, ali že Shakespare pravi, da bije navadno pod čedno, snažno obleko tudi zlato srce in njega svit povek-šuje tudi lepa obleka. Iz izkušenj slovečega zdravnika Kodyma povzamemo pravila, po katerih si vzdržujemo zdravje in podaljšamo življenje. Ta so: 1. Ne dihaj zraka, razen čistega! Vzduh (zrak) je božji.duh! 2. TJ-živaj #le, kadar imaš glad in le. dokler imaš glad! Kjer zmernost ne hodi, tam zahaja zdravnik! 3. Ne pij, razen če imaš (pravo!) žejo, pa le dokler imaš žejo!! Blažena voda, ta pameti ne zmeša! 4. Ohrani svoje telo čisto! RajSe ubogo, samo da je čisto! 5. Glej, da svoje ude navadiš na hladno in utrdiš telo! Ako se (mehkužen) večkrat prehladiš, nazadnje . , „. 4osti dobiš! 6. Ako napenjaš svo Vso skrb pa moramo obračan * i » __ r , . lAflr* Hnhn ni» <7H»m zravpn nft tA'r»! na noge. Navadno je ravno naro- jega duha, ne zabi zraven na telo! V zdravem telesu zdrava misel! 7. Ne uda j se lenobi! Stoječa vo- da smrdi! 8. Po delu se nekoliko razvedri! Primerna zabava, po! zdravja! 9. Spavaj le potrebni čas, da si odpočiješ! Kdor hoče mnogo znat', ne sme dolgo spat!' 10. Ob času potrebe ne pozabi na dobrega zdravnika! Boljša je nagla pomoč nego velika nemoč (trpljenje)! — Te važne nauke slovaškega zdravnika naj bi si vsakdo zapomnil! c) Kako naj jemo in pijemo? "Božje kraljestvo ni jed in pi- • V J j jaca. '(Rimlj. 14,17.) 'Največje važnosti za zdravje sta jed in pijača. Smelo si upamo trditi, da se ravno tu zdravje največkrat pokvari in se mnogi prav po nespameti spravijo .v prerani grob. Dandanes je na dnevnem redu socijalno vprašanje; o njem se razmotriva ne samo v palačah bogatinov in v uradih vlade, temveč tudi v najbornejši koči, zakaj socijalno vprašanje želodca, jedi pa potrebuje vsak človek. V tem smisla našega vprašanja ne bomo reševali, za to so poklicani drugi krogi. Povedati pa hočemo marsikaj, kar utegne mogočno vplivati nfr ugodno rešitev današnjega so-cijalAega vprašanja. Nespamet in neumni predsodki poostrujejo skoraj povsod itak že napete razmere; to dušemorno temo naj prežene solnce resnice! Da človek ne zajde niti na eno niti na drugo stran, mora biti zlasti trdno prepričan, da jed in pijača nista naš poklic na svetu? Naše delovanje je sicer borba za vsakdanji kruh, a ne sme tako biti, kakor bi bilo uživanje vsakdanjega kruha naš edini poklic. V resnici pa dela tako dandanes cela vrsta ljudi, kateri delajo edino le za razkošno, breztežavno uživanje na Bvetu in prepuščajo višji človeški namen, nebesa "an-gelcem in vrabcem", kakor se je izrazil poslanec Bebel v nemškem državnem zboru. O takih pravi sv. Pavel, "da je njih Bog trebuh, ngifbr konec pa pogubljenje. Človek torej n* živi, da bi jedel in pil, temveč je in pije, da bi živel. Jedi in pijače se mora posluževati v višje namene in se jih ta- ko posluževati, da doseže te namene. Ravno v tem pa greši veliko ljudi. Ne raVnajo samo zoper svoj višji od Boga jim odmerjeni namen, ampak tudi zoper zdrave pamet. Nespamet rodi mnogo predsodkov; če se jih človek drži, morajo pogubno vplivati tudi na telo, ker so nespametni. Pri tem pa trpi zdravje in kjer zdravja ni, ne more biti časne sreče. Minogokrat je potemtakem le človeška nespamet kriva časne nesreče. 1. Kakšna naj bo naša jed? Marsikdo poreče: Lahko govorite o jedi, ali preskrbite revežem tudi denarja, da se bodo mogli po vaših vodilih ravnati! Temu nasproti trdimo, da navadno tudi revežem ne manjka tolika denarja, kakor le razumnfosti; ne3pam»:t jih mnogokrat bolj tlači kakor navidezna revščina. Zato velja vsakemu: Živi modro! • 'Razen zraka potrebuje človek, da živi, tudi faznih jedil. Takih snovi nudi človeku raznovrstno zemlja s svojimi različnimi sadovi ; gozd mu daje divjačino, /oda ribe, nebo ptice itd. Seve je pri tem mnogokaj človeku škodljivega; divje zveri mu strežejo p< življenju, strupene rastline ga .i-morijo. A Bog je dal človeku pamet, da si izbere to, kar,niu je v prid, in se varuje tega, kar mu škoduje. Vsak se mora torej vprašati, kaj mu hasne in kaj mu prinese pogin! Človek je duh in telo. Le v zvezi teh dveh more doseči svoj namen. Duh mora vladati telo; telo je tu le stanovanje za dušo. Kakor pa ni vse eno, v kakšni hiši kdo stanuje, tako je tudi z»i človeškega duha čisto kaj drugega, ali je telo krepko, čilo in zdravo, ali pa slabotno, pohabljeno in bolno. Telo kot najkrasnejša stavba človeškega duha mora biti torej sezidano iz najboljše tvarine, iz najtrdnejših snovi. V taki trdni stavbi se čuti tudi trdnega, kakor so rekli že stari Latinci: "Zdrav duh v zdravem telesu." Hiše morajo biti iz razne tvarine. Tvarina za človeško telo, ki je sestavljeno iz neštevilnih fnaj-hnih delov, so jedi in pijače. Izmed teh more človek izbirati, kakor izbira zidar pri zidanju hiše kamenje. Telesu neobhodno potreben jc med drugimi raznimi snovi dušik. Jedila, ki imajo v sebi mnogo dušika, storijo naše telo črsto, krepko. Če tega manjka, mora telo o-slabeti in razpada kakor hiša iz ila. Treba je torej vedeti, katera jedila imajo največ dušika. Pred vsem naj rečemo neka jo mesu. Navadno se sodi, da je najboljša hrana meso, in zdi se, da imajo oni najboljše, kateri si morejo kupiti za hrano mesa. Ali od nekdaj je bil tudi med zdravniki prepir, ali so mesena jedila !«olj redilna, ali pa jedila iz rastlin. Najboljša pot je pri tem srednja. Bog je ustvaril toliko različnih živali gotovo z namenom, da bi njih meso služilo človeku v hra--no, torej nam tudi ne more škodovati. Ljudje ravnajo le napačno pri pripravi jedil, ne toliko j ri izbiri. Gotovo pa je to, da so oni, kateri se večinoma le pri rastlinskih jedilih žive, dosti na boljšem, kar se tiče njih zdravja. To nam potrjujeta zgodovina in ižkušnja. Narodid. ki nezauživa jo veliko mesa, so veliko krepkej-ši, trdnejši, lepše postave kakor "mesojedi." Vsi popotniki občudujejo junaške in orjaške Črnogorce. V vojski so kakor levi in čvrsti so še v visoki starosti. In kakašna je njih jed? Prav priprosta! Otroci se najbolj počutijo pri mleku in kruhu, mesena jedila se jim kmalu pristudijo. Kdor v mrzlici je meso, se mu hitro vročina poviša. Zdravniki pravijo, da meso želodec nekako vname, ga torej bolj izrabi; zato se je meso navadno s sočivjem. Dalje je tudi le težko imeti vedno svežega mesa; včasih je staro 3, 4, do 10 dni. Že pogled je ostuden. Ljudje, ki veliko mesa zauživajo, so navadno bolj podvrženi boleznim: v truplu se prej naberejo razne ško-djlive tvarine. Vse to kaže, da so na boljšem oni, kateri se tiranijo z rastlinskimi jedili. Najboljše je vsakega nekaj. 2. Katera jedila so najboljša? Med najboljša jedila moramo šteti ona, katera imajo največ dušika. Na prvem mestu je mleko Premalo se mleko ceni in premalo pomislijo, kako dobro imajo ravno oni, kateri imajo dosti mle- ka. Mleko se v želodcu najlažje prebavi in dovaža truplu vse snovi, katerih potrebuje. Prikladno je torej mladim kakor starim. Če kdo pravi, da mleka ne more prebaviti, mu odgovorim, da je bolan ali ga pa zauživa preveč na enkrat. Kdor se giblje le malo in večinoma sedi, naj vzame le žlico za žlico; prevelika množina se strdi in dela v želodcu težave. Bolniki in slabotni naj primešajo, kakor se dela otrokom, nekoliko vode. Ljudje na deželi, ki o-pravljajo težka telesna dela, prenesejo precejšno množino naenkrat in so pri tem zdravi in dobro rejeni. Mleko pa ni samo najboljša hrana, temveč tudi najbolj po ceni in se najlažje doli. Ne samo krave dajejo mleko, temveč tndi koze, ovce. Kozje mleko je krep-kejše od kravjega. Našemu rodu manjka krvi. To je posledica, ker so mleko pregnale razne brlozge, kakor je navadno kava, čaj itd. Naravnost greh je* mleko prodajati in si kupovati razne pijače. To se godi posebno v okolicah mest, rod "je pa tam navadno tudi jako na slabem, Mleko se da na raznovrstne načine porabiti in v vsaki hiši naj bi bilo na mestu, katero mu gre. namreč na prvem. Kdor ima dosti mleka in se pritožuje, da ima slabo hrano, ta ravna jako nehvaležno nasproti svojemu Stvarniku. Tako pa dela dandar.es veliko ljudi, katerim se mlečna jedila stu dijo. To je pa napačno in zato velja mladim in starim: Pridno rabite mleko, ker je mleko najboljša hrana! Iz mleka delajo sir. Tudi ta ima mnogo redilnih snovi, ali pri-dene se mu še drugih snovi, posebno soli, in zato ni več tako krepak. Mnogo dušika imajo vse vrste stročja in so zato jako redilna. Fižol, lečo, grah naj bi šteli v vsaki hiši med navadna jedila. Mnogo prav okusnih jedil sc da iz njih narediti. Pred 50 do 60 leti so se kmetje in delavci skoraj izključno hranili le pri teh jedilih ; dela je bilo tedaj več, in vendar so bili ljudje krepkejši. Dandanes se jih nekateri še dotaknejo ne. Kakšna nespamet in nehva-ležnost do dobrotljivega Stvarnika, če človek zametuje njegove najboljše darove. Ljudje hočejo zdaj le to jesti, kar razdraži živce, a ne pomislijo, da taka živila sčasoma živce in zdravje uničijo. Zato je tudi danes toliko bolezni, katere bi pa izostale, če bi prišla v čašt zopet ona jedila, katero so krepka in zdrava ob enem. O mesu smo že nekaj omenili. Redilno moč ima le suho meso, tolšča služi le, da jedila v želodcu sežge. Tudi ribe imajo v sebi mnogo dušika. Manj dušika imajo pred vsem vse vrste žita. Človeku služijo v jed in hrano ; pšenica, turšica, rž, ječmen, oves, ajda itd. Žali-bog, da človek dandanes ne rabi žita, tako, kakor bi ga imel. Kako to t Redilna moč v žitu je v zunanjem delu, proti sredi pojema. Žito bi se imelo torej mleti z o-trobami vred in tako se zauživa-ti% Ali naši mlinarji znajo vso redilno moč "izvleči" in dajo nam le najslebše od žita najboljše pa se porabi za — živino, namreč manj lepa moka in otrobi. To je grozna zmota, katere priprosti narodi ne poznajo. Tudi v marsikaterih rovtarskih krajih jedo še kruh, ki je sicer črn, ker so se o-trobi zraven, ali zdrav in redile. Nek zdravnik pravi: Daj psu kruha iz najfinejše moke in vode in v 40 dneh ti pogine; daj mu pa kruha, ki je napravljen iz celo zmletega žita, in živel bo mnogo let. Dandanes kupujejo ljudje le najlepšo moko in menijo, da imajo potem dobro; v časti so one hiše, kjer imajo bolj bel kruh. V resnici se pa grozno goljufajo in, če so tudi mnogo denarja izdali za jedila, zraven stradajo. Tu še omenimo ne, kakšne goljufije se dandanes godijo ravno pri moki; ko bi ljudje vedeli, kaj morajo jesti, bi Boga hvalili, če bi jim bilo mogoče kupiti si črnega kruha. Premalo v časti je kot jedilo krompir. Mnogo se sicer rabi, a nesrečnim se štejejo oni, ki se morajo pri njem preživeti. A krompir je, kakor zatrjuje že Liebieg, jako redilen. Manj dušika imajo jajca; veliko bolj se cenijo kakor zaslužijo. Zdravniki so pa našli, da bi človek moral snesti na dan 43 jajc, če bi se hotel preživeti. Kdor živi od mesa, mora uživati mnogo sočivja; narodi ,ki se hranijo večinoma od žita, ga skoraj ne potrebujejo, ker ima le malo dušika. (Dalje prihodnjič.) Izhaja vsako sredo. Urtnin. Kranjske-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih drtavah '.K"v« "Tj : « 11' Wast 22nd Plač« Uredništvo in ujpravniatvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, 111. OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA __ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. 1951 Wefct 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. , da naj preišče ne-delavcev po teh Ker je pri Kranjsko-Slovenaki klavnicah. Tozadevna preiskava Subscription rate: For Members, per year. For Nonmembers . ForForeign Countries $0.06 1.60 2.00 81 Čitajte in zasledujte društvena naznanila! Pred kratkim smo imeli priliko govoriti s tajnikom nekega krajevnega društva naše Jednote, ki ae je pritoževal, da se člani dosti ne zanimajo za društvena ali uradna naznanila, in da se je omenjeni društveni uradnik o tem že sam večkrat' prepričal. iNekoč je imelo dotično dru -štvo izvanredno sejo, ki je bila pravočasno naznanjena v Glasilu. Obisk od sfrani članov ni bil posebno po vol j en, dasiravno se je seja vršila ob zelo prikladnem času. Tajnik društva je vprašal čez par dni po seji par 4' vestnih'' članov, čemu se niso udeležili iz-vanredne sejef 4 'Nisem vedel o tej seji niče -sar," je bil izgovor. Tajnik je vprašal dotičnega člana(e), če dobivajo redno Glasilo! — <4Šur," pa nimam časa, da bi ga čital," se je moško odrezal dotični član. -----Nad vse žalostno in sramotno za člana, ki se tako izgo -varja. Pred vsem in najprvo je treba pomniti in prevdariti, čemu se je ustanovilo pri K. S. K. J. lastno Glasilo? — Za priobčevanje naznanil iz glavnega urada, priobčevanje društvenih vesti in naznanil in za pospeševanje rekla -ine naše podporne -organizacije. Naša Jedno t a ne izdaje svojega lista samo zaradi 44 lepšega "j da vzdržuje pri tem uredniško in u,-pravniako moč, da plačuje po več tisoč dolarjev letno za tiskanje lista,. temve-č ga izdaje v svrho reklame, v prilog in korist krajevnih društev ter za svojo lastno propagando. .Naravnost in odkrito moramo najstrožje obsojati in grajati vsakega takega Člana, ki se ne zani ma dosti za svoj latftni list in sej izgovarja, da nima ea«*a istega či- j tati-. Je-li plačujete in prejemate list morda zato, da vam leži ne-j dot a kn jen v kak eni -kotu?, da; morda ukurite ž njim? i. t. d.? Vsak član kojemu je glasilo njegove podporne organizacije deveta briga, je slab član(ica). Kako zamorete sploh vede*i kaj o Jeduotinem in društvenem poslovanju, napredku, o važnih določ- Katoliški Jednoti v Združenih državah ameriških večje število podrejenih društev, obstoječih iz samih članic in ker je več tefo kra-jevnik ženskih društev predložilo glavnemu odboru Kranjsko-Slo-venske Katolištke Jednote zahteve in prošnje, da bi se jim podelila pravica pošiljati članice (genske) svojih krajevnih društev kot de -legatinje in zastopnice na glavna zborovajnja (konvencije) Kranj-sko-tSloven&ke Katoliške Jednote, ki se vršijo od časa do časa, in da naj bi se to zastopništvo vršilo ter podeljevalo na tak način, kakor se to vrši z moškimi krajevnimi društvi Kranjsko-Slovensike Ka toliške Jednote in ker se nalaga označenim ženskim krajevnim drustvom jednake obveznosti in dolžnosti glede plačevanja ases-mentov in drugih prispevkov, upadajočih v Kraejsko-Slovensko Katoliško Jed noto kakor^ie plačujejo tudi moški člani, ali moška krajevna društva, torej so nave-z ana vsa društva na ene in iste celo označeno, da bo sleherni član suspendan, ki ne ravna tako ali tako. — Pomislite stvar. Vam se ni zljubilo pogledati Glasila za pet minut, da bi videli ono Važno j j™?*-, * * ' i j- v ! določbe ter pravila naznanilo. — Posledica vase ma- . , . . A ,, • vsled tega naj bo sklenjeno in določeno, da naj se elene inkor- poracije ustave in pravil Kranj- sko-Slovenske Katoliške Jednote lomarnosti je lahko suspendacija iz društva in Jednote, izguba kake podpore, ali pa denarna glo- ba. Ali ni torej zelo umestno, da Združenih državah ameriških pregledate 2. stran vsake številke v . . .___A _. „ 1 & na podlagi postave izpremeni v ali investigacija traja že par tednov pred sodnikom Alshulerjem v Chicagu. Sodnijska oblast je zaplenila mesarskemu trustu vse knjige, samo da se bo zamoglo dognati, kako velike dobitke delajo chikaški mesarski baroni. Tako so bili pred sodnijo poklicani tudi ravnatelji štirih največjih veleme-sarskih tvrdk: Swift & Co., Armour & Co., Morris & Co. in Og-den & Co. Pri tej obravnavi se je spravilo na dan vse podrobnosti glede de-lavskih razmer po teh klavnicah. Zvedelo se je tudi kake sodbe i-majo ti mesarski baroni o delavcu, njegovih življenskih razmerah, potrebščinah itd. Ko so prinašali chikaški dnevniki izjave teh mesarskih magnatov povodom izpraševanja pred sodnijo, se jim jc ro-gala in smejala vsa javnost. Pri tej obravnavi se je te ljudske pijavke tudi razkrinkalo, koliko dobička spravljajo v svoje žepe na leto. Tukaj navajamo nekaj tabelic, k inain kažejo obratovanje in.pro-fitarstvo treh znanih chikaških veleklavnic: Tvrdka Swift & Co. — 1. 1917: Dobiček pri ,1 fun-Število uslužben- snost Madžarov napram Jugoslovanom. Dopis se glasi: Da stremimo» po jugoslovanskem združenju in da trdno upamo v njegovo uresničenje, je jasno kot soJnce. Tega pravinega hrepenenja, to svete želje ne bo ugasnila v slehorn. sjovenjsk. srcu nobena nemška in madžarska sila. Ne dvomimo, da bi se združenje Jugoslovanov ne uresničilo, ker to bodo zahtevali glavni pogoji in razmiere pravice in prostosti zatiranih narodov pri sklepanju miru, ako sedanja vlada v svojo sramoto tega ne bo hotela priznati. A dvomimo, ali bolje, bojimo se, da bi mi prekmurski Slovenci ne imeli deleža pri tem združenju. To pa tem hujše, ker nimia 90.000 prekmurskih Slovencev nobenega zastopnika svoje narodnosti, ki bi naše pravice zagovarjal. Vsi so Madžari, ki za- Od slabosti se je onesvestil na ulici v Trstu 70-letni Josip Teener; prepeljali so ga v bolnišnico. Takih slučajev je veliko v TVstu. Od lakote je umrl včeraj (21. VIII.) po daljšem hiranju 57-letni vrtnarski delavec Ivan Hajdinjak, Cesta na Rudolfovo železnico, za-pustivši v največji bedi vdovo in dvoje majhnih otrok. Zadnji dve leti je družina živela skoro ob samem nezabeljenem korenju, pomešanim s tistim ščepcem moke, ki se dobiva pri aprovizaciji. Beda je naraščala od dne do dne kajti s 40 K. na mesec se družina štirih ljudi v sedanjem času nikakor ne more preživljati. Po dolgem trpljenju — duševnem in telesnem — je moža rešila bela smrt vseh nadaljnih skrbi in bridkosti. — U-smiljena srca, spominjajte sc bedne družine! Kako je v Trstu. "Edinost" pi- stopajo le mažarske intere in nas;še: Da bi nasveti in predlogi označujejo kot Madžare pri mad žarpki vladi, češ, da smo zadovoljni Madžari in da čutimo vsi vediko potrebo madžarstva. Dejstvo pa je, da se v tem smislu še noben pdšten Slovenec ni izrazil, iladžarska vlada se je teh laži poslužila, nam iztrgala slovenske šole ter naim jih napolnila z madžarskim učiteljstvom. Še več. da bi nas lažje pogreznila v mad- mestnega sveta tudi v resnici kaj izdali na pristojnih mestih ,katera poleg že vsega navedenega ponovno opozarjamo zlasti še na pre-žalostno dejstvo, da je Trst, zlasti oni del, kjer stanuje manj imo-vito prebivalstvo, ki je glede hrane na najslabšeb, že skoraj popolnoma okužen po legarju, ki pa ni-ma svojega vzroka morda, kot navadno, v slabi pitni Vodi, itd., temveč edinole v nezadostni, pre- Glasila? Vprašamo te dragi so-brat: ali ni vseeno, če dobiš po pošti dopisnico ali kak cirkular od društvenega tajnika ali pa če čitaš ravno tisto stvar v Jednoti-nem glasilu lepo vidno tiskano? Uradnih društvenih naznanil ne sestavlja urednik, 'temveč tajnik tvojega krajevnega društva. Uitra-dno naznanilo, priobčeno v Glasilu, je torej ravno toliko veljavno, ravno tako pravomečno in važno, kakor bi isto prejel pisme nim potom po pošti. Ali se ti mor da ne smili društveni tajnik, da bi sestavljal in moral pisati po 100, 200, 300, 400 ali 500 naslovov; ali se ti ne smili društvena blagajna vsled plačane poštnine od $2 do $10 za enkrat in tiskarskih stroškov, če je cirkular ti -skan? Ali ti ni vseeno, če čitaš v Glasilu tiskano naznanilo dru -štva, ali pa tiskano v obliki cirkular ja? Pri tem se nam zdi prava in umestna navada večine tajnikov naših krajevnih društev, toliko, da bo označeno in določe-no> da imajo krajevna društva Kranjsko - Slovenske Katoliške Jednote, obstoječa iz samih čia -nic tudi moč in pravico izbirati si iz svoje vrste članice kot zastopnice ali delegatinje, ki sc bodo u-deleževale konvencij Kranjsko -Slovenske Katoliške • Jednote in sicer od časa do časa in da naj imajo zastopnice ženskih dru -štev jednake prednosti in pravice in da so podvržene jednakim predpisom in obveznostim ktot zastopniki ali delegat je moških krajevnih društev." Ker smatra uredništvo "Glasila" K. S. K. Jednote žensko enakopravnost pri naši Jednoti za umesten korak k napredku in procvitu nase podporne organi • zacije in ker se nam bliža 25-'letn,i jubilej obstanka K. S. K. J., radi tega je naipisalo te vrstice danes, ali tik predT splošnim glasovanjem v prilog ženskih krajevnih društev naše Jednote. Ali ne bo prav. ki se ne pečajo vec z razpošilja -1. , Y , ^ i -T • • i i • xi 11n lepo, ce se bodo tudi nase so-njem kart in cirkularjev na član- 1 * Y stvo in ki vporabljajo rajši Jed notino Glasilo za vse objave. Pri tem si prihranijo delo, društveni blagajni pa nekaj stroškov. sestre že lahko in sicer prvič v ^zgodovini K. S. K. J. udeležile društvene , . . v , prihodnje (jubilejne) konvencije? S koliko večjo vnemo bodo cev.............v Skupna plača......$22,760.240 Povprečni zaslužek delavca na leto..........$849.70 Produkcija mesa funtov........... 3,994,000.000 Zaslužek (plača) pri 1 funtu..............0057c Čisti dobiček (profit) .'...............$34,650.000 'Skupna produkcija vsega blaga funtov .............. 5,570,000.000 tu..................0062c Tvrdka Armour & Co. — 1917: Skupno število delavcev ... ................22,381 Skupna plača . . ..$18,131,561.72 Povprečni zaslužek delavca na leto..........$810.13 Čisti dobiček (profit) ......'........$21,230.314.97 .Produkcija mesa funtov . . i .......... 3,000,000,000 'funtu . ! . .............0047c Zaslužek (plača) pri 1 funtu...............0060c Morris & Co. — 1917: Skupno število delavcev ............: Skupna plača..... 8,088,735, 08 Povprečni zaslužek delavca na leto..........$816.59 žanski potep, je nastavila držav- 26 793 lie 1JU(iske ^ meii- Učitelj- slabi hrani, ali da povemo narav-stvo nam je z grožnjami usililo nost, v — lakoti. Toraj lakotni madžarski pouk ter prepovedalo legar — Hungerjyhus! In kaj še- brati slovenske knjige. Tako na le bo, če se odvzame prebivalstvu primer smo leta 1913. in 1914. še' edino živilo, ki kaj izda, slad- kor?! Naj bi pristojne oblasti ne pozabile tega pretresljivega dejstva sporočiti na odločilno mesto! Liter mleka 6 kron. Pred kratkem smo.poročali, da stane liter mleka v Splitu 4 krone, sedaj pa poroča 4 4 Naše Jedinstvo," da je razdelili med nuladino nekaj knjig iz Mohorjeve družbe (Jagode, Lešnike, Pod Lipo, Zimski večeri itd.) Ti apostoli niadžar ske vlade so se ustrašili, da bo ves rijihov trud brezvspešen, in zato so zažugali otrokom s stražniki, ki so se ravno mudili v ob- poskočila cena mleku na 6 kron. čini. Otroci so bili s palioo prisi-. Gnjili krompir za Dalmacijo. Z Ijcni, da so šli na dom po knji- Dunaja poročajo, da je 44v prvi ge, katere so bile javno v šoli se- i vrsti pokrita potrebščina krom-žgane. To v nebo vpijoče pošto- pirja v Dalmaciji" in da ga 44v panje jc razburilo ljudstvo. Na najkrajšem času odpošljejo iz Ga-tozadevne proteste pri oblasti so licijc." V Splitu imajo že krom-nam odgovorili, da je pcpolncma pir, ali je takšen — kakor piše prav, ker širimo s svojim1 mater-;4'Naše Jedinstvo" — da je polo-nim jezikom velesrbstvo. Preosta- vica zaloge nerabne tudi za živino, lo nam ni nič drugega, kot da ker je gnjil in strašno smrdi. Men-smo molčali in trpeli. da jc bil že tak, ko so ga odloči- le hujši udarci so prišli nad li za Dalmacijo, nas sedaj med vojno. Ker je vse! Lakota v Bosni. General baron i uradništvo tudi na sleherni vaški pl. Sarkotio je podal uredniku jpbštici madžarsko, dobi podporo 4'Bosnische Post" naslednja poja-| le ona sirota ali vdova naših lira- sinila: . . . Dejstvo je, da jc veli 130 k"*1 vojakov, ki čuti ali govori; lik del prebivalstva vsled pomanj-Qr_' nw madžarsko. Ni čuda potem, da se j kanja masti preslabo hranjen. Ka-večina naših ljudij ponuadžari. kor poročajo orožniške postaje, je Tu ni pravice, tu ne veljajo umrlo lakote do Ž00 oseb, in sicer pravila etike; tu vlada sistem za- v opustošenih obmejnih okrajih, tiran ja in tlačanstva! Upamo daj V Ljubljani kupuje tvrdka Fr. pospesevale svoje delovanje zalx> , , .. - ji , . T , . . 'Produkcija mesa fun-TT 11 • • »apredek društva in Jednote?, J 1nQOM7.on K sklepu prosimo in opozarja- odkri,t<) povedano da jednota ' bodo zagovarjali zastopniki Kos 0fup jaboIk* ^ hrušk no dve mo se enkrat vse člane in članice b0 • izKubila, pa5 | Plača pri 1 funtu.........0084cl„^K ZLT.V**™*^,™ K. S. K. Jednote v našem imenu j bo na dob in v imenu tajnikov krajevnih ženska K. S. K. Jednote v našem imenu! £ ^^dob^wle bodo ka-'^Ti ^ dobi.^k ^01,071.00 1 - krajevna društva'^! Pr! 1 j društev: Čitajte in zasledujte ve- stno društvene vesti v Jednoti -nem Glasilu! hvaležna s tem, da bodo delala s podvojeno močjo za povečanje svojega članstva. Trideset žen -I .skiii 'krajevnih društev s par ti - Ženska enakopravnost kmieln narU^Saj so pokaLk pri K. S. K. Jednoti. ta društva sv<>io ^ro voijo m __sadonosno delovanje osobito zadnje leto, ker so pri tekmovanju • Že več let se je pri naši organi-; odnesle prve nagrade. Morda bo zaciji delovalo in mislilo na ena- pri novi tekmi za leto 1918 tudi kopravnost vsega članstva, torej'zmagalo kaiko žensko krajevno na enakopravnost članov in čla- društvo ? Čisti dobiček pri 1 !funtu .,. . i..........0049c naših bratov Slovencev, Ju gosi o- ■ kroni, prešenine pa po 80 vinar-vanov v Avstriji, jugoslovanski jev kilogram. Reški 44Giornale" poslanci. Te prosimo, da nam po- > pa da M 6irkove metle sedaj m a ga j o, oprostiti se tega jarma, zato drage, ker uporabljajo sirko-r>o?. za&čitnik trpečih in zatira-! vo s]amo za kuhanje piva. nib nam bo tudi to poskusu jo j NavedU bi lahko še takih | poplačal z drago svobodo. Veli- ^^ stražn a pomanjkallja j ko je nase zaupanje za o pnca-|v starem ^ velike bcd stra. kujemo da nam po Babiloniji za-|daTlja in nejmosne draginje> toda s,je solnce prostega, svobodnega; navedeno naj zadostuje. naši ro. Jeruzalema. | jaki umiraj0 iakote> viada pa ne Sleherna črkica nuajske dekla- stori nič> da bi omilila neznosni položaj. Pomoč bo po vojni nujno potrebna, in za bi se morali že sc- Položaj Slovengev na Ogrskem. Da nimamo Slovenci, ako ostanemo pod' Avstrijo, pričakovati nikakega izboljšanja našega po- liaše prekmursko srce, njeno ure- ......... ložaja, da bodemo nasprotno iz- sničenje mora nam trpinom pri-; dao*j pripraVi7ati! racije jc pravična, za njo gori postavljeni še toliko večjemu bah, točkah in ukrepih, ee ne či-1 nic. Osobito so zagnala glas lan- j Cenjeni sobratje K. S. K. J.! i in hujšemu zatiranju, je razvid- kakoršne imajo moška društva! Ker je ta predloga vseeno pro -padla žc na dveh zadnjih konvencijah, se je poslužilo prvo in. največje žensko krajevno društvo št. 78 druge poti in sicer te, da je izročilo umestno setavljeno resolucijo glavnemu odboru na zad -njem zborovanju. V tej resoluciji je označeno društvo prosilo gl. tate Jednotinega Glasila f Slab je izgovor da nimate za to časa. Glasilo prihaja samo enkrat ua teden v všo hišo. Ako žrtvujete kak večer samo eno ali dve uri (osobito ob nedeljah), uahko prečitate celo 2. in 5. stran 44Glasila", kjer boste našli društvene vesti in naznanila iz glavnega Jednotinega urada. Ker niso naznanila vaše -ga društva pri o bč ena redno teden za tednom — morda samo enkrat na mesec, radi tega morate pregledati in zasledovati vsako šte-vilfco. Vsa^ naznanila so razdeljena po številkah društva tako da; glasovanje, boste našli lahko naznanilo tudi J Vsa čast in priznanje sedanje-vašega društ va, če nam je isto vaš; mu .glavnemu odboru, ker je eno-tajnik doposlal. Ako se že morda glasno sprejel in odobril označene zanimate za članke, dnevne no- no resolucijo ter je odredil, da se vice in povesti, zanimajte se vsaj naj o tem izreče vse članstvo K. za društvena in Jednotina nazna- S. K J. potom splošnega glasova-nila, če hočete biti dober član nja. Na prvi strani današnje šte-društva in Jednote. Vse drugače; vilke je že razpisano splošno gla-bl bilo, če bi izdajala naša Jedno- ®o van je glede ženske enakoprav-ta članstvu glasilo v obliki dnev- |n0sti pod točiko III. Veseli nas, da nika. Tedaj bi vam že nekoliko je prišla zopet ta stvar na dnevni verjeli, da »imate prilike črtanja: red, ravno po preteku šestih me- sko leto tik pred konvencijo žen- Tekom meseca -marca in aprila bo-ska-krajevna društva rekoč: Daj- ste morali odločiti s splošnim gla-te nam iste pravice pri Jednotii i sovanjem, jeli cenite marljivo delovauje naših ženskih krajevnih društev ali ne? To boste odločili s svojim glasom za uvedbo ali neuvedbo ženske enakopravnosti pri K. S. K. J. Na vsakega •treznomislečega in cazsodnega •člana naše Jednote, komur je mar napredek naše organizacije apeliramo s tem, da naj glasuje za to točko. To vas prosimo v imenu odbor, da naj da točko glede žen-! vseh članic naše dične K. S. K. J. ske enakopravnosti na splošne • - Razkrinkani mesarski baroni. Znani ameriški pisatelj Upton Sinclair je spisal pred nekaj leti velevažno knjigo 44The Jungle" v kateri je natančno orisal življenje, delovanje in trpljenje u-bogih delavcev, zaposljenih v naših chikaških klavnicah. Ta knjiga je vzbudila v javnosti splošno „, ... - - i—-------"it- senzacijo, ker je postavila v pra- Tedhikpa, mislimo, da lahko vsak!Secev po zadnji konvenciji. Kdor vo luč mesarske barone, ki izrab- vestem Član(ica) v par urefo pre eita od -konca do kraja. Vzemimo pri tem samo tale slučaj. Tajnik tega in tega društva je objavil v svojem naznanilu kako posebno in izvanredno točko, ki je velikega pomena za vsakega članaiCico). V tej točki je morda prečita to resolucijo, mora uvi-1 ljajo revne delavce za svoj pro-deti, da je ista na ipravem mestu, fit. da je zelo jasno in temeljito sestavljena Zdi se nam umestno, da prinašamo to resolucijo tudi v tem članku in sicer se glasi ista sledeče: "Resolucija za uvedbo pravice Dolgo časa je trajalo potrpljenje uslužbencev chikaških klavnic ; trpeli so ii^ molčali, ker so imeli zavezane roke. Šele nedavno. so ustanovili ti delavci svojO unijo in s pomočjo te unije se je no iz strastnega njenega prizadevanja, da nas obdrži pod seboj in prepreči jugoslovansko združenje. To preganjanje Slovencev se je tekom vojne še neizmerifo povečalo in poostrilo, dasi so ravno Slovenci bili izbrani, da prinesejo največje žrtve v sedanji vojni. Neštevilni vzgledi, katere smo že navedli, kažejo, kako se vlada trudi, da zatre Slovence ali jih ponemči. Z iztrebljenjem slovenskega jezika meni zadušiti tudi narodni čuit in popolnoma uničiti slovenski živelj. Proti temu uničenju se naši rojaki v domovini upirajo z vso silo in zato zahtevajo združitev z ostalimi Jugoslovani, 'ker so prepričani, da preti slovenskemu narodu brez tega združenja narodna smrt. . Tudi na Ogrskem živi okroglo stotisoo Slovencev, kateri naj bi bili istotako priklopljeni naši bodoči narodni državi. Položaj teh ■Slovencev je toliko neznosnejši, ker nimajo ni enega svojega zastopnika v državnem zboru, da bi se potegoval za njifai pravice, pač pa so izpostavljeni skrajnemu zatiranju od strani Madžarov. O-bupni položaj prekmurskih Slovencev je jasno opisal nek ogrski Slovenec v ljubljanskem Slovencu dne 10. novembra 1.1., ffi ta Opis prinašanuo v celoti, da morajo naši rojaki razvideti vso be- iiesti prostost in prosveto, katerih tako pogrešamo. S takimi sredstvi skušajo toraj Madžari prisiliti Slovence, da bi so pomadžarili.- Trpečemu prebivalstvu odrekajo celo ono malo podpore, katero plačuje vlada za padlimi vojaki njih svojcem, ako čutijo slovensko. Ogrski Slovenci, izpostavljeni takim ostudnim 'krivicam od strani Ogrov, zahtevajo vsled tega z vso silo, da bodo združeni z ostalimi Jugoslovani; kajti ne ene veje našega plemena ne smemo pustiti pod tujim jarmom. "Jugosl. S vi jet.y> 4Jug. Svijet". IVERI. Slrašno gorje v stari domovini. Pred kratkem smo objavili poziv slovenskega begunca v Ženevi, g. Antona Lušina,ida naj bi se ameriški Slovenci zavzeli za pomoč svojih rojakov v domovini, kjer vlada strašna beda in pomanjkanje. V splošnem si lahko sami predstavljamo obupni položaj, v katerem se nahaja naš narod, vso neznosnost velikega gorja pa bomo izvedeli šele po vojni. Vsaj približno sliko otem pa si morejo sestaviti rojaki iz naslednjih vesti, katere je priobčil ljubljanski Slovenec lanske jeseni v raznih številkah. Pot do neprilike in nesreče je običajno zelo kratka. « 'Ljubosumnost pred poroko pomen ja nezaupanje po poroki. m Krepost, ki se rodi, ali ki nastane vsled potrebe, je lepa stvar. * f Okritosrčna ljubezen je zmešala že marsikateremu glavo, ali ga je pa spravila v ječo. En sani prijatelj v nesreči jc več vreden kakor 100 prijateljev v sreči. Kdor rad molči, se ogiba skr- bi Človeško življenje je dolga pot in borba nedo, kar s#; človek nauči!" dejali so oče Grogeu, kc je odhajal od doma. In deček si ni dal dva/krat reči. Z največjim junaštvom je krenil poznega jesen - izuči čevljarstva. Vrnivši se domov, pokliče Or'o gec mojstra v postransko sobo, ješ, da mu ima nehaj na samem povedati. Gospodar nekako ču dno zategne obličje, češ, kaj neki mm ima povedati ta paglavec. Vendar ga radovednost hitro nadvlada, vstane raz čevljarski stol in gre v bližnjo izbo, kjer mti de -čefk vse natartko pove, kar je videl in slišal. (Gospodarju se je v začetku videlo na licu, lcakor da bi pritrjeval Grogčevemu mnenju; v hipu pa se mu napne nagrbančeno čelo, pogleda osorno, h krati po se pokaže na bledih njegovih ustnicah lahen nasmeh. "Ej, to ni nič! tebi se je zdelo, ker si vse preveč črno videl v sivi megli." Tako reče naposled učencu, vendar pa mu žabici, da nima o tem ziniti nikomur niti besedico. In šla sta vsak po svojih ^prov -kih. Ali mojster kar ni mogel nocoj sedeti na malem čevljarskem stolu, dasi je bilo še nvnogo dela kajti nocojšnji večer je sveti večer, zadnji dan starega lota, zatorej je treba tudi malo poprej prnehati z delom. Venomer mu je rojilo po glavi Grogvevo pripovedovanje.— Naposled naglcma vstane, obleče zimsko suknjo, naroči vajencu potrebne stvari in odide. Grogcu pa so predle v tem razne misli po mladi razburjeni glavi. Že mu je bilo žal, da se je iz -povedal gospodarju o tistem meglenem dogodku; žal mu je, da ni sam opravil tega, kar je mislil, da >ode opravil gospodar. Ko pa gospodar odide, čutd se pa potola/e-nega v svojem koprnečem srcu Ni pa imel nriru pred svojimi tovariši. Ves čas so ga nadlegovali po odhodu gospodarjevem, da jim >ove, ikar je pravil gospodarju. Ali Grogec je ostal m^z-beseda; nobenemu ni črhnil niti besedice o dogodku na ulicah. Na velikem mestnem trgu je stalo med drugimi visoko pošlo -[>je v trezno-preporodnem slogu. T pritličju se je raztezala velika prOdajalnica z veličastnimi izlož-)ami, kaitere je razsvetljevala čarobna plinova luč. Prvo in drugo nadstropje je krasila dolga vrsta velikih oken in bogato pročelje, v caterem so bile narisane velike -črke: "Davčar in drrtgovi." Pred to hišo se vstavi čevljar Žbičar. Ne stopi precej v proda-jaJnico; v razložbi gleda dragocene stvari, kakor bi hotel katero kupiti. Ali ni ga volja danes kupovati. V razlOžbo zre le kar tako, po glavi pa se mu motajo vse druge stvari. Premišlja, mnogo premišlja, četudi le o eni stvari. Svoj gover si sestavlja v duhu, kako •bode govoril. Govoriti pa mora tako, da mu bodo verjeli in da bode zanj prav. Slednjič obrne svoj pogled od nakopičenih stvari v razložbi, hiti še nekolikokrat v megli po tlaku gorindol, potem pa hajd noter! Neikako bojazljivo stopi k enemu prodajalcev, ki ga že prdaiti s svojim pozdravom, povpraševaje ga, kaj želi, in priporočevaje mu, kaj naj kupi. Ali čevljar vpraša po gospodam j. Prodajalec mu reče, da je gospod v svojem sta -novanju v prvem nadstropju, ter ga odvede po stopnicah v gospodove sobe. Ta ga prijazno sprejme, in vpraša, česa želi. In čevljar mu začne pripovedovati, kar mu je povedal malo prej njegov učenec. Samio imena Grogfovega se je izogibal in namesto njegovega je postavil navadno svoje ime. Ko pa konča, vpraša ga gospod Davčar z vso resnobo, jeli vse to resnično, kar mu je pripovedoval. I11 Čevljar potrdi ter pove svoje ime in stanovanje. Davčar mu še Teče pri odhodu: "Aiko je ta vest resnična in se uresniči, pričakujte dobrega plačila!" Žbičar je odšel domov, a ves večer in še pozno v noc ni mogel za-tiisnjti očesa. Preveč ga je sla belo! Še vedno se je kcpaJo mesto v sivi megli, dasi je bilo že precej pozno in vriše ter šum po mestu je že davno pcitihoil. Samo repo tanje nikdar neugnanega izvošče-kovega voza se je še čulo časih. Ljudje so večinoma polegli in le iz kake zapoznele gostiluiee se jc še viidel sij brleče svetilnice, ki jc čakala novega leta. Ni pa še spal gospod DavčaT ti ste pozne noči. Na divanu je sedel in mislil, mnogo mislil; a niti najmanjšem mu je šel gledat ali skozi okno nr ulico, ali pa pri prijpitih vratih na vrt ... Dvanajst je že davno odbila ura v zvonikih. In vendar hodita dva čtoveka po megleni stezi za Dav čarjevim vrtom. Dolgo ne oitane ta v megli; kakor dva mačka zle-zeta čez visoko ograjo na vrt. Megla ju zakriva tudi na vrtu in dlvori&cte. V hipu sta na malem hodniku proti vzhodu in začneta odpirati železna vrata. Kako spretna sta v odpiranju, na ma.h se jimia odpre. AH vedela se tako plašno, kakor bi bila nepcMi cama gosta. Qtvorivii vraita toliko, da moreta drug za drugim vstopiti, zmuzata se noter. V istem hipu stopita nepričakovano dva druga človeka z dolgima sabljama ob stegnfih izza bližnjih dveri neimenovanega kraja in zaloput-nta železna vrata, za katerima sta izginila neznanca. Dobro ju zapre! a in eden oborožencev ostane pri njih, a drugi hiti pri drugih vratih po stopnicah, kjer ga je čakal gospod Davčar ... Vse se je zgodilo tako kakor je pravil čevljar. Zjutraj na vse zgodaj že leti Žbičar vprašat k Dav-čarju, ako so vjeli uiomivša tatova? In videl ju je na svoje lastne olči, ko sta ju privela dva redarja zvezana iz hiše in odvedla tja, kamor se taki ljudje spravljajo. Samega veselja se mu je tajalo srce in hitel je pripovedovati ljudem, kako je prišel na sled tatpvom. In ljudje so ga hvalila ter zavidali njegovo srečo. K Davčarju hiti po zasluženo plačilo. Razkladati mu začne še enkrat svojo bistro -Umnost ter pride vati, kar ej včeraj pozabil. Pove mu> da je največja zasluga njegova, da so zasačili drzna tatova; pripoveduje mu, koliko bi mu bila tatova lahko pokradla, ko bi jima on ne prišel na sled; prepričuje ga, da se je sinoči čudil, ko Grogca tako dolgo ni bilo domov, in da je prišel po dolgetm izpraševanju na to, da bi utegnila biti tista dva'človeka — tatova. Govoril je, kakor bi Grogec niti ne vedel o tej stvari... Gospod Davčar se mu prav lepo zahvali za izkazano uslugo ter naroči, da naj pošlje dečka po za - služeno plačilo--- Čevljar je obračal, Davčar obr nil. Žbičarju ni pomagalo njegovo zavijanje; z dolgim nosom je odšel. Ko ne bi še zmerom ne -znosna megla ležala po ulicah, videli bi lahko cd daleč na njego -vem obličju, kalko so se barve spreminjale na njean in kako jc pihal v meglo svojo vročo sapo, kakor bi jo hotel pregualti . . . In pregnal je meglo. Zimsko solnce je sipalo svoje slabotne žarke po hišah, ko je stopal Grogec v praznični obleki proti Davčarjevi hiši. Dobil je lep dar za novo leto; gospod Davčar mu je dal na izbero: denar aAi šolo T — In mladi čevljarček je odgovoril po kratkem premisleku: "Čemu mi bode denar, ker nimam kam ž njim, dajte me raje v šolo, da bo-dem enkrat tak ospod, kaikor ste vi." In Grogec, čevljarski učenec t — Velik -gospod je sedaj, fe večji nego je bil gospod Davčar. Nima toliko novcev, ima pa več v glavi in lepo število zaslug. obr a v nerodnosti Pred sodiščem. Spisal Srečko. Na temnem hodniku okrajnega sodišča sta stala v petek jutro pred osmo uro dva moža. Pomenkovala se nista med seboj, temveč sta stala precej razdvoje. Mlajši ki ni imel še trideset let, je bil pri omreženem oknu ter gledal ha cesto. Včasih je obrnil svoj o-durni pogled v svojega tovariša, kateri je stal v temnem kotu, držeč roki sklenjeni pred seboj. Bil je ta častitljive postave: na obritem obrazu sta mu starost in skrb zarisala globoke gube; pogled njegovih oči pa je bil mehak in prijazen. Nemo je stal na svojem mestu, zrl v tla in le včasih je prestopil z nogo: predolgo čakanje mu je delalo težave. Semtertja jc posegel z ^relo roko v dolge lase, potem pa potegnil isto preko čela, kakor bi si hotel zapoditi iz glave mučne misli. Na neprijetnem kraja je stal danes mož, ki svoj živ dan ni storil nikomur krivfee, sedaj na starost pa so mu jo učinili oni, od katerih bi imel pričakovati največ hvaležnosti. Stari Dragar iz Bukovca in 0- Najboljše posestvo v Bukovcu je bilo Dragarjevo. Stari je slonel, da je priden delavec in dober gospodar. Skoro pri najboljših letife mu je umrla žena, zapu-stivša mu edinega sina Jerneja. Ljudje so takrat ugibali to in 0-no, kakor je navada pri vsakem vdovcu: on pa je bil vedno enak in pustil v nemar misel, da bi sc še kdaj oženil. Jako je ljubil svojega sinčka. Vso skrb in ves prosti čas je posvečal njemu, da bi mu tudi nedomeščal skrbno mamico, katero tako težko pogrešajo mali otroci. Vzgajal ga je dobro* deček pa je rastel in bil čim-dalje močnejši. Tako je poteklo leto za letom. Dragarjevo imetje se je množilo, saj so de vali vse na stran, kar so priredili ; stari pa tudi ni zapil vinarja po nepotrebnem. Oče se je staral, sin pa je prihajal v leta, v katerih misli olovek na samostojnost. Jernej je bil pravi korenjak, a tudi pameten in dober. Ko pe je stari čutil prešibkega za gospodavsko breme nagovarjal je sina večkrat, naj bi se oženil. Povpraševal je po okolici, kje bi dobil za sina pošteno in pridno nevesto. Sin je bil zadovoljen s tem, da mu gre oče na roko. Izbirčna nista bila, ne glede na doto, ne glede na lepoto lica. In tako se je res dobila do-' t)ra gospodinja. Dragar jc prepustil posestvo sinu, sebi pa zapisal precejšen preužitek. "Če bo ravnal lepo z menoj, ne bo mu treba ničesar dajati", odgovoril je ob priliki notarju, ko mu jc u-govarjal, da si hoče preveč zapisati. Nevesta je prišla k hiši. Oče se ni oddelil; vse je ostalo pri starem. Dragar je učil sina, kako mora, da bo prav, kako je delal sani: sin pa ga jc z veseljem slu-, šal, saj mu je bil udan od mladih et. Par let je minulo tako in sosedje po vasi so govorili, da se imajo pri Dragarju dobro. •Nekoč je gnal Jernej voli v semenj v bližnji trg. kupčija je bila dobra; ne malo vesel, da je vole dobro prodal, je krenil gospodar v bližnjo gostilno. Poklical si je polič vina in ker mu je ugajalo, še enega in potem še enega, saj vina ni pil že dolgo. I^-i drugi mizi pa sta dva njegova znanca izvlekla zamazane kvarte in prijelo se je prav živahno premetavanje. Vsak si je pripravil nekaj denarja pred seboj. Igrali so, denar pa je romal od enega do drugega. Sedaj je imel eden velik kupček novcev, pa se mu je pre-menilo, in kupček se je manjšal. Jernej je pil in z velikim zanimanjem zrl ta prizor. Igralci, so mu menda na obrazu videli, da bi rad pritegnil z njimi zato mu je eden naglo sedež ponudil in dejal sladko: "Pa bi še ti. enkrat poskusil z nami!" Veselih lic je pri-sedel Jernej. V začetku je bil kaj neroden in morali so ga šele u-čiti; sčasoma mu je šlo bolje in pustili so mu, da je nekoliko dobil. Malo vinjen je bil, radi tega tudi pogumen. Kmalu pa je opazil, da izgublja. Oglašala se mu je vest, rad bi bil izstopil z malo izgubo, a one človeške pošasti so ga znale zopet privezati. Dcsetak desetakom je šel od kupa volov. "Ti ne moreš dobiti saj nimaš poguma!" podražil ga je eden. Res je pričel z večjim pogumom in denar mu je lezel iz žepa kakor živo srebro, a v njegovo srce je legla strast. Bil je razdiv- 5 jan, škrtal je z zobmi, stiskal pesti, ko je opazil, da je zaigral vse. Grozno ga je bilo pogledati takrat. Žile v sencih so se mu napele in zakričal je gromko: "Goljufi, tatje, vi ne igrate pošteno!" Prijel se je ob mizo, ki je kar pokala v njegovih močnih rokah. Po mačje tiho so so se njegovi soigralci razgubili od mize. Ostal je sam, izpil vino, ki mu je ostalo, potem po hitel ven. Mrzla sapa mu je brila v obraz, a on je ni čutil. divjal je dalje. Takov je prišel domov. Kako so se ga prestrašili domači! Na ta način se je pričelo tisto nerodno življenje pri Dragarju. Stari je grajal in svaril Jerneja, a vse zaman. Opomfimi žene tudi niso nič izdali. Mlademu gospodarju so bile vedno pred očmi tiste nesrečne karte Pomišljal se je, da mora dobiti nazaj, kar je zaigral. Kadar se ga je polotil kes, tedaj je krenil v gostilno, da si je v pijači potolažil pekočo je delo, staremu pa je krvavelo srce; storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, a preprečiti ni mogel počenjanja Jer-nejevega. V pol letu se je izpre-menilo pri Dragarju mnogo. Ko je oče izprevidel, da je ves njegov trud "brezuspešen, zaprl se je v svojo sobo in od daleč opazoval sinovo ravnanje. Nič čuda, 3,a je Jernej pričel tudi očeta mrzeti. Vse, kar je moral očetu dajati, mu je pregodr-ujal in, čeje le mogef, mu tudi nekoliko pritrgal. Sčasoma mu jc bil rodni oče pravi trn v peti. Pazil je nepretrgoma, kje in kako bi mu mogel škodovati. Nekoč mu je prišlo na misel, da ima oče pač zapisano sobo na levi strani vrat. pota do nje pa ne, torej nima pravice hoditi po veži. Zabil mu je torej nekega dne vrata v veži z deskami,*da ni imel oče prostega vhoda.Starec se je obrnil na sodišče,* naj razsodi, kako je s stvarjo. In tako sta stala v petek jutro pred uradno sobo oče in sin. Službeno-resni obraz sodnega sluge se je pokazal med vrati. Za-nosljal je imeni obeh strank, po tem pa je na stežaj odprl vrata, skozi katera stj^ vstopila v sobo stari Dragar in Sin Jernej.. Sodnik je vstal pri nasprotni mizi. vzel v roke popisano polo papirja in se približal staremu. Pogledal mu je v obraz in poznalo se mu je, da mu je mož ugajal. Ponudil mu je s^ol.. Potem se jc ozrl v Jerneja zaničljivo, kakor bi mu hotel s tem pokazati, kako malo ga ceni. Pričela se je obrav-Inava. »Sodnik je izpraševal očeta,! njegovi duši. Ko je sodnik izrekel besede, da oče res nima pravice do veže, tedaj je prilezel na Jernejevi ustni škodoželjni smehljaj, a le za hip; takoj je uprl cČi v tla, obraz pa mu je poble-del. Sodniku, ki g\ je motril nepretrgoma, je nagajala in pre* memba. Dobri mož je (hotel na drug način spraviti sina z očetom, ker n\ mogel storiti uradno. Poklical je oba za seboj, on pa je korakal po dolgem hodniku. Na koncu je odprl vrata in vstopili so vsi trije v gosposki opravljeno sobo. Mračno je bilo v tem prostoru, zato je sodnik dvignil zaveso pri oknu in nenadna svetloba je zasijala v sobo. Dragar j a sta stala tiho, sodnik pa je hodil semintja. "Kdo je ta mož tukaj? vprašal je sodnik nagloma Jerneja s prstom kazaje na starega. Le-temu se jc zdelo smešno to vprašanje, češ, saj ga sam pozna ; vendar je odgovoril tiho: "Moj oče. "A-a, torej vi veste, da je to vaS oče, vi pa ravnate z njim tako kaj?"' Dolg vsklik je izgovoril sodnik, potem pa je nadaljeval skoro pol ure dolgo pridigo. Jernej včasih pobledel, včasih ga je oblila rdečica, v srcu pa sc mu je javljal resničen kes. S prepričevalnimi izrazi mu je slikal sodnik gorje, katero preti njemu. Karal ga je, ker je zašel na tako pot, kjer so le pravi hudobneži. "Ali obljubite, da se boste poboljšali?" je vprašal sodnik, ko potem sina; vmes pa je narekoval!je spoznal, da se Jernej že kesa. poleg sedečemu pisarju, ki je naglo spravljal na papir izgovor jene besede. Nato je sodnik vstal, hodil po sobi in premišljeval stvar. Soba je res zapisana v pismu, a pot vanjo ne. Res, da si pameten človek to sam misli, ali kar je zapisano, tega oče ne more'zahtevati pri sodišču. Proti lastni volji je izprevidel sodnik, da oče izgubi tožbo. Naposled je stopil pred Jerneja, uprl vanj svoje prijazne, sive oči ter pričel citati razsodbo. Govoril jc proti staremu Dragarju, a vedno gledal Jerneja. Hotel mu "Obetani", je odgovoril Jernej skoro v solzah. Sodnik je pogledal sedaj starega ; sedaj Jerneja. Namignil je drugemu, ta ga je razumel, upo-gnil je koleno, prijel očeta za roki in ga prosil odpuščanja. Staremu so zaigrale solze v očeh, sodniku je bilo milo v srcu. Tiho so stali nekaj časa, predno sta Dra-garja odšla; sodnik je pohvalil oba, da sta se tako pobotala. Četrt ure pozneje sta korakala proti Bukovcu Dragaraja v živahnem pomenku. , Odslej pa se imajo pri Dragar- je brati z obraza, kaj se godi vi ju zopet dobro TELEFON CANAL 6 OZ7 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaSka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko r&zvaž&m strankam po hiSah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelan* pisma, koverte, vabila in vstopnice u veselica, ali kake druge tiskorlae, obrnite s« na največjo slovansko onljsko tiskarno v Ameriki, aa NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine Islaid Ave., Chicago, ID. Ta Vam bode isgotovila vse tiskovine v popolno sadovoljnost glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo selo pripravne Vplačilne knjlUce za člane in članice, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blata izplačevanje bolniike podpore in drugih izdatkov, ter Po-Tiskane imamo tudi BolnUke liste, večje in manjie in poeeboe pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi tančen pregled i te vila članov po skladih, ali i tr Ha zahtevo pofijemo vsakemu tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naii tiskarni se tlaka Glasilo K. 8. K. Jednete teh pol lahko vedne na-razredih. droitvn vzorec (orlaavedealh "HRENOLA GRAMOFONI •IIIIIlllSIiltHBIIIflllMMIIIIlllIlIItllllllllllllllllllUIllIlIKlIllllllIllIKIIIIlIIlllKIIIIllItllllllB. NAJNOVEJŠE VRSTE ki jih izdeluje edina slovenska tvrdka E FR. HREN & CO. I 14 W. Kinzie St., 352 K. State St., Chicago, 111. Naši gramofoni igrajo vse rekorde. — Pišite po 3lovenski cenik. — E Iščemo zastopnike. OSNA JE $35.00 bil Vsak, ki kupi en stroj št. 1918 dobi prosto: 4'Sinoči som na vasi •= V'Veseli godec", <«Odpri dekle kamrico", 4'Srečna mla.lnst" = plošče. Z naroČilom je poslati, Money Order, ali gotov denar v pripo- = ročenem pismu. MlllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'7 IDEJA - (Edinost, 13. decembra.) "Dolgo trajanje sedanje svetovne vojne, katero ni nibee pričakoval, je neizmerno zlo — za človeka in za njegove etične in materialne bl domačih nasprotnikov, kakor-šne še ni nikoli tako odločno in ogorčeno izrekel nad kakim izdajalcem ta naš sicer tako krotki, skromni in trpi ji vi narod. Sile, nasprotne tej ideji, nasprotne naši za'htevi po srečnejši bodočnosti v samostojni narodni državi, so našle eksponente tudi med nami samimi, med faktorji, ki zavzemajo odlično stopinjo v javnem življenju naroda. 'Ni treba. da jih imenujemo — vsaj sf oni danes na jeziku cele nase javnosti. Vse te sile, podpirane po omenjenih eksponentih, so se združile, da uničijo, kar je stvo-Til naravni razvoj narodne samozavesti Hrvatov, Srbov in Slovencev: masel jugoslovanskega narodnega jedinstva, lastne države. Taki eksperimenti trajajo že desetletja — brez uspeha: želje po našem narodnem edinstvu niso mogli uničiti. To je naša uteha, to je vera v bodočnost. Po vsa -kem takem napadu so se vrsto pristašev te ideje pomnožile. -Na najstrašnejši pritisk proti sloven-fiko-Oirvatsko-srbskemu edinstvu je prišlo v začetku vojne osnovanje Jugoslovanskega kluba; nato se je po številu druga največja stranka na Hrvatskem pridružila majski deklaraciji, za njo so se hrvatske in srbske stranke v Bosni in Hercegovini pridružile Jug. klubu. Tako so se'&nasfprotniki majske deklaracije, to je nasprotniki našega narodnega zedinjenja našli v neznatnih strančicah, katerih vrste postajajo vedno bolj redke z vsakim dnem. In ravno s tem, da je celi naš narod sprejel to idejo in pokazal na ta način, kako zdravo je njegovo jedro kljub vsem intrigam in manevrom imenovanih eksponentov, postaja nasa*ideja silna in bo končno zmagovalka! Treba je samo, da ostane naš narod zvest samemu sebi, svoji sedanji prisegi zvestobe, naši veliki ideji, našemu narodnemu programu. Vstrajajmo, ne dajmo se zapeljati po hipokritskih besedah, ne oplašiti po grožnjah. Težka bo pot na — Kalvarijo in zahtevala bo še žrtev. Toda ravno te grožnje naj nam dajo prepričanje, da je ta pot prava, ravno besnenje nasprotnikov naj nas utrjuje v prepričanju, da so Be nas pričeli bati, da jih plaši spoznanje, da je naš cilj dosegljiv, da je naš narodni program izvedljiv! Njihov strah — naša nada, naša vera! Velika ideja, ki je pre -vzela naša srca, bo ostala — zmagovalka. Strah nasprotnikov nam ustvarja perspektivo v našo bodočo svobodo in samostojnost." SLOVENIJA SE DVIGA. (Slovenec, 12. decembra.) — "Straža, glasilo dr. Korošca, piše : Ves slovenski narod in vse slo- venske stranke so pozdravile odločni korak, katerega je storil Jugoslovanski khrt>« majsko deklaracijo. Odkar je začel dr. Šušter-šič igrati dvojno ulogo povodom te deklaracije, se je vzdignil vihar pO celj Sloveniji in prihajajo od vseh strani izjave za deklaracijo od občin, od dekanij, od raznih klubov in strank in organizacij. Tako je prav ! Čim večja je nevarnost, toliko trdnejše morajo stati vsi ljudje na braniku naših narodnih sve -•tin j. Kdor se sedaj skriva, je kukavica, izdajica in propalica!" SLOVENSKE OBČINE ZA JUGOSLOVANSKI KLUB. (Edinost, 9. decembra.) "Občinski odbor mesta Sežane na Goriškem je sprejel na svoji seji dne 2. decembra soglasno naslednjo izjavo: Jugoslovanski klub vstra-jaj z neomahljivo trdnostjo pri deklaraciji od 30. maja. Korajžno naprej po začrtani poti do popolne rešitve! Slava Jugoslovanskemu klubu, zlasti pa njega predsedniku dr. Korošcu, kateremu moramo vsi slediti. Obenem izraža občinski odbor sežanske občine največje preziranje dr. Šušter-šiču in njegovim petolizcem. — Župan Fran Štolfa.' Pri isti seji je bil sprejet predlog, da prispeva občina 200 kron za Krekovo ustanovo ter je pooblaščen poseben odsek, da nabira prispevke za Krekov spomenik v Sežani, drugi v Orleku, tretji v Šmarjah in četrti v Dunah. Apelu je se na javnost, da radovoljno prispeva v ta namen in pokaže s tem, da je dr. Krekova misel o Jugoslaviji tudi naša «masel." '(Slovenski Narod, 10. decembra.) "Občinski odbor občine Vič pri Ljubljani se soglasno pridružuje izjavam 4 vseh slovenskih strank za državnopravno dekla -racijo od 30. maja 19(17. Izreka zahvalo prevzvišenemu knezoško-fu Jegliču za tako odločen javni nastop in vsem voditeljem slovenskega naroda, ki so izjavili, da hočejo podpirati majskt> deklaracijo za dobro in srečno bodočnost Jugoslavije. Jugoslovanskemu klubu izraža iskreno sožalje radi prerane iz gube buditeljp jugoslovanske misli dr. Ivana E. Kreka ter mu kliče: "Neustrašeno, brezobzirno naprej do končnega cilja, z za -vestjo, da stoji za vami celi pravi slovenski narod kot cn mož. — Dr. Šušteršiču, kot desidentu t najbolj kritičnem trenotku pravi odbor: 1 'Vi niste Slovenec, kakor tudi nobeden, ki je z Vami. Prenehajte z Vašim delovanjem v slovenski javnosti, ker nima slovenski narod v Vas niti najmanj šega zaupanja več." Slične izjave so podale tudi občine Gorenji Logatec,.iPoljane pri Skofji Loki in Sv. Križ na Goriškem. (Slovenec, 12. decembra.) "Ob činski odbor občine Račna je sprejel na seji dne B. decembra na predlog župana soglasno sledečo resolucijo: Občinski odbor z navdušenjem pozdravlja majsko deklaracijo Jugoslovanskega kluba in se ji v popolni meri pridružuje. Jugoslovanskemu klubu, predvsem pa njegovemu predsedniku, izreka najsrčnejšo zahvalo in popolno zaupanje pri delu za naše ideale. Neustrašeno in odlpčno naprej za pravico in resnico! 'Nočemo biti narod druge vrste, temveč gospodarji na svoji zemlji!" V tem smislu so se izrazile soglasno tudi občine: Devica Marija v Polju (ljubljanska okolica) in Velike Lašče. Na Štajerskem ste izjavile ob -mejni slovenski občini Geršak in Selnica na Muti, povdarjajoč, da gre jugoslovanska meja do Mure in ne do Drave." (Slovenec, 11. decembra.) "Občinski odbor občine Škocjan pri Mokronogu je na svoji seji dne 9. decembra soglasno zaključil: 1. Navdušeno pozdravlja ze-dinjenje vsefa jugoslovanskih poslancev v Jugoslovanskem klubu; 2. Odločno se izraža solidarnim z deklaracijo Jugoslovanskega kluba od 30. maja 1917, ker je prepričan, da je samo v izvršitvi te deklaracije rešitev našega na'roda; 3. Pozdravlja vsako akcijo za čim skorajšnji mir; 4. Pozdravlja odločni nastop škofa Je-flKa za harodno edinstvo. 5. O-gorčenje obsoja vsako, bodisi javno ali tajno delovanje dežel- nem 1 V tem smislu ste podali tudi občini Hotederšica in na Gorica. (Slovenec, * 10. decembra.) "Občina Rudnik se navdušeno pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba od 30. maja t. 1. in prosi naše narodne zastopnike, da se neustrašeno bore za realizi-zacije vseh Jugoslovanov. Isto izjavljajo občini: Sora, Naklo, Preddvor in vrenuski Bri-tof na Kranjskem, na Goriškem pa občina Naklo. Ta poslednja pravi med drugim v svoji izjavi: (Slovenski (Narod, 12. decembra.) "Hočemo biti gospodarji na svoji zemlji,' napojeni s svojo krvjo naših dedov, očetov in sinov, želimo živeti v najlepšem soglasju s svojimi italijanskimi narodnosti, ali odločno zavračamo njihovo nasilno kulturo in nadvlast na Primorskem." VOLILCI POSLANCA JAKLIČA. (Slovenec, 7. decembra.) "Sto-indeset volilcev iz ribniške doline je poslalo poslancu Jakliču naslednje pismo: "Podpisani Vaši volilci smo sprejeli z velikem začudenjem vest, o Vašem izstopu iz Jugoslovanskega kluba. Za-prepastili smo se! Razlogov ne navajamo, ali Vi ste se mogli sami prepričati da je misel o jugoslovanski državi, katera se more realizirati samo potom Jugcslo-vanskega kluba, njegova naj-vstrajnejšega delovanja in naj-odločnejšega nastopanja, prešla v meso in kri slovenskega naroda. In zakaj naj bi ne bil državni poslanec našega okraja sode-lovalec pri tem velikem delu? Ali naj samo kočevski okraj od daleč gleda zastopnike drugih okrajev, kako vrše največje naše narodno delo, katero je še kedaj videl naš narod. Zakaj moramo ravno mi najbolj poslušati roganje naših narodnih nasprotnikov o Jugoslovanski državi. Hvaležni smo Vam, ako nam ekonomsko pomagate, ali vse ekonomske dobrote radi žrtvujemo za izvršitev ciljr^ kateri je postal cilj celokupnega slovenskega naroda. Ako poslanec, ne vrši najvišje svoje dolžno; sti — narodnega dela — $li ne pada senca tudi na. njegove vohl-eet Narodno delovanje pa je izven Jugoslovanskega kluba, po našem mišljenju, ako ne nemogoče, pa vsaj silno težko. Poživljamo Vas, da se nemudoma vrnete v Jugoslovanski klub, sicer bodete izgubili pri nas vse zaupanje." POSLANEC VERSTOVŠEK ZA OGRSKE SLOVENCE. (Iz Verstovškovega govora v dunajskem parlamentu 4. XII.) (Edinost, 8. decembra. ) "Gre se za za nagodbo z deželami ogr-. ske krone, toraj z deželami, kjer biva nad 60 odstokov prebivalcev ki niso Madžari. Nagodba pa se sklepa samo z Madžari, medtem ko se izpušča Hrvatsko, našo naj-bližnjo sestro, s katero želimo biti vsi Jugoslovani te polovice, in to ne po madžarski nagodbi, temveč tesno spojeni v ekonomskem, političnem in kulturnem oziru. Ker sklepajo nagodbe vedno samo Madžari, je seveda samo njim na korist. Naš slovenski narod i-ma o Madžajih samo najhujši u-tis. Od nekdaj je že želel, da se vsi Slovani popolnoma ločijo od teh hunskih ljudi. Mi vsakeara globoko obžalujemo, ki mora živeti v madžarski državi. Slovenski Prekmurci (o-grski Slovenci onostran Mure) so dali Madžarom vso svojo poljedelsko kulturo, sami pa nimajo niti šol, niti kakega pouka v svojem lepem starodavnem panomskem jeziku, ki se ga morejo pri oblasteh svoje "svobodoljubne" države posluževati le s pomočjo tolmačev. Tako izgleda ono samoodločeva-nje narodov, katero je svoj čas grof Tisza tako hvalil.-Poleg teh žalostnih razmer Slovanov v obeft državnih polovicah pa je imel ministrski predsednik dr. Seidler še pogum, da je trdil, da so dani vsi pogoji, da morejo vsi narodi sodelovati pri ureditvi države. Naši bratje Slovenci na Ogrskem, kateriji je 200,000, nimajo niti enega svojega poslanca, ki bi branil njihove težnje: v njihovem imenu se usoia govoriti re-negat Wlasitz. Odločno toraj se enkrat protestiramo proti temn. da krogi avstrijskih in ogrskih narodov. T ev od strani teh krogov na način, kakor se sedaj dogaja, je izzivanje prve vrste, ki bo zadelo med narodopi na najodjočnej-ši odpor." Nato je omenil znano izjavo treh slovenskih organizacij v parlamentu o falsifikatu ruske note. »Prečital je izjavo zastopnika v Hrvatskem Saboru, ki zahteva princip samoodločevanja in samostojno državo Hrvatov, Slovencev in Srbov. Konečno je navedel, kako so se obnašali madžarski vojaki v Srbiji in tudi pri nas na Goriškem. 6koda, da ne smemo tega napisati v tem listu.' GOVOR SLOVENSKEGA P0-: SLANCA PONA. (Slovenec i7. decembpa.) '.'14. decembra je govoril v vojnem odseku delegacij goriški slovenski delegat, ki je napadal postopanje vojne uprave: Vojne oblasti so preganjale na /Goriškem naše prebivalstvo na nečuven način. Narejene so črne liste, denuncijanti so se razmnožili, može sq zaprli in jih držali po tri mesece v ječi, ne da bi bili zaslišani. Ta posel sta opravljala kapitan Schubert in policaj Ca-sapiccolo pod zaščito polkovnika Vojnovieha. Omenja nevrjetni slučaj, da je Vojnovich enostavno vzel nekemu sodniku obtožni akt v njegovi, pisarni, da ne bi mogel sodnik zaslišati denun^i-jantov. Dalje navaja grdo postopanje s preiskovalnim sodnikom Gradnikom in slučaje dr. Pura, Gabr-ščka, Jakla, Mermolje, Cudra. Mlekuša, Črnuta, dr. Gruntarja, itd. Nekega sodnika so hoteli odstraniti zaradi njegovega prijateljskega mišljenja o Čdhih. Drugi sodnik je bil denunciran zaradi veleizdaje, ker je V kavarni govoril s svojim praktikantom — hrvatski. Madžarsko vojaštvo je po vsem Goriškem naravnost besnelo. Vojaki so zahtevali madžarske napise v. prenočiščih v Vipavi; du-Tiovne so zaprli, ker so se pritožili zaradi nezaslišanega postopanja vojakov. Nekega moža iz ^anjšice je 'dal neki Madžar jzapreti, ker je nosil rudečo srajco in ga je Madžar imel za Gari-.baldinca. General Nagy je obsodil nekega Orožnika, da bo privezan k drevesu za dve uri, ker je naznanil, da Madžari plenijo po Bovcu. Neki častnik je napadal strežnice pri menaži. Strašno škodo so povzročili Madžari po vinogradih, poljih in livadah; konje so gonili v žito, si kuhali čaj iz grozdnega cvetja, sekali zelene lože in jih dajali konjem, rušili so se-^le koče. Delali so škodo, le da uni 'čujejo. (Tri vrste zabranjene.) Vojaštva se je polastila sploh naravnost bolna samovlada. Vsa oblast je prešla v njihove roke in jo izrabljajo povsod samo na škodo prebivalstva. Kontrole ni bilo nikakoršne in solidarnost je bila prepričana, da se ne bo parlament nikoli več sestal. Temu naziranju je odgovarjalo preziranje parlamenta in poslancev. Slovenskega tržaškega poslanca dr. Rybara so poslali na Javoršček z naredbo, da ga naj tamošnji poveljnik postavi v "interesantno" pozicijo. Arma-dni poveljnik gotovo ni mislil, da naj se da dr. Rybaru prilika, vi ,deti zanimive stvari, niti da se izkaže junaka, temveč da se mu ,da prilika poginiti v bitki. Poslanec Vukovič iz Dalmacije je advokat in ni bil nikoli vojak. Leta 1914. so ga vzeli v Dalma cijo za talca ter postopali z njim da se ne da popisati. Pozneje sc ga. odpeljali na Dunaj; vojaška komanda ga je pronašla popolnoma nesposobnim .za vojaka Kljub temu pa ga je policija izročita vojaškim oblastim in 13. marca so mu oblekli vojaško uni formo. Bil je najprej v "mars-•kompaniji", a konečno so ven dar uvideli, da je sposoben same za pisarno. Niso ga pa porabili v pisarni, temveč je moral nabira ti koprive, kositi, sušiti seno in kopati na njivi. Oditi ni smel ni ti k pogrebu, ko mu je umrl oče Vojaštvo je bilo vedno povod za germanizacijo. Vojna koman da je tekom vojne enostavno proglasila neimški jezik za držami premenila slovenska imena mest odredila pouk nemškega jezika v slovenskih ljudskih šolah. Onr je izposlovala tudi ukaz železni škega ministra, da morajo znati. JOSIV1 »ETIKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: Canal 28J. ( Re priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežba in dobra pijača", to je moje geslo. vsi železniški uslužbenci nemški govoriti in pisati, ker vojs- i, tako pravi, ne more razu-i železničarjev. Govornik vprašuje vojnega ministra, ali je izdano isto povelje tudi na Madžarskem in zakaj ne odženejo slovenskih vojakov is strelnih jarkov, kakor slovenske železničarje iz službe, ko je gotova stvar, da se nemški častniki ne morejo z njimi razgovoriti. Konečno je povdaril poslanec Fon, da pridejo pri zločinih, katere so izvrševali vojaki nad prebivalstvom, v poštev na stotisoče ljudi j.' SLOVENSKE ŽENE ZA SVOBODNO JUGOSLAVIJO. Slovenski Narod in Slovenec sta priobčila 1. decembra naslednjo resolucijo slovenskih žen in deklet: "Slovenske narodne žene in dekleta slovesno izjavljamo, da smo z dušo in srcem za majsko deklaracijo Jugoslovanskega kluba in zafntevamo v "Habsburški monarhiji" zedinjenje našega slovensko-hrvatsko-sbskega naroda. V strašni vojni nam krvave srca od tisočerih ran: na bojiščih nem padajo naši dragi možje, sinovi, očetje, bratje in zaročenci, a doma nam nalaga beda in trpljenje naših mater strašna bre- mena. Naše solze, naša tuga, nase trpljenje ne more in ne 'snte biti zastonj. Svojo bol polagamo na žrtvenik svojega haroda. Solze in trpljenje slovenske matere, žene, hčere in neveste morajo biti skupno s krvjo slovenskih mož in mladeniče v za dragi narod, da tudi njemu enkrat zašije solnce svobode. Zavedajoč se svojih dolžnosti kot čuvariee slovenskega ognjišča, zahtevamo v svojem imenu, v imenu svojih dragih na bojišču, v imenu svojih otrok za ves naš ljubljeni narod zedinjenje, samostojnost, neodvisnost. Hočemo, da bodo naši otroci srečni in svobodni državljani svobodne Jugoslavije. Pozdravljamo naše narodne poslanca v Jugoslovanskem klubu, izražamo jim svoje priznanje za dosledno in neustrašeno delovanje v smislu deklaracije in globoko obsojamo vsako kršenje jugoslovanske solidarnosti kot narodno izdajstvo.. Iz dna srea želimo slovenske žene mir. Resničen mir bo prinesla našemu narodu samo zedinjc-nja Jugoslavija, kakoršno zahtevajo naši poslanci v svoji deklaraciji. Cilka Krekova( sestra dr. J. Kreka). r Franja drk Tavčerjeva, (soproga ljubi j. župana.) kWVWW VW\X\X\\V\XXV\-VVX\X\XW\WW^ \\\\X\\\\\X\\> k\v 1 < Telefon: Canal 80 _ 1 Martin Nemanich i SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA , } 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, 111. \ L ■■■■■■■■■■ L\IV\\\\\\\\V\\MV\\V\\\\\\\\\\WVV\\\\\\\\\V « Rojaki Slovenci vedno dobro došli! Za zastave, regalijg in vse društvene potrebščine. Prva in nejstareiša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Ave. Chicago lil. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujet« zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih nlogah 3% Obresti ako nedvign^en«, se pripišejo h glavnici in se tako zvpet obrestujejo. Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku. Naša banka j d pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj , am sedaj ne svetnjemo poliljaii, tudi ne po breažičnera brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po (3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši aradi, je naša lastniaa. Nale bank« je depozitni. urad za zvezno poltno hranilnico, za mesto Joiiet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop. The Joiiet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,009. Rezervni sklad $«0,00fl. in 65o v dobre matere in drage Ve- nevralgiji, oteklini; za to je Tri-rene. V moji bolesti me je hra,|oer, Company, izdelujoči keaniati, brilo upanje,'4a «bom še vse po-11333—134)3 SO. Ashland Ave., (Nadaljevanje.) In če« meat in po obokanem ho-di&ču od vrat se je zdaj valila zmage pijana in maščevanja žejna povodenj; v hipu je bil dvor preplavljen in mi od vseh strani od drtiali zajeti Orožje smo bili oddali Elieju in njegovim gardistom ter bili proglašeni za vojne jetnike. Obetal nam je varnost živ ljenja. A če je tudi resna mislil, kako bi mogel krotiti srd množice, ki se je od vseh strani zaganjala v nas t Vse naokoli grozeče pesti, od divje strasti spačeni obrazi, krvi hlepne oči, goli noži, sekire in drogovi! A se bolj divje od mož so zdelovale ženake, podobne peklenskim pošastim. One so tudi začele morijo. Mislil sem, da mi je prišla zadnja ura, in čutil, kako mi je mrzle pot orosil čelo. V boju gledati smrti v oči, je lahko v primeri z našim položajem; brez brambe čakati smrti od rok teh hudičev v človeški podobi. , Še danes mi je uganka, kako smo bili tedaj vsi Švicarji —- ra-zun dveh mož — oteti, dočim je večina invalidov umrla najstrašnejše smrti. Res, da so nekateri naši vojaki kričali, da niso streljali na ljudstvo: a to so zatrjevali tudi invalidi, pa so vendar u-mrli kakor njih poveljnik. Rešitev moram pripisati le posebnemu božjemu varstvu in pozneje tudi nisem zanemaril svoje obljube" Materi Božji v Einsidelnu. To je da, smrtnega strahu smo dovolj užili, ko so nas vlekli skozi Sveto-antonsko Ulico na Obrežni Trg in od tam kot jetnike v Ch&telet. Skoro pri vsakem koraku se je zabliskal proti nam nož ali meč in oglasila grožnja. Na Obrežnem Trgu je umrl de Launay. Pred mojimi očmi so ga ženske takorekoč razsekale in na kose raztrgale. Njegova glava je bila prva, ki so jo nataknili na drog in jo tako nosili po mestu. Kolikokrat sem pozneje videl ta grozni prizor! Tudi v ječi se še dolgo nismo čutili varne. Vso noč je prodiral s eeste hrup divjajoče množice. Razdirali so tlak, gradili barikade, topove vlekli na vrh Mont-martra, patrulje meščanske straže so krožile po cestah in se klicale. O polnoči je nas splašilo besno vpitje, in z grozo smo videli skozi zamreženo okno, kako se tropa pijancev vali proti naši ječi. Nesli so približno tucat odrezanih glav naših nesrečnih tovarišev na dolgih drogovih ter nam jih moleli gori pred okno, ozarjene od rdečega svita bakelj. "De Launay in njegovi tolovaji vas pozdravljajo," je vpila drhal. "Jutri pride vrsta na vas, čim trinog pusti prvič ustreliti na Pariz !! Potem so se z divjim krohotom vlekli ob Seini navzdol proti Louvru. XVI. Pohod t provinco. Ko je padla BsBtija, je kralj o-bupal, da bi mogel s silo zadušiti vstajo. Bil je voljan, čete, ki so (bile krog Pariza zbrane, odposla-ti v province, Neckerja poklicati nazaj v ministrstvo in ravnati se po volji iNarodnega Zbora. Ludvik XVI. se je hotel za vsako ceno izogniti prelivanju krvi. Celo to.je storil, da je z veliko hrabrostjo šel v mestno hišo v Pariz, da bi ljudstvo prepričal o svojih mirnih in spravljivih namerah. Tam so ga slovesno pozdravili. Mestni svet je bil pravkar Baill-yja izbral za Pariškega župana in Lafayetta z poveljnika narodne brambe, in zdaj je sklenil, da na prostoru Bastije, ki se ima porušiti, postavi kralju spominski kip kot "začetniku svobode, ob-novitelju sreče, očetu Francoskega naroda.' Naravno torej, da smo bili tudi " mi Mpomiloščeni". Zvečer 17. julija, ko je kralj ob radostnih klicih ljudstva zapustil Pariz, se je odprla naša ječa. Veliki sodnik Keyser nas ni bil pozabil. Brž ko se je bila Bastija vdala, je v mestni hiši srčno zahteval našo o-svobododitev, sklicuje se na pogodbe s Švico, ki so Švicarske vo-odtegovale Francoskim so-ter jih podrejale lastnim ikom. Kajpada ae niso ozi- jake diščem sodnik« rali na njegove zahteve; zakaj hoteli sp nas pridržati za talnike. Zdaj pa v radosti splošnega po-bratimstva je bil Bailly nemudoma podpisal povelje, da nas izpuste, in vrli veliki sodnik je bil o-sobito prišel v Chatelet, da nas popelje na svobodo. 'Prisrčno je nas sprejel v veži ter je lajtnanta od Flue in mene povabil, da bi čez noč bila njegova gosta. Ko pa je poštenjak iz Unterwaldna Čul, da njegov polk bržkone naslednje j]itro že odrine v Normandijo, se je skupno a svojimi ljudmi neutegoma poslovil. Veliki sodnik je vsem stisnil roko in izročil poročniku od Flue polno mošnjo z naročilom, naj de-v nar razdeli hrabrim. vojakom, katerim se ima zahvaliti za rešitev življenja. Tako smo se ločili. Jaz sem sel s Keyserjem v ulico Sv. Apollo-nije, kjer sem našel tudi njegovega sina in od njega zevedel, da gre naš polk v vojašnice v Cour-bovoje in Rueil (b. Kurvoa in Riej) in da ima posihmal samo nalogo, skupno z narodno bram-ibo stražiti' kraljeve vrtove in in Parizu. "Kralj je docela obupal nad seboj in svojo stvarjo," je žalosten dejal veliki sodnik. "Zakaj se bo moral s tem zadovoljiti, kar mu bo Narodni Zbor pustil od njegovega kraljievegaj jpravaj in veličanstva." "Njegovi najbližji sorodniki in prijatelji bežijo," je pripovedoval Karel Frane. "Artois, jConde-ji, Enghien, Polignac, Broglie, Breteuil, Lamlbese in kdoroli se j^ na dvoru zameril Orleanovi stranki, je zdaj na po-{ tu v inozemstvo. Jaz sem vesel, da naš polk jutri, zopet odrine v Nancy. Kdo naj tukaj le zato i nosi kraljevo uniformo, da ga za-1 sramujejo ? Res je bilo žalostno videti,! kako se je kralj danes peljal v svojo prestolnico med narodno brambo, ki je prezentirala puške, ukradene iz njegovih oroža-. ren, obdan od gardistov, ki so; mu prelomili prisego. A še bolj žalostni dogodki bodo prišli, vkljub današnji spravni svečanosti. — Toda vse to nas ne sme nagniti, da bi prelomili svojo vojaško prisego. Ostati moramo, ako nas kralj prostovoljno ne odpusti," je resno dejal veliki sodnik. , 1 I Bolela me je ločitev od Karla Franca, čigar polk je res že naslednje jutro zapustil okolico in se vrnil v svoje staro posadno mesto Nancy. Tudi polk Salis-Samden je dobil povelje, odriniti v Arras in Romen, kakor so bili sploh vsi Švicarski polki odpravljeni iz bližine Pariza. Karel Franc mi je ponovno svetoval, naj se tesno oklenem Redinga, čigar trdni in plemeniti značaj mi je na vso moč hvalil. Rad je pa videl, da je bil ločen od mene sanjarski Salis, in skoro bi se bila še ob slovesu radi tega prepirala. No, vendar je pravo trdil, kakor sem spoznal pozneje. Stara Blanchet je bila od pre-stanega strahu še bolna ter je morala biti v postelji. Njena hči iz predmestja Saint-Martin ji je stregla ter nam gospodinjila. Ko sem dobro starko obiskal, se je od veselja jokala ter me zopet in zopet nazivala svojega in gospodovega rešitelja. Potem mi je šepnila, da mi gospod veliki sodnik tega nikoli ne bo pozabil; ni sicer njegova navada, veliko govoriti, a brez dvoma bom jaz njegov zet, tako gotovo ,akor je njej ime Rozalija Blanchet. "Brž ko je gospod sodnik do-znal, da ste rešeni iz Bastije in kako hrabro ste se tam držali, je pisal svoji gospodični hčeri v Švico, in lahko na prste zračuna-mo, kaj je stalo v pismu. Tako brez soli v glavi nisem, čeprav sem stara. Torej le zaupajte, moj dragi mladi gospod! Lepo dekle, ki ste mi ga kazali v svoji knjigi za risbe, bo vaša gospa. Le malo potrpljenja; vse bo še imelo srečen konec!" Ta tolažba mi je zaenkrat morala zadostovati, ker pisma iz Zug&, ki so bila mej tem došla, so bila malo spodbudna. Baron Zurlauuen je sicer o mojem dvo- pravil in v bodoče mater tem flj bolj razveseljeval,' če sem jo *®"zdaj užalil. Dogodki zadnjih dni so mi pač tudi roko Verene zopet pridobili. Drugi dan zarana sem poiskal naš polk in majorja pl. Bashman-na. (Našel sem majorja s stotni-. kom Redingom in več drugimi častniki V Courbevoie. Napeto so poslušali moje poročilo, in m'a-jor je hvalil naše obnašanje v obrambi Bastije. "Rad bi vaše ime, in ime poročnika od Fltie in ostalih kralju m sporočil," je dejal, "in vojaško odlikovanje bi bilo pošteno zasluženo plačilo, ako — na, ne govorim dalje o tem! časi so se spremenili in namestu zvestobe zdaj plačujejo prelomitev prisega! A mi, gospodje, se radi tega ne spre menimo!" Potem mi je razložil, da z vseh strani dežele poročajo, kako se kmetje dvigajo zoper plemenitaše — vlasteline in strašno divjajo s požigom in pomorom. Zato da so se pravkar skupno posvetovali, ali bi mogli vstreči mnogim in nujnim prošnjam za pomoč. (Dalje prihodnjič.) na cene v našem oknu. Še boljše pa naredite, ako pridete sami v trgovino. Ako niste zadovoljni z blagom, prinesite ga nazaj, zamenjalo se Vam bode, ali pa vrnil de-ftar. To Vam jamči Vaš rojak JOHN GOTTLIEB. 1821 W. 22nd St., Chicago, 111. Milijonarji imajo tudi to udobnost, da dobijo lahko vsepovsod blago na upanje. * iNajgrša stvar pod solncem izgubljena čast in slab vgled. je Dobra ideja je ista, katero se lahko izvrši in zamtenja v denar. Severova zdravila v/clr/iijcjo zdravje v družinah. Liniment. Za dobro in uspsino domačo rabo bi morala vedno imeti to zdravilo vsaka družina, kajti to zdravilo kmalu odpravi bolečine v prsih. v križu, v kolku, ali lqsrkoli si is bodi, Če so ts bolečina nastale vslsd rsvmatizma, ali prehlada. S evera's Gothard Oil (Severovo Gothardsko olje) ja znano kot izborno mazilo pri zdravljenju rsvmatizma, okorelosti udov, hrbtobola in krčev. To ie zelo uspešen lek, kojega naj bi imela pri rokah vsaka družina. < Natačna navodila so označena na steklenici. Cena SO in 60 centov. Na prodaj v vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Išče se šivalke ženskih slamnikov Sprejemalo se (odi nčenke za to obrt. Plača za časa učenja. Lippert-Green £0. 1038 W. Huron St. Chicago, 111. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii Čast, komur čast. Cemu ima na tisoče ljudstva več zaupanja v Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino, kakor pa v kaka druga želodčna zdravila? Zato ker vedo, da je Trineirjev elikJsir opravičen do javnega pripoznanja. To vino pomaga fodtro in zanesljivo. Mr. George Papa, živeč v Salem, O., je bolehal na želodcu tri leta. Sedaj nam piše z dnie 27. januarja 18 sledeče: "Sedaj se počutim zopet popolnoma zdravega; to zdravje sem pa dosegel edinole s Trinerjevim ameriškim eliksir-jern." — V svojem pismoi z dne 14. febr. t. 1. piše Mrs. Kufmrm-■hof, Columbus, O. sledeče: "Hvala Bogm sedaj »cm zolpet zdrava; samo 1 steklenica Trinerjevega a-merieikega grenkega zdravilnega vina mi je pomagala." — To vino lahko dobite v vseh • pekarnah. Cena je $1.10 — Letošnja izvanre dno huda -zima je marsikaterega prisilila, da je isfeal kako zdravilo proti izpahkom, revmiatizmu, nevralgiji, oteklini itd. je Tri- Chieago, 111. (Ad vert is.) ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ KORISTNE STVARI. Razpošiljam sl^dno ječmfenovo kavo, sulhe rože, cvetja in druge pripomočke ki so opisani v knjigi "Domači zdravnik"; tudi razne dišave za pripravo okusnih jedil. Pišite po cenik. Math. Pezdir P. O. Box 1011, New York, N. Y. vwwwwwwwwwwwwww wvwwwvwvvwwuvvwvvv ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butlar St. Pittsburgh, Pa. Uradniki sa leto 1918: Predsednik: John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. L tajnik: Frank Trompus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gergural, 5104 Butler St., Pittsburgh, Pa. Droit, zdravnik: Dr. G. J. Stybr, 865 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naša društvo p1a*v1e vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri ie niste pri nobenem društvu, si >adajoče k X S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila ae obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tags društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobi«, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ©*drmvL fejMkSUMUkM Prva In edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicagu, ni. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St., Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojimi CkGkCk&IkCk&sCkCk MARIJA SLUGA 1828 W 22nd SI. Chletflt, lil. TiIisIibi Canal 47» Izkušena in s držav-aim dovoljenjem potrjena babica m aliodno priporoma no-▼enakim in kratkim U-nam ta ofnkim Slo- Tvrilti E. Bachman,inkorp. ZASTAVE, REGALUE IN RA. ZNE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. 2107 S. Hamlin Are., Chicago, ni. Telefon: Lawndale 441. torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvoraih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vaakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebna zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavee, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnje v in drugih, najhiticjša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGBADB 80 DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. j JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 v ŽE BO LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Bedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje snaia nad $8,600.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček cnaŠa nad $650.000.00, kar se drži v postnem za&citnem skladu. Naložite torej Vale prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOL ETU. OQjL Narasti« obresti s« polletno pripisujejo k glavnici, OvU ali pa Izplačujejo na hranilne uloga od $1.00 naprej. •Illinois. "LJUDSKA BANKA". Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. * Skoro že 30 let ae Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zsupanje in čislsnje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali amo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevili lekev priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ved plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno " Grenko Vino == FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. eJollet,